PLANICA — Dolina skakalnic pod Poncamije bila štiri dni prizorišče smučarskih tekmovanj v skokih. Na 90-metrski skakalnici so republiško prvenstvo v četrtek imeli člani, v petek pa so se najboljši potegovali še za petintrideseti državni naslov. V soboto so na tej skakalnici tekmo imeli mladinci in mladinci kombinatorci, ki so se borili na mednarodni tekmi za pokal OP A. V nedeljo so se na velikanki Stanka Bloudka naši člani pomerili na 120-metrski skakalnici za državni naslov. Čeprav je bilo v petek slabo vreme, se je v štirih dneh »malega« planiškega tedna vse tekme ogledalo nad deset tisoč ljubiteljev smučarskega skakalnega športa. Leto XXXIII. Številka 9 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej 2alar GLASILO SOCI A Kranj, torek, 5. 2. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Jutri podelitev gorenjskih Prešernovih nagrad Skofja Loka - Letošnjo slovesno podelitev Prešernovih nagrad Gorenjske bodo gostili Skofjeločani. Prireditev, ki združi gorenjske kulturne skupnosti, bo v sredo, 6. februarja, ob 18. uri v hotelu Transturist v Škof ji Loki. Slavnostni govornik bo Viktor Žakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine. Strokovna žirija je izmed prispelih prodlogov izbrala pet nagrajencev: po enega iz kranjske, radovljiške in škofjeloške občine, dva iz jeseniške, tržiška pa letos nagrajenca nima. Po svečani podelitvi bodo nagrajenci v kulturnem programu predstavili svoje delo. _J Učitelj naj bo seznanjen Kranj — Učiteljevo vzgojnoiz-obraževalno delo v šoli je uspešnejše, čim bolj sproti in kvalitetno je seznanjen z novostmi v svoji stroki, na pedagoško-psihološkem in didak-tično-metodičnem področju, kot tudi z aktualnimi družbenopolitičnimi dogajanji. Tega se v vzgoj-no-izobraževalnih organizacijah dobro zavedajo. Zato vključujejo med opravila in naloge učitelja tudi dopolnilno izobraževanje v okviru kolektivnih in samoizobraževalnih oblik študija. Dopolnilno izobraževanje pedagoških delavcev je v preteklosti potekalo pretežno med šolskim letom. 1976. leta pa so bile štirinajstdnevne zimske počitnice posebej namenjene za dopolnilno izobraževanje. Organizacijska enota Zavoda SRS za šol- I Dobri gospodarji so lahko brez skrbi Te dni bo v Sloveniji podpisan letošnji družbeni dogovor o uresničevanju družbenih smernic za razporejanje dohodka. Z Sim bodo določene meje rasti osebnih dohodkov in sredstev za ;upno porabo. To pomeni, da bodo njegova določila zadevala vsakega izmed nas in vplivala na standard vseh delovnih ljudi. Vendar pa so skrbi, da bo dogovor okrnil samoupravljalske pravice, odveč. Osnovni namen omenjenega dogovora je, da se z delitvijo dohodka zagotovi počasnejša rast osebnih dohodkov od dohodka in se s tem doseže hitrejša rast sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela. Pri tem skuša dogovor uveljaviti temeljna načela, ki veljajo za ugotavljanje prispevka delavca k ustvarjenemu dohodku. Pri opredeljevanju teh usmeritev so določila dogovora zelo konkretna in omogočajo točno presojo, kako naj bi delavci v temeljnih organizacijah in v različnih pogojih pridobivanja dohodka razporejali sredstva za oeebne dohodke. Velja poudariti, da določila o razporejanju niso pravna norma, temveč le družbena obveznost, tako da razporejanje dohodka v posameznih sredinah še vedno ostaja temeljna samoupravna pravica. V dogovoru so zajeta merila in postopki za spremljanje uresničevanja obveznosti temeljnih organizacij, da v svojih planskih dokumentih za letos razporejajo dohodek in Čisti dohodek tako, kot to predvideva resolucija. Zajeta pa so tudi merila za družbeno presojo razporejanja dohodka in čistega dohodka v tistih TOZD in OZD, ki ne bodo upoštevala resolu-cijakih določil. Predvideni so tudi postopki za ukrepanje v „kladu z določili zakona o združenem delu o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine. Kako bodo delili dohodek in osebne dohodke znotraj dogovorjenih usmeritev, pa je zadeva vsake TOZD. Velja načelo, kdor bo bolje delal in bolje gospodaril, bo lahko več delil. Pravzaprav bi za konec lahko rekli, da dogovor pravzaprav se prinaša nič novega; leta nazaj že sprejemamo sklepe, da rast oeebnih dohodkov in vseh oblik porabe ne sme prehitevati rasti dohodi* in produktivnosti. Vendar se tega nismo držali. Lani je le slaba tretjina vseh delovnih organizacij upoštevala njegova določila. Novi dogovor pa je konkretnejši: določa strožji nadzor „«d delitvijo in predvideva tudi ukrepe proti kršiteljem. L.Bogataj stvo iz Kranja od tedaj skupaj z delavskimi univerzami, občinskimi izobraževalnimi skupnostmi ter Zavodom SRS za šolstvo pripravlja najrazličnejše seminarje in predavanja za pedagoške delavce na Gorenjskem v glavnem med zimskimi in letnimi počitnicami. Le tako lahko pričakujemo na vseh področjih in stopnjah kvalitetne premike v preobrazbi vzgojnoizobra-Ževalnega dela. Ena od oblik dopolnilnega izobraževanja je družbenopolitično izobraževanje. Seminarji s to tematiko so v vseh gorenjskih občinah potekali prav v teh dneh. Osrednja vsebina so bili mednarodni odnosi in zunanja politika Jugoslavije ter naloge in cilji pri uresničevanju srednjeročnih planov v posamezni občini, pozornost pa so posvetili še aktualnim vprašanjem družbenoekonomskih odnosov, osnovam politične znanosti in politični kulturi, splošnemu ljudskemu odporu in družbeni samozaščiti ter nekaterim drugim žgočim vprašanjem naše sodobnosti. Razen tega so bila za pedagoške delavce povsod različna strokovna predavanja. Tako so se Jeseničani seznanili s problemi in nalogami za varstvo in humanizacijo človekovega okolja, Kranjčani z znanstveno tehnično revolucijo in izobraževanjem ter, tako kot Tržičani, z likovnimi elementi ter obravnavo grafike na razredni stopnji osnovne šole. V Škof ji Loki so imeli predavanje o značilnih motnjah otrok ob vstopu v šolo ter o inovacijah v šolstvu in v Radovljici o pripravah na vzgojnoizobraževalno delo, o delu s skupinami ter o motnjah otrok pri učenju. Za učitelje oziroma mentorje na razredni stopnji je bil v Kranju še skupni nadaljevalni seminar iz zdravstvene vzgoje, za ravnatelje in svetovalne delavce pa seminar o pripravah na vpis učencev v srednje šole. Samo oddihu pa niso bile zimske počitnice namenjene tudi za učitelje v gorenjskih srednjih šolah. Ti so imeli več seminarjev o pripravah na usmerjeno izobraŽevanje. Podrobno so se seznanili s skupno vzgojno-izobrazbeno osnovo in z učnim načrtom za prvo leto usmerjenega izobraževanja. H. J Predsednik okreva LJUBLJANA - Zdravniški konzilij sporoča, da je zdravstveno stanje predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita dobro in da predsednik ob intenzivni terapiji okreva. Iz domovine in tujine prihaja še vedno na stotine brzojavk in pisem, v katerih posamezniki, skupine, narodi in države iskreno želijo našemu predsedniku zdravja in okrevanja in mu kličejo, naj se čimprej vrne v politično življenje na strani miru, prijateljstva, sodelovanja in enakopravnosti med narodi. Med številnimi dobrimi željami velja omeniti pozdrav iz našega znanega pristanišča Ploč, ki nosi od sobote dalje Kardeljevo ime, in želje po čim hitrejšem okrevanju, ki so jih našemu predsedniku poslali člani Russelovega sodišča, ki seje zbralo v Ljubljani. Te dni mineva obletnica smrti velikega filozofa, misleca in humanista Russela, ki je bil do svoje smrti velik prijatelj našega predsednika! _jl< Praznik v Kardeljevem Z velikim ljudskim zborovanjem so v soboto prebivalci Dalmacije obeležili preimenovanje najmlajšega hrvaškega mesta Ploče v Kardeljevo. Slovesnosti so se udeležile delegacije zveznih organov in delegacije vseh republik in pokrajin in kot častna gostja tudi Pepca Kardelj. O liku Edvarda Karde- lja je najprej spregovoril predsednik občinske konference SZDL Svetomir Jakič, ki je dejal, da je Kardeljevo delo vtkano v temelje naše socialistične in samoupravne Jugoslavije. Zato so delovni ljudje in občani Ploč ob boleči izgubi velikega revolucionarja takoj sprožili pobudo, da bi njihovo mesto znova dobilo ime po Edvardu Kardelju in to željo je podprlo tudi predsedstvo CK ZKJ. Slavnostni govornik je bil sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac, ki je v svojem govoru orisal življensko pot in delo velikega revolucionarja. Po zborovanju pa je predsednica Zveze komunistov Hrvatske Milka Planine odkrila spominsko ploščo, na kateri piše: »S sklepom občinske skupščine Ploče je 2. februarja leta 1980 mesto Ploče dobilo ime Kardeljevo.« Član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc pa je v luškem terminalu položil temeljni kamen za izgradnjo distribucijskega centra Radenske iz Radencev, skozi katerega bo steklo več kot 20.000 ton mineralne vode letno. Investicija bo veljala več kot 20 milijonov dinarjev. načela ceste - Toplo sonce je močno stanjšalo ^^J^J^ visoke dnevne temperature in nočna zmrzal pa s,, načeli asfaltn Odjugc nižinah visoke dnevne tempe/™. , , prevleko naših cest. Kaže. da za to vsakoletno spomladansko obolevanje naših cest ni zdravila. Vzdrževalci jih za sedaj še ne morejo zakrpati, vse. kar lahko za sedaj store, /e le začasno krpanje z lopatami pesna. F. Perdan (I.. M.) — Foto: TRADICIONALNO VELIKO v hali A Gorenjskega sejma — pustna sobota 1 6 2 — pustni torek 1 9 2 Igrajo — v soboto ansambel » Matička Slaka« — v torek ansambel »Dobri znanci« s pevcem Bracom Korenom — najboljše maske nagrajene — cene vstopnic po 80 din /a soboto in torek 100 dm N A S L O V : 1,3 milijona zaposlenih Lani je zaposlovanje na Hri'aškem preseglo predvidevanje iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju. Število zaposlenih se je v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 4,2 odstotka. Tako je bilo na Hrvatskem ob koncu leta 1,3 milijona zaposlenih. Poprečni osebni dohodki pa so znašali 6.522 dinarjev in so se v primerjavi z letom 1978 povečali za 20 odstotkov. Združenje velikanov Do konca leta naj bi bil končan postopek združevanja industije motorjev »21. maj« in Zavodov »Crvena zastava« oziroma tovarne avtomobilskih motorjev in delovnih organizacij Crvene zastave za proizvodnjo osebnih avtomobilov. Vse te tovarne so v zadnjih letih veliko sodelovale, sedaj pa se združujejo po načelih združevanja dela in sredstev. Pozornost storitveni obrti Od leta 1975, ko smo se bolj načrtno lotili razvoja drobnega gospodarstva, se obrt na Slovenskem hitro razvija. Sedaj je v Sloveniji že 12.000 obrtnikov, razveseljivo pa je, da vse več tudi pogodbenih organizacij združenega dela. Število obrtnikov se je v 4 letih povečalo za 2500, delež malega gospodarstva pa v narodnem dohodku znaša 5,4 odstotka. Sodobne ceste V zadnjih petih letih so v Makedoniji zgradili 1.300 kilometrov cest. Od tega je 488 kilometrov magistralnih in regionalnih cest in 53 kilometrov najsodobnejših avtomobilskih cest. Zgradili so tudi 800 kilometrov cest četrtega reda in tako za 200 kilometrov presegli načrt. Z izgradnjo in modernizacijo cest so porabili 5J2 milijarde dinarjev. Zastarele klavnice Večina slovenskih klavnic je zastarela, nekatere tudi sanitarno ne ustrezajo več pa tudi preveč jih je v Sloveniji. Kljub temu pa se naložbam v sodobne klavnice ne bo moč odpovedati. Do leta 1985 naj bi vsaka regija imela sodobno klavnico. Proizvodno delo V gospodarski zbornici, republiških sindikatih, posebnih izobraževalnih skupnostih in nekaterih delovnih organizacijah je v zadnjem času tekla razprava o proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi za učence usmerjenega izobraževanja. Organizirano proizvodno delo je izredno pomembna naloga tako za šole kot za delovne organizacije. Delovna praksa bo obvezna za vse učence prvega in drugega letnika usmerjenega izobraževanja, potekala pa bo v delovnih organizacijah materialne proizvodnje in v družbenih dejavnostih. Pestro j idejnopolitično delo Na seji občinske konference ZKS na Jesenicah* med drugim obravnavali poročilo o lanskoletne* idejnopolitičnem usposabljanju članstva in pot dili predlog letošnjega programa - Poleg i* nopolitičnega usposabljanja komunistov v osna nih organizacijah so lani pripravili več izobn ževalnih oblik, v katerih je sodelovalo prek dvesto slušateljev. VLADO JANŽIC V KRANJU - Včeraj je obiskal medobčinski svet Zveze komunistov za Gorenjsko izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Vlado Jan-žič. V domu JLA v Kranju se je s člani medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, člani koordinacije medobčinskega sveta, člani Pokrajinskega odbora in predstavniki štaba teritorialne obrambe pogovarjal a mednarodnem položaju, vlogi Jugoslavije in uresničevanju sklepov iz Havane, (/k) — Foto: J. Zaplotnik JESENICE Jutri, 6. februarja, se bo ob 10. uri sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Na seji bodo med drugim obravnavali osnutek letošnjega programa dela tega organa jeseniške občinske skupščine, analize razvojnih možnosti republiških samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter predlog družbenega dogovora o uresničevanju letošnje politike cen in storitev v naši republiki. Udeleženci seje bodo tudi pregledali poročilo o vzrokih kršenja re-solucijskih določil v organizacijah združenega dela in ugotovitve kontrole prijavne službe v jeseniški občini. (S) KRANJ Medobčinski organi gorenjskih družbenopolitičnih organizacij načrtujejo ta teden živahno aktivnost. Medobčinski svet ZKS je sklical seje sekretariata in koordinacije ter predsednikov statutarnih komisij občinskih konferenc, medobčinski svet SZDL za Gorenjsko pa sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev gorenjskega zdravniškega društva, sestanek predstavnikov kmetijskih in zadružnih organizacij in sejo koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje. Modobčinski sindikalni svet pa je imel sejo včeraj, predsedstvo skupščine gorenjskih občin pa se bo seftlo v četrtek. jk RADOVLJICA V organih občinske konference SZDL Radovljica se odvija živahna družbenopolitična aktivnost. V drugi polovici februarja pričakujejo v radovljiški občini obisk delovne skupine centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, sestajajo pa se komisija za organiziranost in razvoj, statutarna komisija in kadrovska komisija. Statutarna komisija posveča posebno pozornost predlogu statutarnega sklepa o organiziranosti ZK v občini, kadrovska komisija pa je že začela s postopkom za evidentiranje kandidata za predsednika občinske konference ZKS. Komisija za idejnopolitično usposabljanje pa pripravlja program usposabljanja komunistov, kjer še posebej upošteva sklepe 5. seje CK ZKS. -jk ŠR. LOKA Priprave na prvo volilno konferenco Sklepe 1. konference ZS Slovenije, ki je bila novembra lani in je postavila zahtevo po uveljavljanju kolektivnega vodenja, so na kranjskem občinskem svetu pričeli resno uresničevati. Organizacijsko kadrovska komisija sveta je proučila sedanjo sestavo kadrov sveta in predlaga, da bi predsedstvo ostalo v sedanji zasedbi, prav tako bi ostal predsednik občinskega sveta, ki je to nalogo komaj prevzel, zamenja pa naj se sekretar občinskega sveta. Večje kadrovske spremembe bodo v svetu in odborih. Organizacijsko kadrovska komisija sveta intenzivno dela in do prve volivne konference, ki bo predvidoma 24. aprila letos, bo vse nared. jj Danes ob 7. uri je bila seja izvršnega sveta občinske skupščine. Na dnevnem redu je poročilo o reševanju razmer v Jelovici, osnutek odloka o prispevnih stopnjah družbenih dejavnosti letos in predlog odloka o proračunu občine. Jutri ob 8. uri bo seja koordinacijskega odbora za celodnevno šolo pri OK SZDL, na kateri se bodo dogovorili o akcijskem programu prehoda na celodnevno Solo. Ob 12. uri se bo sestal koordinacijski odbor za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi planov. Tudi na tej seji se bodo pogovarjali o programu. Ob 16. uri pa se bo sestal koordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL. Tudi četrtek bo na občinski konferenci SZDL zelo aktiven. Sestala se bo komisija za SLO, nato komisija za organiziranost in razvoj ter kadrovska vprašanja. V petek, ob 13. uri bo seja sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi. Na tej seji bodo med drugim obravnavali poročilo o razvoju kmetijstva v sedanjem srednjeročnem obdobju in planu za naslednje srednjeročno obdobje. L. B. Velika pripravljenost Jesenice - Program idejnopo-litičnega usposabljanja komunistov v letu 1979, ki so ga potrdili na sejah komiteja in občinske konference Zveze komunistov Slovenije na Jesenicah, so uresničili razen predvidenih seminarjev za novo sprejete člane Zveze komunistov. Le-ti namreč niso pokazali odgovornega odnosa do udeležbe v taki izobraževalni obliki in je bil zato med obiskom seminarja za novo sprejete komuniste osip slušateljev dokaj velik. Največjo pozornost je jeseniška konferenca ZKS posvetila temeljnemu programu idejnopolitičnega usposabljanja članstva. Da bi bilo to usposabljanje uspešno, je jeseniška delavska univerza pripravila za vse štiri teme osnovnega programa in-štruktažne seminarje. Udeležilo se jih je blizu 240 slušateljev, ki so odgovorni za usposabljanje komunistov v osnovnih organizacijah. Uresničevanja tega programa sicer še niso preverili, vendar je znano, da so v osnovnih organizacijah vanj vključili tudi predavanja o aktualnih družbenopolitičnih temah iz svojega okolja. Komisija za idejnopolitično usposabljanje pri občinski konferenci ZKS na Jesenicah je pripravila štiri seminarje za sprejem kandidatov v Zvezo komunistov. Nekoliko spremenjeni program je obsegal 14 predavanj, prek katerih so se slušatelji v 30 urah seznanili s programom ZKJ, statutoma ZKJ in ZKS ter načeli organiziranosti in delovanja Zveze komunistov. To obvezno obliko usposabljanja je lani obiskovalo 118 kandidatov za sprejem v članstvo Zveze komunistov. Komisija je organizirala tudi dva seminarja za novo sprejete komuniste. Čeprav je zaradi njihovega čimbolj uspešnega vključevanja v delo osnovnih organizacij dogradila program te izobraževalne oblike, pa z njenim uveljavljanjem ni zadovoljna. Razlika med Številom vabljenih komunistov in številom tistih, ki so seminar končali, je namreč prevelika.Seminar je končala le 54 novo sprejetih komunistov. Občinsko partijsko politično šolo, ki je najbolj uspešna oblika idejnopolitičnega usposabljanja komunistov, je končalo 39 slušateljev. Tudi program te izobraževalne oblike so dopolnili z aktualnejšimi družbenopolitičnimi temami, ki so komunistom boljša osnova za delovanje v praksi. Poleg tega so se komunisti iz jeseniške občine usposabljali tudi prek izo braževalnih oblik, ki jih organizirajo na ravni Gorenjske in republike. Radovljica, 25. januarja - Danes so se v Radovljici posvetovali predsedniki 00 ZS in konferenc 00 ZS, da bi se pogovorili o nalogah, ki čakajo sindikate pri gospodarjenju in stabilizaciji v letu 1980, o programu dela občinskega sveta in organov občinskega sveta Radovljica ter o tekočih nalogah pri pripravi in sprejemanju planskih dokumentov za obdobje 1981-1985. Predsedniki so soglasni s stališči ZSS ter usmeritvijo aktivnosti pri krepitvi in stabilizaciji gospodarstva v letu 1980 in menijo, da bi se tudi v radovljiškem gospodarstvu marsikaj dalo Se izboljšati in marsikje prihraniti. Predvsem bodo gledali na boljšo izrabo delovnega časa in zmanjšanje bolniških izostankov. Program dela občinskega sveta ZSS Radovljica je določen z vsemi za- nosilo in roki. Večina aktivnosti, kot je krepitev delegatskih razmerij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, spremljanje rezultatov gospodarjenja in smotrne delitve dohodka, uveljavljanje delitve po« delu, organizacijska in kadrovska krepitev zveze sindikatov in demokratizacija odnosov, dograjevanje sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in idejno politično usposabljanje ter uveljavljanje družbenega planiranja bo prisotna vse leto. Do konca marca 1980 bodo ustanovili kljub samoupravljavcev. Poseben poudarek pa so pri programu dela posvetili ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Načrti za delovanje osnovnih organizacij ZS v izrednih razmerah so v delu, v februarju pa bo o tem posvet z vsemi predsedniki osnovnih organizacij. I). D. Letos vrtec na Ovsišah Podnart - V torek. 29. januarja, so se v domu avto moto društva v Podnartu na posvetovanju predstavnikov skupščine občine Radovljica in krajevne skupnosti Podnart dogovordi, da bodo letos na OvsiSah zgradili vrtec za 40 otrok. Gradnja vrtca je bila v srednje ročnem programu razvoja načrtovana že za leto 1979. Zaradi prekoračitve stroškov gradnje drugih vrtcev v radovljiški občini pa je zmanjkalo denarja. Ugotovili so, da bo tudi letos zaradi omejevanja porabe težko zbrati potreben denar, vendar so se kljub temu dogovorili, da na osnovi idejnega načrta Alpdom iz Radovljice takoj izdela vso potrebno dokumentacijo. Med tem bodo skušali zagotoviti denar. Vrtec bodo gradili poleg osnovne šole. Centralno ogrevanje bo skupno, prrv tako tudi kuhinja, kar bo omogočilo postopen prehod na celodnevni pouk v prvih štirih razredih osnovne šole na Ovsišah. Krajani so predstavnike skupščine občine seznanili tudi z načrtovanimi komunalnimi deli v letošnjem letu in /. nekaterimi vprašanji, ki so širšega družbenega pomena. C\ Rozman J Ob uresničevanju lanskoletna programa idejnopolitičnega usty sabljanja komunistov je komis; ugotovila, da bo treba v bodoč* t, gotoviti nadaljnje posodablja programa seminarjev za novo % jete člane ZK in programa občii^ partijske politične šole, da bi ^ muniste bolj kot doslej usposabh, za učinkovito delovanje v pob\ nem in samoupravnem življeg Prav tako bo treba več skrbi ^ svetiti usposabljanju predavatelj Ne nazadnje bi bilo koristno rj misliti o povezavi idejnopolittfn^ usposabljanja komunistov z n hovim vsakdanjim delovanjem. ^ ko naj bi komisija vodila nt usposabljanje, ampak tudi sf% 1 jala idejnopolitično delo ko* nistov v občini. S-Sa> Seminar za sekretarje Radovljica V radovljiški , činski organizaciji Zveze k* nistov so uspešno opravili lilne konference. V občini j* osnovnih organizacij Zveze \ munistov, od katerih jih je tj] združenem delu, 25 v kraj«* skupnostih in 24 v družbenih javnostih. V 89 osnovnih on> zacijah so sekretarji moški, i osnovnih organizacijah pa bi) 17 sekretarjev je mlajših od f 1 Povedati je treba, da je bilo volilnih konferencah izvoli* kar 72 novih sekretarjev om(h&; organizacij ki so opravili al bčnejše oblike usposabljanja i* v Zvezi komunistov, med l trije politično šolo CK ZKS,«, šolo teorije in prakse marksa; prav toliko dopisno šolo in 21 občinsko politično šolo Za radovljiške sekretarje osno*' organizacij Zveze komunistov pravlja komite dvodnevni seai ki bo v petek, 8. in v sok 9. februarja na Bledu. Na njem K sodelovali tudi člani občinske i ference ZKS. Program seminarji ravnava vključevanje ZK v lj^ obrambo in družbeno samoitV delovanje ZK v delegatskea stemu, metode dela občinske ti novnih organizacij ZK, drulK ekonomske odnose in stabilizacij, usposabljanje komunistov. Nt, minarju bo govora tudi o delon programu občinske organizaci* letošnjem prvem polletju. Bolezni srca, ožilja in dihal pesti borce Radovljica - Kljub vse * skrbi za borce, ki se kaže v ot| zaci j i posebnih ambulant za H rednih preventivnih sistemi^ gregledov itd., se zdravstveno st> orcev v radovljiški občini ii K leto slabša. Od leta 1975 delujejo v obči« dovljica ambulante za borcev* ru zdravstvenih domov Rado\i Bled in Bohinjska Bistrica. V) dovljici jo lahko borci obiščejo dan, na Bledu štirikrat, v Bohu Bistrici pa trikrat tedensko. Do decembra so v Radi\ sistematsko pregledali 617 b% kurativnih pregledov pa je bilo* Petinštirideset borcev so napo^ zdravilišča, vendar so jih te u^, ve sprejele šele pozno jeseni. w teri pa Se vedno čakajo na spiy. Na Bledu so opravili 5*0 y gledov in ugotovili visoko ob«^ borcev. Na prvem mestu so'K\ srca in ožilja, sledijo pa bolezni^ in dihal. V Bohinjski Bistrici je bilo »k ljenih 216 sistematskih prefy 267 prvih ambulantnih preglej 302 ponovna. Tudi v Bohinju 1% dujejo med borci iste tegobe. h\| srca in ožilja, dihal in obolenja; pov. V prihodnje bodo v rad«-občini borcem posvečali Se skrb. Pozornost novemu hišnemu redu Minuli teden so imeli seje zbori jeseniške občinske skupščine - Delegati so največ razpravljali o osnutku družbenega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije pa grobišč in grobov borcev v jeseniški občini ter osnutku odloka o hišnem redu. Jesenice — Zbori jeseniške občinske skupščine so imeli na dnevnem redu sej minuli teden več pomembnih vpraSanj. Poleg osnutkov omenjenega družbenega dogovora in odloka so obravnavali tudi predloge odlokov o potrditvi hiSnega reda, načinu oplojevanja živali v jeseniški občini, najvišjih stanarinah ter spremembah in dopolnitvah odloka o zaščitenih kmetijah. Prav tako so pregladali predlog odločbe o razglasitvi gozdov s posebnim namenom ter opravili volitve in imenovanja. Osnutek družbenega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije pa grobišč in grobov borcev v jeseniški občini, ki ga je pripravil svet za ohranjanje in oživljanje tradicij narodnoosvobodilne borbe pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze na Jesenicah zaradi ureditve vrste nerešenih vpraSanj s tega področja, je med vsemi delegati vzbudil precej zanimanja. Razprava o osnutku dogovora je bila najplodnejša v družbenopolitičnem zboru, kjer so de-legati med drugim poudarili potrebo po ponovni preučitvi Števila podpisnikov pri oblikovanju predloga dogovora, da bi za podpis izbrali najodgovornejše nosilce dejavnosti. Pri pregledu vsebine dogovora so so-sebno izpostavili vpraSanje financiranja z dogovorom predvidenih del. Ob tem so ocenili, da bo treba izdelati poseben program vzdrževalnih del in hkrati predvideti način zbiranja sredstev za njihove stroSke. Ko so zbori sprejeli predloge obravnavanih odlokov in potrdili predlog odločbe, so delegati obširneje spregovorili o novem odloku hiSnega reda. Sedaj poleg drugih predpisov namreč ureja medsebojne odnose stanovalcev hiS v družbeni lasti in njihov odnos do družbenega premoženja trinajst let veljaven odlok, ki je v marsičem zastarel. Osnutek novega odloka vgrajuje določila zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hiSami v družbeni lasti v odnose na tem področju. Podrobno obravnava pravice in dolžnosti hiSnega sveta oziroma drugega uprav-1 jaha v stanovanjski hiSi v družbeni lasti in s tem daje osnovo za samoupravno organiziranost, odločanje in upravljanje s stanovanji. Eno najpomembnejših področij v njem je prav gotovo poglavje o pravicah in dolžnostih vseh stanovalcev do uporabe in vzdrževanja stanovanj. Delegati zborov so. o osnutku odloka precej podrobno razpravljali, da bi njihove pripombe pozneje upoStevali pri sestavi predloga odloka. Predvsem v zboru krajevnih DOGOVORILI SMO SE Seja kranjske občinske skupščine Ocena uresničevanja lanskega programa zborov občinske skupščine in sprejem letošnjega, sprejem pobude za postavitev spominskega obeležja Edvardu Kardelju na Planini v Kranju in podpora gradnji večnamenske dvorane v Savskem logu osrednje točke dnevnega reda na zadnjem zasedanju kranjske občinske skupščine, ki je bilo v sredo, 30. januarja KRANJ — Z obsežnim dnevnim redom se je srečalo zadnje zasedanje zborov kranjske občinske skupSčine, ki je bilo v sredo, 30. januarja. Delegati so ocenjevali uresničevanje lanskega programa občinske skupščine, sprejeli letošnji program dela njenih zborov, poslušali poročilo kranjskih delegatov v zboru občin in zboru združenega dela, soglašali s pobudo za postavitev spominskega obeležja Edvardu Kardelju ob celodnevni Soli na Planini, obravnavali problematiko gradnje večnamenske dvorane v Savskem logu, potrdili družbeni dogovor o izvajanju davčne politike v kranjski občini in odloke, ki urejujejo stanovanjsko zidavo v Britofu, soglašali z dodelitvijo republiške solidarnostne pomoči občini Lenart, kjer je neurje povzročilo škodo, in obravnavali nekatere kadrovske zadeve. • Poročilo o uresničevanju lanskega programa dela zborov kranjske občinske skupščine je bilo sprejeto z nekaterimi priporočili. Delegati so soglašali s splošno ugotovitvijo, da je v skupščinskem delu več programiranja in da je načrtnost dobivala svoj smisel. Vendar je bilo lani na dnevnih redih preveč dodatnih zadev, preveč programiranih obravnav pa je bilo umaknjenih z dnevnega reda ali odloženih za letos. Takšne prakse se kaže izogibati, pri čemer lahko največ pomaga odgovornost predlagateljev gradiv. Za skupščino so dolgi dnevni redi obremenitev, zato bo potreben večji izbor, prav tako jJa mora svojo v ustavi zapisano vlogo dobiti tudi družbenopolitični zbor. To velja tudi za letošnji program dela zborov občinske skupSčine. Skupščina ga je na sredinem zasedanju potrdila in menila, ogledajo vsak dan razen nedelje med 9. in 12. pa 16. in 19. uro do 6. februar/a letos. (S) - Foto: S. Saje Kulturni koledar RAZSTAVE V KRANJU V sredo, 6. februarja, bodo v Kranju odprli štiri razstave: ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše razstavo Nacionalni in socialni programi pri Slovencih 1913- 1945, ki sta jo ob Prešernovem dnevu pripravila Arhiv SR Slovenije in Gorenjski muzej; ob 18,30 v mali galeriji Mestne hiše razstavo Začetki gledališča v Kranju, ki sta jo ob Tednu slovenske drame pripravila Gorenjski muzej in Prešernovo gledališče iz Kranja, in v galeriji Mestne hiše razstavo likovnih del Ladislava Danca, ki jo je Gorenjskemu muzeju posredoval Kulturni center Murska Sobota, DE Razstavni paviljon arh. F. Novaka: ob 19. uri pa bodo v stebriščni dvorani Mestne hiše odprli razstavo fotografij Slavoljuba Stanojeviea. Kitajska srečanja. PROSLAVE OB PREŠERNOVEM DNEVU V petek. 8. februarja, bo kulturno umetniško društvo Visoko ob 19. uri pripravilo proslavo v zadružnem domu. kulturno umetniško društvo Duplje ob 19. uri v gasilskem domu in kulturno umetniško društvo Kokrica prav tako ob 19. uri v kulturnem domu. LIKOVNA RAZSTAVA V ISKRI V petek, 8 februarja, bodo ob 17 uri v avli ATC na Laborah odprli razstavo likovnih del članov likovne skupine Iskre Klektromehanike Kranj. Otvoritev razstave v počastitev Prešernovega dne bo dopolnil nAstop moškega pevskega zbora in recitatorjev, ki so tako kot likovniki vključeni v delo komisije za kulturo pri sindikalni konferenci Iskre Klektromehanike Kranj. DUHllNI (24 nadaljevanje) TONE POGAČNI Narisala sta si velik grški križ in nad njegovim kvadratom vzdignila kupolo velikanske razsežnosti, šest-inpetdeset metrov visoko, enaintrideset metrov široko. Okroglo kupolo sta naslonila na četverokotno zidovje cerkve. Njen srednji prostor sta razširila z dvema polovičnima kupolama in ga na vzhodni strani zaprla z oltarno apsido. Da bi bila srednja stavba še odpornejša proti pritisku oboka, sta postavila v obeh stranskih ladjah močne oporne stebre. Tako je nastala konstrukcija, ki je z malenkostnimi popravili vzdržala močan potres brž potem, ko je bila sezidana, in je učakala skoraj poldrugo tisočletje. Vanjo sta složno stopila oba bregova BOSPORJA. Moram popisati to cerkev. Čeprav se bo bralcu zdelo vse zelo zelo utrudljivo. MORAM. SVETO MODROST... potem pa dolgo nobene. Tako kot sem moral SIKSTINSKO kapelo s poslikanim stropom in POSLEDNJO SODBO z nesmrtnim MICHELANGELOM. Tudi takrat smo tiho čepeli v vzhodnem kotu, da ne bi preveč vznemirjali te večne umetniške lepote. Ljudi se je trlo, vsi so pogledovali navzgor, ker so hoteli biti vsaj en trenutek v svojem življenju neminljivi v minljivosti. Prav tako tudi tukaj, v SVETI MODROSTI po-doživljajo genezo Vzhoda in Zahoda, srhljivo cenlieno še s turškim ISLAMOM. HJ Brskajo po bedekerjih, iščejo oprijemljive razlage, ker ne morejo sami doživeti te VEČNOSTI. Moram popisati to cerkev. YfuJ*Ti SELČKU zraven zgodovinskega EFEZA S štorkljami in mošejo v ozadju. Če bi slučajno izpadel ta del potopisa, bi se odrekel vsakršnemu nadaljevanju. Glavno ladjo krasi štirideset mogočnih stebrov Vsi P°f "S! - m m so jih pripeljali iz ARTEMIDI-NEGA TEMPLJA v EFEZU, druge pa iz Heliopolide, kjer je stal SONCU posvečen tempelj. Otrpla obličja krščanskih svetnikov gledajo z velikanskega oboka na ta prodor poganskih božanstev v njihovo svetišče. Stebri so razkošni barviti - boginja ova je poslala zelene, rusoglavi egipčanski AMON RA pa rdeče. Kapiteli stebrov so korintski, vendar nimajo vač izrazitih plastičnih ornamentov, marveč zgolj ploskovni okras in zgoraj so samo naznačeni majhni jonski polžki. Ali so sploh to še grški stebri? So. Samo toliko, kolikor je bila v tistih časih sama Mala Azija grška. Na stenah in obokih vidiš vsepovsod prekrasne mo-aike, vendar so že polni tistih geometrično se prepletajočih oblik, ki so prišle iz ORIENTA Stil svetišča HAGIA SOFIJA naposled le kaže sled Aleksandrovega zakona med Vzhodom in Zahodom Zadre se ti v možgane, ta pogansko-krščansko-mu-slimanska lepota, v duhu si najmanj enkrat na dan pri njej. se ji čudiš, jo občuduješ, a jo. žal-, ne moreš razumeti dokončno. Spreminja se ti kot prizmatična svetloba. Danes tako, jutri spet drugače. Živost barv bledi, ko se pririnemo na istanbulsko zahajajoče sonce, ki se kot oranžna krogla kotali za SINJO DŽAMIJO. In resnično ne razumemo ničesar več. Želodci spet krulijo. Niti grobov sultanov Selima in M urada nismo videli. Niti krvave dlani osvajalca BIZANCA, sultana Mehmed FATIHA, ki je dal krščansko svetišče spremeniti v džamijo ter dal prizidati k njemu minaret. Drugi minaret, na južnovzhodnem vogalu, je postavil sultan BAJEZIDII. Tretji in četrti pa sta bila postavljena v času sultana SULEJMANA in ju je zgradil arhitekt SIN AN. In da bi še bolj utrdil svetišče SVETO MODROST pred pogostimi potresi, je pristavil svetišču oporno zidovje. Muezin že kliče muslimane k molitvi. Svetišče, ki ga je ATATURK razglasil 1935. leta za muzej, je zaklenjeno. Mi pa na smrt utrujeni pregledujemo v spačku, če nam je bilo kaj ukradenega. Danes ne moremo resnično ničesar več. Samo še do LONDRA kampa se moramo prebiti, do hladnega plzenskega piva in obilne večerje. Dovolj je strašne zgodovine, dovolj vseh podatkov, ostaja nam vedno samo še večer za najrazličnejše zabave. MI,TRETJI PO ROJSTNI SEKUNDI! Kupimo še »kartičke«. Tudi domov JE treba pisati. Da ne bodo v skrbeh. Obljubili smo jim, da se bomo potepali samo štirinajst dni, sedaj teče že šesti dan, mi pa imamo še vso TURČIJO in GRČIJO pred seboj. »Začetek je bil slab, istanbulski konec bo lepši!« »Upajmo. Danes še sploh nisem uspel karkoli slikati!« »Tri krste si?« »Ja, žal. Ampak upam, da se bo vse skupaj zgubilo v megli. Tako je bilo žalostno.« »Ce bi kaj pomagalo. ..« »Imaš smer za LONDRO?« »Približno.« »Spet?« »Saj bomo prišli, samo da se nam kakšna kobila ne zabije v spačkov smrček.« Motor zarohni, obrnemo se v smeri JUGOSLAVIJE. Vozimo skozi carigrajsko obzidje, ki naj bi jih varovalo pred Huni in Goti, ki pa ni moglo zaustaviti turških hord. In je bilo 29. maja 1453 dokončno preplezano. Kamp je razsvetljen, je last večnacionalne družbe. Drag kot žefran. Zato izstopim. Štiri noči bom »vedril« v šotoru pri Sončku in Branetu - na črno. Če me dobijo, bo hudič! Čepim na črpalki, dolgo, pol ure, in mežikam v zvezde. Potem zberem vse pogum in zakoračim v kamp. šotor imata že postavljen, večerja se že kuha na gorilniku, vmes sem zavil še v restavracijo in kupil tri češka piva, da bo razkošje cesarsko. Prva noč v ISTANBULU! Ko pečejo noge. In je kopalnica z vročimi tuši takoj za vogalom. Za tretjim bazen! Za drugim kuhinja z brezplačnim plinom. Okrog nas pa nobenega Turka. Sami Nizozemci, pa Nemci, pa Angleži in podobni gospodje. Italijana nobenega. In zelena travica pod košatimi drevesi. Raztegnemo se po odejah pred šotorom. Bomo spet kakšno rekli. Najprej se domisli Brane, da bi bilo fino, če bi spaček tri dni počival kar v kampu, da se dodobra spočije mi pa bi se z avtobusi vozili v mesto, kakšnih enajst kilometrov, ne več. Stročji fižol v mesni omaki že vre, zato se vsi soglasno strinjamo. Lačni smo - a spet enkrat stuširani, z umitimi glavami in - odžejani. MORALA , strmo dviga. Ta večer ne gremo nikamor. Malo lastne zabave pred šotorom - potem pa spat, da bomo ob sedmih zjutraj spet lahko skočili na razbolele noge. ■ Pripravil: Janez Govekar > Zimske olimpijske igre moderne dobe Od Chamonixa do Lake Placida LAKE PLACID 1932 Tretje zimnice olimpijske igre. prve na ameriAkih tleh, ne Heveda ne morejo pohvaliti z nikakršnimi rekordi. Velika oddaljenost, dolgo potovanje in ne nazadnje tudi visoki stroški so odvrnili mnoge države od udeležbe na njih. nekatere p« »o moćno zmanjšale svoje zastopstvo. Kljub temu pa je na igrah v Lake Placidu v ZUA od 4. do 15. februarja sodelovalo 274 športnikov in 32 Aportnic iz 17 držav. Na sporedu iger je bilo 14 panog, med njimi prvič tekmovanje v dvoeedeMienj bobu. In Američani ne bi bili Američani, če ne bi izven programa iger pripravili ta »poslastico« Ae več ekshibicijskih tekmovanj: tekmovanje sani s pasjo vprego, posebne točke za umetnostne drsalce, kegljanje na ledu ... .J V Lake Placidu. ki leži na severu države New York na nadmorski višini »■» : metrov, je tiste dni prirediteljem prav tako kot fttiri leta poprej v St. Moritnimotao nagajalo vreme. Da pa bi bila nejevolja resnih evropskih tekmovalcev, predvneni Skandinavcev, Ae večja so ameriški prireditelji povsem po svoje krojili tudi mnoga pravila. Skratka: iz iger so hoteli narediti kar največji spektakel. Kljub temu. da je tekmovanje v skokih potekalo v izredno slabih vremenafcih razmerah, saj je pihal močan veter, pa je bila prav ta tekma nekak višek iger. V težkih pogojih se je najbolje znaSel Norvežan Burger Ruud, ki je pozneje postal najboljši smučarski skakalec svojega časa. In ostali junaki? V kombinaciji je ponovno triumfiral »stari« Johan Grdttumsbraten, v umetnostnem d.raanj« ** drugič Norvežanka Sonja Henie, edini olimpijec z dvema medaljema (18 in 50 kilometrov) je bil finski tekač Veli Saarinen, Norvežani so beležili trojno zmago v skokih in kombinaciji, Finci dvojno v teku na 50 kilometrov, Švedi na 18 kilometrov ter ameriški hitrostni drsalci na 5000 metrov. Na hokejskem turnirju so sodelovale vsega 4 reprezentance. Po večletni premočni nadvladi Kanade so tokrat na svojih tleh prvič slavile ZDA. Najuspešnejši po Številu medalj so bili domačini. ZDA so osvojile 12 odličn. dotlej najuspešnejša Norveška 10. medalje pa so »le v skupno 10 držav. Mnogi menijo, da gre tolikšen uspeh gostiteljev pripisati zgolj sebi prikrojenim pravilom. Jugoslovani se iger v Lake Placidu nismo udeležili. Ce gre toliko pritožb na račun prirediteljev olimpijskih iger v Lake Placidu leU 1932, moramo pričakovati, da bodo februarja pri organizaciji iger, ki so jim »pet zaupane, naredili posten popravni izpit. Svoje sposobnosti pa bodo tokrat lahko pokazali tudi naši športniki. GARMISCH-PARTENKIRCHEN 1936 Nemcem so pod vodstvom Hitlerja vse bolj rasla krila. Zato so se, ko jim je bili zaupana organizacija četrtih zimskih olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchen« odločili, da morajo biti le-te »naj ...» v vseh pogledih. In načrt jim je popolnoma uspel. Svet še ni videl take športne predstave. Na igrah od 6. do 18. febnmrjaleU 1938 je sodelovalo kar 755 tekmovalcev iz 28 držav, tekmovanja pa si je ogledalo prek pol milijona gledalcev. ....... Arnold Lunn, Anglež, je uspel. Na spored olimpijskih iger je bilo prvič uvrščeno tudi alpsko smučanje. Pokazalo se je, da je bila odločitev popolnoma upravičena, saj si je, denimo, samo tekmovanje v moškem slalomu ogledalo kar 70.HA gledalcev. Kljub temu, da so bili Skandinavci največji nasprotniki, da se v olimpij ski spored uvrsti tudi alpsko smučanje, pa so prav severnjaki, z njimi pa seveda tudi ostali, doživeli svoje veliko in edinstveno presenečenje. Na olimpijski progi ta smuk je namreč nepričakovano triumfiral takratni »kralj skakalnic« Norvežan Burger Ruud. Leto poprej se je ta tekmovalec resda pojavil na kakem tekmovanj« v tej disciplini, vendar njegove zmage ni pričakoval prav nihče. Ruud je v GarmiscK-Partenkirchenu svojo »smuk zmago« kronal še z veličastno zmago pred 150.0M gledalci na tekmovanju v skokih. Hitrostna drsalka Sonja Henie je sicer na teh igrah še enkrat zmagala, vendar se ji je že izredno nevarno približala mlada Angležinja Cecilia College. Proslavljena Sonja se je zato po igrah raje odločila za profesionalizem in nastope v filmih. Neverjetni so bili tudi rezultati v hitrostnem drsanju. Komaj 16-letna Norve-zanka Laila Schou Nilsen je izboljšala kar pet svetovnih rekordov (na 5000, 30H. 1500, 1000 in 500 metrov) — bila pa je tudi tretja v smuku, 32-1 etni Norvežan Ivar BallgTund, tretjič udeležene OI, pa je v disciplinah hitrostnega drsanja še vedno osvojil tri zlate medalje. V klasičnih smučarskih disciplinah so si seveda medalje v glavnem spet rai-delili Švedi in Norvežani. Tokrat smo se po osemletnem premoru iger udeležili tudi Jugoslovani. V Gar. misch-Partenkirchen smo poslali 15 tekmovalcev. Predvsem tekači so nas razveae-lili z nekaj dokaj solidnimi uvrstitvami. Franc Smolej se je, denimo, uvrstil u 10. mesto v teku na 50 kilometrov in na 25. na 18 kilometrov, Ciril Praček je bil IS v alpski komibnaciji, Lovro Zemva 20. v teku na 50 kilometrov, Leo Knap v isti disciplini 21 . .. Razočarali pa so nas skakalci, saj so se Pribošek, Novšak, Palme ia Jakopič vsi uvrstili šele okrog 40. mesta. Štafeta 4 x 10 kilometrov pa je zasedi« 10. mesto. HM Mercator Mercator Rožnik TOZD Preskrba n.sub.o Tržič Trg svobode 27 Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. dveh prodajalcev mešane stroke za prodajalno ŠL 1 Kranj,c.JLA6 2. enega prodajalca tekstilne stroke za prodajalno št. It, Tržič, otroška konfekcija 3. enega prodajalca tehnične stroke za salon pohištva t Tržiču Pogoji za sprejem: pod točko 1., 2. in 3. - K V prodajalec Poskusno delo: pod točko 1., 2. in 3. — dva meseca. Nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pismene prija, ve z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte splošni službi TOZD v roku 15 dni od objave razpisa. Jože Vidic: nadalj. iz prejšnje številke) Kje je Okrožnik? vprašam Sokli-a. Odšel je k šefu obrata Semlaku, je epetaje odgovoril in s tem dal vede-i, da je najino srečanje tajno. Bilo ni je sumljivo, vendar tedaj še nisem slutil, da je pred menoj provo-atpr velikega kalibra. No, kaj bo dobrega? sem nadalje-/al pogovor. Soklič se je pomaknil bliže in s .krivnostno tihim glasom rekel: Veš, \žman, ti imaš gotovo kakšne zveze p goščarji... Kje pa, si zmešan, sem ga takoj prekinil, kajti vedel sem, da so jovsod nemški provokatorji. Nikomur zaupati, je bilo moje geslo. So-' , Gorenjskem in javiti, kje bi bil nj boljši teren za četnike na Gor«^ skem. Nabaviti zdravila. Izročili so mi propagandno gra^ yo, četniški časopis Svoboda ali sm*, in razne druge tiskovine. Ko b»u vse to opravil, naj se takoj vrnem, k to najkasneje v štirinajstih dn^ Obenem naj povsod iščem in zbiraj četniške pristaše SE NADALJUJ J Črtomir Zoreč • NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI r V Pomurje in na kurentovanje v Ptuj Kurenti iz Markovec na Ptujskem polju s svojimi grozljivimi maskami preganjajo zimo. — Foto: I. Ciani i= zavarovalna skupnost triglav m Vi»^ Gorenjska območna skupnost Poslovna enota Jesenice Maršala Tita 16 razpisuje javno licitacijo, ki bo v petek, dne 8. 2. 1980 ob 12 uri v prostorih poslovne enote Jesenice. Na licitaciji se bosta prodajali naslednji karambolirani vozili: 1 OSEBNI AVTO DIANA 6, leto izdelave 1977, prevoženih 60.000 km, izklicna cena 14.550 din Ogled vozila je možen na dan licitacije do 12. ure v garaži poslovne enote Jesenice 2 OSEBNI AVTO RENAULT 4, leto izdelave 1974, prevoženih 104.000 km, izklicna cena 11.000 din Ogled je možen na dan licitacije v garaži Jesenice, Cesta bratov Stražišar 25. Z oddajo ponudbe je treba vplačati varščino 10 % od izklicne cene. aKomunalno podjetje KOVINAR JESENICE Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev iznolnio vati ie naslednje: J — da imajo najmanj višjo izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne upravne, poslovne usmeritve in organizacijske - proizvodne ali ka drovske usmeritve, — da imajo z delom dokazano delovno zmožnost za opravljen je razpisnih del in nalog, — da so aktivni v uresničevanju samoupravljanja m s tem v dograjevanju našega družbenopolitičnega sistema, — da so družbenopolitično aktivni. Z delom dokazana delovna zmožnost se ugotovi na osnovi dokazila kandidatov, da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Dela in naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije se razpisujejo za obdobje štirih let. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov: Razpisna komisija delavskega sveta Komunalnega podjetja Kovinar, Jesenice, Jesenice, Sp. Plavž 6, v 15 dneh od dneva objave razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpis«. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. e GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala H rastje, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement — strešnik — apno — stavbno pohištvo — mešalci betona — železo betonsko Izkoristite ugoden nakup! Program izleta, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Kompasom, smo vam že predstavili v torkovi številki Glasa - 29. januarja. Danes vam na kratko predstavljamo nekaj krajev in zanimivosti, ki si jih bomo ogledali na izletu. Prvi dan, 16. februarja, si bomo po vožnji mimo Trojan, Celja in Maribora ogledali obmejno mesto Gornja Radgona in se sprehodili čez Muro v avstrijsko Radgono (potni list!). Gornja Radgona je poznana po motornih dirkah, sejmih in seveda po vinski kleti, v kateri zorijo slovita peneča vina. Klet bomo obiskali in poskusili nekaj vrst vin. Potem pa se bomo zapeljali v Strukovce, kjer bo v domači gostilni prekmurska pojedina. Na tej enkratni večerji bomo poskusili domačo juho, govedino v smetani in hrenu, tri vrste mesa s prilogo, seveda vse na prekmurski način, za konec pa še domač pustni krof. Za prijetno razpoloženje bosta poskrbela domača godca, pa nekaj družabnih igric bomo pripravili. Ker je ta dan pustna sobota, so seveda maske zaželene. Naslednji dan si bomo ogledali Mursko Soboto in tamkajšnji pokrajinski muzej, kjer so razstavljene etnološka, arheološka, zgodovinska kulturnozgodovinska in galerijska zbirka. Muzej je s svojimi bogatimi zbirkami res vreden ogleda. Po obisku Kompasovega lovišča pa se bomo odpeljali v Ptuj, kjer si bomo ogledali jubilejno 20. kurentovanje. V povorki bodo poleg domačih etnografskih skupin sodelovale tudi skupine iz Čedada - Beneška Slovenija, iz Avstrije, iz Hrvatske pa bodo sodelovale slovite rr.aškure iz Turčišča. V povorki bo zastopana tudi Makedonija z »Ba-bari« iz Bitolja, zvrstile pa se bodo tudi pustne šeme iz šol, vozila delovnih organizacij, posamezniki in nekaj maskiranih pihalnih orkestrov. Izlet bo vsekakor prijetno doživetje in je vzbudil med vami precej zanimanja, zato pohitete s prijavo, če bi želeli iti z nami. (26. zapis) No, zdaj pa le spešimo proti Kamniku, ves čas ob malovodnati Nevljici. Kaže, da rečica pretežni del svoje vode oddaja neplodnemu močvirnatemu svetu, ki ga je v Tuhinjski dolini kar preveč. Najbrž bo prej ali slej prišel čas za melioracijo takih dolin — rodovitno zemljo bomo v bodočnosti še kako cenili. Nič drugače ni z zamočvirjeno Moravsko dolino. Najbrž bi beg s podeželja v industrijska mesta pojenjal, če bi se dalo doma umno kmetovati. ČEVLJARSKI BUČ Starosvetna vas ob desnem bregu Nevljice med Šmartnim in Potokom. Izpričana že v letu 1440 in potem še v letu 1495, ko je imela kamniška čevljarska zadruga tu svojo posest. Priimek domačina Smolnikarja utegne spominjati na nekdanje čevljarje (Prešernov »smolec« v Apelu in čevljarju utegne biti Smolnikarju v besednem rodu). Bučani (blizu 200 jih je) se preživljajo s kmetijstvom, posebno z živinorejo in izrabo obsežnih gozdov. V vasi — domačini ji pravijo Beč — je čevljarska delavnica, kovačija in — opuščen mlin ... tekoča potoka, ki se izlivata v Nevljico ob naši poti od Buča do Potoka; to sta Hruševka in Jablanšči-ca, skoraj »sadni vodi«. MUČENIŠKO PIRŠEVO Toda, stoj! Hotel sem že hiteti naprej, po ravni gladki asfaltirani cesti — to je seve najlaže — pa mi iznenada šine v misel še mučeniška vasica, kakih 100 metrov visoko nad cesto pod obronki Menine planine. Vsi vaščani iz Pirševega so sodelovali v NOB, bodisi kot aktivisti, bodisi kot borci! Teh je bilo kar 13 — zelo veliko za vasico, ki šteje danes komaj 26 prebivalcev... V letu 1931 jih je štela 25, leta 1948 -torej po končani vojni - le 22. Z rojstvi otrok in s priženitvami se je številčno stanje prebivalstva spet okrepilo. Pet domačinov je dalo svoja življenja za svobodo. Vas pa so Nemci 2. januarja 1945 do tal požgali. Pirševo se je tudi drugače izkazalo: tu so bili bunkerji, kjer so partizani hranili živež ter vojaški in sanitetni material; tu je bila kurirska postaja, sedež komiteja KPS Tuhinj, OF Tuhinj in okrajne gospodarske komisije Tuhinj. Tuhinjska termalna voda odteka, ne da bi koga grela, ne da bi koga zdravila. Odteka med staro šaro v blatno strugo Nevljice . . . Pomnik NOB stoji ob kapelici, tik pred vasjo. Tu sta pokopana dva padla partizana s Pirševega. — Na spomeniku so vklesana tudi imena ostalih va.ščanov, ki so padli v NOB. Spomenik je bil odkrit leta 1972. Razstava ptic Škofja Loka - V četrtek. 7. februarja, bodo ob 9. uri v prostorih osnovne šole Peter Kavčič (za Namo) odprli prvo razstavo ptic. ki jo prireja domače Društvo za varstvo in vzgojo ptic Aleš Pavlin. Šestnajst razstavi jalcev bo prikazalo okrog 200 ptičev: notranje, sobne vrste od kanarčkov in papig d<> drugih vrst eksotičnih ptic in naše zunanje ptice. Na razstavi, ki bo odprta do vključno nedelje. 10. februarja, vsak dan od 9. do 19. ure. bodo brezplačno delili hrano za zunanje ptice. Takoj po razstavi bodo Člani društva postavili krmil-nice ob vseh treh škofjeloških osnovnih šolah. Škofjeloško društvo za varstvo in vzgojo ptic je bilo kot triindvajseto v Sloveniji ustanovljeno decembra lani. Šteje dvajset članov, poimenovali pa so ga po pionirju varstva in vzgoje ptic na Slovenskem Alešu Pavlinu. V manj kot mesecu dni je društvo že zabeležilo uspeh. Njegov predsednik Jure Lovšin je na svetovni razstavi ptic v Olomoucu na Cchoslovaškem. ki je bila odprta od 16. januarja do 4. februarja, prejel srebrno medaljo za kolekcijo postavnih kanarčkov gloster-corona in se tako uvrstil med osem jugoslovanskih nagrajencev. M. V. SRHLJIVA KRAJEVNA IMENA Smrtna vas - nenavadno ime za živo človeško bivališče] Četudi je naglas na črki r, torej Smrtna vas. Pripada sicer Buču, a je že bliže vasi Potok. Tudi raztresene kmetije okoli Smrtne vasi imajo, vsaj za esteta, vprav neprijetna imena: Guzovec, Crkovec in Pogin ... Bučavski vodovod ima zajetje pri izviru - Na muhi. No, tudi izvirno ime! Kak kilometer južno od Buča leži na manjši ravnici vasica - Sidol. Starejši bralci se bodo brž spomnili čistila za medenino in nekatere druge kovine, ki je nosilo to zvočno ime. No, vaščani Sidola vedo, da je ime popolnoma našega, domačega izvira. Sidol je pravzaprav nekdanji Suhi dol! To pa zato, ker prav tod okrog ni nobenih studencev in je svet pač suh, tudi v doleh! Izgovarjava S'hi dol je dala vasici tako tujezveneče ime Sidol! Sidolcev in Sidolk je prav malo, komaj 64, pred stoletjem jih je bilo *«82- • • «.j , * Da pa ni bil majceni hidol vedno tako neopazen, priča najdba pri izkopu nekega vodnjaka leta 1899. Takrat so našli v zemlji bronast kipec rimskega božanstva. Sicer pa je vas listinsko izpričana že v letu 1297. Ker sem že tako prevzet od nenavadnih, največkrat tudi lepih krajevnih, ledinskih in vodnih imen, naj zdajle omenim le dva vzporedno Predavanje o čebeljih boleznih Čebelarsko društvo Kranj je za soboto, 9. februarja 1980, ob 9. uri dopoldne v eni od dvoran skupščine občine.Kranj (vhod skozi avlo -I. nadstopje) pripravilo zanimivo predavanje 6 čebeljih boleznih. Predavala bo profesorica dr. Než-ka Snoj iz Ljubljane, ki je poznan strokovnjak za čebelje bolezni pri nas. Poleg razlag o vrstah bolezni in načinu zatiranja le-teh bo predavanje zajelo tudi tolmačenje veterinarskih in drugih predpisov v zvezi s prevozi čebel na pašo. j) j) TUHINJSKE TOPLICE Zakaj le Čateške, Moravske, Dolenjske, Laške, Rimske, Blejske; Šmarješke - ne pa tudi Tuhinjske toplice, le 8 km oddaljene od Kamnika? Seveda je to le pesem lepše bodočnosti (mislim na lepšo tuhinjsko turistično bodočnost, ki bo hkrati tudi zdraviliškega pomena). Za zdaj teče dragocena termalna voda kar v Nevljico .. . Toda slišal sem, da ne bo vedno tako, da so tu že načrti, izračuni, urbanistične rešitve in obilica dobre volje — le denarja za precej veliko in zamotano investicijo najbrž še ni, zato tuhinjski termalni vrelec še kar naprej tako mirno, nikomur v korist, teče v hladno Nevljico . . . Med ljudmi, tako domačini kot okoličani, velja tuhinjska termalna voda za zdravilno. Otekline menda brž splahne, izpuščaji izginejo, bolečine se umire in tudi sicer voda dobro dene, posebno pri nožnih kopelih. Prav vroče tuhinjske toplice zdaj niso, menda pa je v globinah njena temperatura čez 30 stopinj. Kje pa so te »toplice«, bolj natanko? Tik pod cesto sredi vasice Potok, ob levem bregu Nevljice. Zraven stoji stara kovačija. Izvir je zajet v vodnjak sredi močvirnega travnika in po cevi speljan k Nevljici. Tu topla voda veselo teče kar tja v en dan . . . Bili pa so v Podčetrtku že bolj podjetni, ko so si ustvarjali slavo svojih »atomskih« toplic! Sicer pa kaže najbližje okolje izvira tuhinjske tople vode kaj žalostno podobo: eno samo smetišče in odlagališče starih kant in druge ropotije. Morda bi lastniki bližnje lepe hiše to stvar (sramoto!) igraje in kar hitro uredili - ne za denar, le zaradi lepšega okolja lastnega doma? Potočanov ni veliko - le 60 je stalnih prebivalcev V bližini se izlivata v Nevljico Snovščica (ali Snovišek) in Potoščica. Dolinico oklepata na jugu vzpetini Kremen in Potoška gora. V vasi je izdelo-valnica zabojev in kokošja farma Emone. Gostilni pa sta kar dve. 8. STRAN. Naši športniki KAMNIK - Mlad smučarski teka« po stažu in po starosti je olimpijce- v teku Ivo Carman, saj ima komaj dvajset let. S tekom ae je začel ukvarjati pred štirimi sezonami. Ivo je telefonski mehanik v kranjski Iakri Telekomunikacije. Je (lan smučarskega kluba Triglav iz Kranja, doma pa je iz Sv. Duha, tako kot alpiner loškega Alpetourja Jože Kuralt. Kako to, da ste se predali napornemu smučarskemu teku? Bilo je pred Atirimi smučarskimi sezonami. V prvem letu moje tekaške kariere sem bil Ae učenec poklicne industrijske Aole Iskre v Kranju. Opazil me je trener Triglava GaAper Kordež. Prepričal, me je, da sem začel teči na smučeh. Začel sem resno in pridno nabiral kolometre na smučeh, poleti na pa na rolkah in s tekom v naravi.« 2e kot mladinec je Carman dosegel lepe domače in mednarodne uspehe. Vse bolj in bolj je rinil v ospredje in kaj kmalu pristal med najbolj Aimi jugoslovanskimi mladinci. Ni bilo namreč domače tekme, v kateri ne bi Ivo rezal smučino kot za stavo in skoraj vedno je bil v svoji kategoriji prvi. Pri tem ie v Ivo Carman: Prvič v olimpijskem dresu kategoriji mladincev osvojil tri državne naslove. V mednarodni tekaAki smučini se je vedno odlikoval v močni konkurenci v Bohinju in tudi v tujini. Državna reprezentanca ni več mogla brez mladega tekača kranjskega Triglava. Letos ste prvo leto v članski konkurenci. 8 kakšnimi obeti ste startali v novo zezono? »Kot vse doslej. Poletni suhi treningi in nato treningi na snegu. Za to sezono smo pridno nabirali kolometre na smučeh na Finskem. Prepričan sem, da smo v pripravljalnem obdobju naradili veliko, a Ae premalo. Lahko bi pretekli Ae več kot Aest tisoč kilometrov. Kakih dva tisoč jih je premalo. Toda mlad sem Ae in do Sarajeva si bom že nabral dovolj izkuAenj za soliden olimpijski nastop.« Prvo leto ste med člani in žeje tu olimpijski nastop? »Ze od začetka sezone premišljujem o tem nastopu. Čast je, da bom v olimpijski vrsti. Dneve pred olimpijskimi igrami smo dobro izkoristili. Predvsem smo trenirali hitrost. V Lake Placidu bom s ta rta 1 na 15 in 30 kilometrov. Za najdaljAo olimpijsko disciplino, 50 km, imam Ae dovolj časa. Ce bo vse tako, kot si zamišljam, bom v Sarajevu tekel tudi olimpijski maraton.« Uspeh v valih olimpijskih nastopih? »Potrudil se bom in tekel po svojih najboljših močeh. Upam, da uspeh ne bo izostal. Rad bi se uvrstil med trideseterico. Zaostanek za zmagovalcem pa naj bi bil čim manj si.« D. Humer SMUČARSKI SKOKI Državno člansko prvenstvo v smučarskih skokih Bogdan brez odličja nlaz). Dovsem ponesrečen "kok. PLANICA — Nasi mladi skakalci so na državnem prvenstvu na 90-metrski skakalnici pokazali, da morajo »stari« po reprezentančnem stažu resno računati nanje. To je pokazala tudi tekma, saj je za presenečenje poskrbel mladi Primož Ulaga iz ljubljanske Ilirije, ki mu je uspelo, da je osvojil svoj prvi članski državni naslov. Pa tudi na preostalih dveh mestih sta rc-prezentanta Brane Benedik iz Triglava in Rajko Lotrič iz Jesenic iz mlade »garde« jugoslovanskih skakalcev. Sam razplet na »mali« skakalnici je pokazal, da bodo največ besede za državni naslov imeli mladi reprezentantje. Ti so letošnjo sezono na mednarodnih tekmah že dokazali, da znajo skakati. Najbolj od teh se je že v prvi seriji izkazal Primož Ulaga iz Ilirije. Uspeli skok je kronal Ae z dolžino. Dosti za Ulaga pa v tej prvi seriji v konkurenci petinštiridesetih skakalcev ni zaostajal drugouvrAčeni Brane Benedik, doskočil je pri 89 metrih, in pa Rajko Lotrič, ki je potegnil na 88,5 metra. Veliki favorit, (dosegel naj bi deseti članski državni naslov), Bogdan Norčič iz kranjskega Triglava (le-ta je imel v slabih vremenskih pogojih, med vso tekmo je deževalo in snežilo, naletiAče je zasul Ae KOLESARSTVO Usmeritev je pravilna KRANJ — »Uspehi v minulem letu so potrdilo, da je nase delo pravilno usmerjeno,« je na petkovem občnem zboru kolesarskega kluba Sava iz Kranja dejal predsednik kluba Filip Majcen. »Izkazali smo se kot dobri organizatorji etape mednarodne dirke Po Jugoslaviji, državnih prvenstev na iirkaliAču, na kronometer ter gorskega Priznanja najboljšim BOHINJSKA BISTRICA - Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica in Občinski svet zveze sindikatov Radovljica sta priredila v petek, 1. februarja, v domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici zanimivo športno in družabno prireditev, ki sta jo popestrila tamburaški orkester z osnovne sole v Bohinjski Bistrici in Tone Fornezzi-Tof s svojo skupino. Na prireditvi so podelili priznanja najboljšim radovljiškim športnikom in ekipam na lanskih republiških in državnih prvenstvih, najboljšim športnikom in ekipam na tekmovanjih v radovljiški občini ter najuspešnejšim osnovnim organizacijam sindikata in posameznikom na lanskih občinskih skindikalnih igrah. -jk I Položaj na diagramu 18 (FUDERER - DONNER; Beverwijk, 1952) je na prvi pogled videti varen za črnega. Toda ne! Beli lahko izvede zmagovito kombinacijo, pri kateri pa mora videti način delovanja lovca d3 na polje h7. trenutno prek kmeta g6! reč, vedno, ko se nam ponudi v poziciji možnost Saniranja, moramo z vso resnostjo proučiti, kaj tak napad omogoča za nadaljnjo igro, predvsem pa je treba preveriti, ali morda ne vodi v mat. Matne spregleda v&čine se dogajajo tudi na velemojstrskih turnirjih! V položaju na diagramu 19 (iz partije D. LEES - T. GUY. 1961) vidimo, da je črna dama izpostavljena neugodnemu napadu. Vendar pa so druge črne figure skladno razporejene, Lg7 deluje po dolgi črni diagonali, Sc5 ogroža položaj belega kralja, Tf8 preti z udarom po liniji f. Tudi kmet a.') nevarno dreza proti belemu kralju, za njim pa v oddaljenosti čaka na svoj trenutek trdnjava. Crni je začel takole Diagram Ih 1. Sh5!! gh5: Ne pomaga zaradi 2. SfB: + mat. 2. Lh7: + .1. LrB+! 4. Dh7 + 1. . . . KhH 3. Kh8 Kg8 L18. Dh7: Hi aw si***0 **** ■»»'JI Urni se je vdal, lahko pa bi Se sledilo 4. ... Kf8 5. Lh6 + Ke7 6. Df7:+ Kd8 7. De8: mat. POSKUSI ŠAH - MORDA JE MAT! Med Šahisti je bila včasih zelo priljubljena naslednja Šaljiva beseda igra: Daj Sah, ki ga vidiS, morda je mat! Na podoben način se je roga I »Sanirat takim« prenapetežem le stari Blackhourne. Vendar pa se v tej besedni igri Utegne skrivati /.mre modrosti. Nam abc««ffh Diagram 19 1. ab2: + Sah, ki obvezuje belega, da se ne polasti nasprotnikove dame. 2 K b2: Ta>: + ! Trdnjava i s ti linijo a, hkrati pa odstopa svoje mesto dami. :\. Ka2: l)ah + 4, Kbl Da5(?) manjši plaz), povsem ponesrečen skok. Na odskočni mizi je veliko zamudil in iz tega popolno ponesrečenega skoka ni mogel iztisniti več kot 80,5 metra. Obračun v zaključni seriji je bil Ae bolj napet kot v prvi. Vsi so hoteli zmagati. A Vodilni po prvem skoku Ulaga je tudi to pot izvrstno odskočil in pristal kar pri 93 metrih. Tudi Branko Benedik se ni Atedil. Doskočil je pri 90 metrih. Slabši je bil po metrih le Lotrič, doskočil je pri 86, a mu je vseeno zadostovalo, da si je z dobrim slogom uvrstil na tretje mesto. Norčič je hotel vse. Res je lepo prišel iz odskočne mize, lepo je letel in doskočil pri 90,5 metra. Ta skok mu ni prinesel bolje uvrstitve kot le četrto mesto. Tako je največji favorit Norčič na tem prvenstvu in na mali skakalnici ostal brez državnega odličja. Rezultati - 1. Ulaga (Ilirija) 259,5 (91,5, 93), 2. Benedik (Triglav) 244,7 (89. 90), 3. Lotrič (Jesenice) 243,5 (88,5 86), 4. Norčič (Triglav) 230,4 (80,5, 90), 5. Kajzer (JLA) 214,7 (79,5, 82), 6. Mlakar (Logatec) 212,5 (81, 81), 7. Velikonja (Predmeja) 209,4 (78,5, 80), 8. Anžel 204.7, (77,5, 78), Suzič 197,3 (77, 78). 10. Baje (vsi Ilirija) 193.7 (73.5.80.5). D. Humer prvenstva, tradicionalnega tekmovanja Po ulica Kranja, nič manj uspešni pa niso bili tudi naAi kolesarji, ki so pobirali medalje na balkanskih igrah, na državnih prven-vih in bili dobri tudi v mednarodnem merilu.«* Dodal je, da so dobri rezultati odraz načrtnega in strokovnega dela, da pa žal v klubu ne morejo biti povsem zadovoljni z delom a pionirji in z mladinci. Kljub precejšnjemu Atevilu kolesarskih inštruktorjev z opravljenimi izpiti jih le malo svoje znanje posreduje naprej. Velika pridobitev kranjskega kluba v minulem letu je prav gotovo dirkališče. Zdaj bi bilo potrebno urediti Ae okolico steze, garderobe in delavnico. Zatem je trener Save Franc Hvasti spregovoril o načrtu dela za letos, ki sloni na že pred leti začrtani usmeritvi; skrb za razvoj vrhunskega Aporta. V klubu je trenutno sedem vrhunskih tekmovalcev in skoraj toliko perspektivnih. Čakajo jih Atevilne naporne preizkušnje; najpomembnejši sta prav gotovo olimpiada in balkanske igre v Kranju, na katerih bodo jugoslovanske barve zastopali tudi nekateri kolesarji Save. Pred zaključkom občnega zbora, na katerem so izvolili nov upravni odbor kluba, organizacijski in častni odbor za pripravo balkanskih iger, so najprizadevnejšim članom in tekmovalcem podelili praktične nagrade. HI. Najbolj trije na velikanki Stanka Blaudka. Bogdan Noriic (2). Brane Benedik (1)1 Primož Ulaga (3). - Foto: F. Perdan Benedik pred Norčičem Brane Benedik iz kranjskega Triglava bo v teh dneh skušal na zadnjih treningih v Planici popra viti slog in doskok. Na olimpijadi naj bi dobro skakal. — Foto; F. Perdan Lepa tekma PLANICA - V uvod v »mali« planiški skakalni teden so prvi nastop imeli slovenski smučarski skakalci, ki so se borili za članski slovenski naslov. Z veliko točkovno prednostjo je slavil Bogdan Norčit iz kranjskega Triglava. Tekma je bila res lepa in kvaliteta«, čeprav je bil Norčič daleč najboljši. Vendar se je za preostala mesta, ki ie prinašajo medalje bil ogorčen boj. Norčič jt že v prvi seriji s skokom 93,5 metra potegnil tako daleč, da je imel naslov t* skoraj v rokah. 2e na tej tekmi so mladi • svojimi lepimi in dolgimi skoki dokazovali, da bodo tudi na obeh državnih prvenstvih igrali vodilno vlogo za najvišja mesta. Norčič si je že v prvem skoku nabral lepo prednost, presenetila sta Ulaga in Lotrit. Oba sta imela možnosti, da si priborita republiška odličja. Čeprav je Norčič v drugi seriji skočil deset metrov manj kot v prvi, je vsesa« dokazal, da ga nihče več ne more ujeti. Dobil je republiški članski naslov. Ulaga j* imel dovolj dolg skok, da je obdržal drag* mesto, Lotrič pa tretje. Presenetil j« Kranjčan Bizjak, ki je bil četrti, medte« ko sta olimpijca Tepeš in Benedik nekoliko zatajila. Rezultati - 1. Norci« (Triglav) 344,1 (93,5, 83,5), 2. Ulaga (Ilirija) 233,5 (17, 82,5), 3. Lotrič (Jesenice) 224,8 (78,5, 89), 4. Bizjak (Triglav) 213,4 (82,5, 78,«), i Velikonja (Predmeja) 200,0 (80, 72). i Tepeš (Ilirija 198,1 (82, 70), 7. Benedik (Triglav) 198,1 (93,5, 62), 8. Z (Jesenice) 189,2 (73,5, 73), 9. Križaj (II 172,6 (72,5, 68), 10. Kajzer (JLA)189,8 ( 70). D. Humer PLANICA — Dolina skakalnic se je v zadnjih letošnjih »malih planiških prireditvah« pokazala v pravi luči. Novozapadli sneg in sončno vreme ter nad pet tisoč gledalcev je dajalo spet praznični videz. Na velikanki Stanka Bloudka je merilo moči šestintrideset jugoslovanskih smučarskih skakalcev ki so se na veliki skakalnici borili za petintrideseti državni članaki naslov. Državni prvak na tej •kakalnici za zimsko sezono 1979/80 je dvajsetletni član kranjskega Triglava, Branko Benedik. Olimpijski potnik za Lake Placid med skakalci je z dvema izredno uspelima skokoma osvojil svoj prvi članski državni naalov. Premagal je svojega klubskega kolega Bogdana Nor-čiča, medtem ko je bil tretji olimpijce Miran Tepeš iz ljubljanske Ilirije četrti. Ze v poiskusni seriji se je žirija zaradi Eredolgega skoka veterana Branka Dolarja odločila, da na odlični pripravljeni ■kakalnici skrajša nalet. Branko je namreč pri 116 metrih podrsal. Čeprav so nato ostali šli iz nižjega zaletišča, so bili skoki v tej poiskusni seriji lepi in dolgi. Gledalci ao uživali v letih pogumnih mladih skakalcev. Najdlje je v tej seriji potegnil prvi favorit za državni naalov Bogdan r Mednarodna skakalna tekma Primož Ulaga in Paolo Mosele PLANICA - Na mednarodni mladinski skakalni tekmi na 90-metrski skakalnici za pokal OPA je slsvil Jugoslovan Primož Ulaga. Primož Ulaga odhaja iz Planice najbolj zadovoljen. Dobil je to mednarodno tekmo in nato še tekmo na isti skakalnici za državni članski mladinski naalov. Za pokal OPA pa so v Planici nastopili tudi mladinci v nordijski kombinaciji. Tu je med dvajsetimi tekmovalci iz Avstrije, Italije Španije in Jugoslavije slsvil italijanski reprezentant Paolo Mosele. Sicer pa so v skokih za ta pokal — OPA — ke je protiutež bivšemu tekmovanju za pokal Konsberg, nsjveč uspehs imeli jugoslovanski mladinci. Se enkrat so v tej mednarodni konkurenci dokazali, da ao najboljši, saj niso med temi tujimi mladinci imeli prave konkurence. 2e v prvi seriji je z dolgim in lepim skokom povedel poznejši zmago veleč Ulaga. Tesno ps sts mu sledila naslednja Jugoslovana Rajko Lotrič in Vasja Baje. Na četrtem mestu pa je bil najboljši Avstrijec Felder. Vsi štirje pa so tudi v končni uvrstitvi ns prvih štirih mestih. Rezultati - I. Ulaga 249.2 (90-89), 2. Lotrič 248.8 (90.5-87). 3. Baje (vsi Jugoslavija) 233.2 (87.6-86.5). 4. Felder (Avstrija) 228.0 (82.5-87). 5. Ur-bančič 225.3 (87-83), 6. Žagar (oba Jugoslavija) 217.0(78-86.5). V nordijski kombinaciji so imeli največ uspehs reprezentance Italije in Avstrije, medtem ko je prvi Jugoslovan Roman Reznik deveti. Najbolje je skakal in tekel Italijan Paolo Mosele, ki mu jc uspelo, da je premagal dva Avstrijca in svojega rojaka. Vrstni red — 1. Mosele (Italija) 2. Keuter, K. Dullnig (oba Avstrija) t. Olli (Italija). 5. Pirker. 5. Schwar/ (oba Avstrija), 7. Aloisio (Italija) H. Brauchart (Avstrija). 9. K. Hc/nik (Jugoslavija), 10. KiifTc (Avstrija). kj>. Humer_ J Norčič. Norčič je pri 131 metrih trdo podrsal in si načel komolec. Ta padec pa ga je stal potem tudi prvega mesta. Poznejši zmagovalec Brane Benedik je že v poiskusni seriji pokazal, doskočil je pri 114 metrih, da se bo enakovredno kosal z našimi najboljšimi za najvišji jugoslovanski naalov. Tudi v prvi seriji je doskočil pri isti dolžini kot v poiskusni. In na koncu je tudi povedel. Drugi po tej prvi seriji je bil Stanko Velikonja iz Predmeje, tretje mesto pa sta si rssdelila Bogdan Norčič in Miso Anžel iz ljubljanske Ilirije. Nekoliko slabše so bili za svoj solidni skok ocenjeni Tepeš, Ulaga in Baje. Tretje uvrščeni iz prve serije Bogdan Norčič je po padcu vsel še krajši nalet kot ostali. Doskočil je pri 110 metrih in ni najbolje ujel prvi skok. Vendar je računal, da mu bo drugi prinesel boljšo uvrstitev. Zadnja odločilna serija je pokazala, da so olimpijci dobro pripravljeni za Lake Leke Placid. Vsi trije, Benedik, Norčič in Tepeš, so nato tudi obračunali med seboj. Velikonja si je namreč pokvaril drugo mesto. Vodilni po prvi seriji Branko Benedik je tudi v drugem poizkusu lepo ujel skok in si s 119 metri zagotovil državni naslov. Velikonja je bil prekratek za drugo mesto. Bogdan Norčič pa s svojim 120 metri dolgim skokom ni mogel nado-knaditi 5,1 točke Benedika. Tudi Tepeš ni mogel {stisniti is svojega skoka več kot 113 metrov. Na tretjem mestu ga je prehitel klubski kolega Primož Ulaga. Naši skakalci so na tem državnem prvenstvu pokazali solidno znanje. Vsi so dobro trenirali pred državnim prvenstvom. Trije olimpijci in reprezentantje pa so se dobro pripravljali za olimpijski nsstop in maednarodna tekmovanja. Rezultati - 1. Benedik 241,8 (114, 119), 2. Norčič (oba Triglav) 239,1 (110, 120), 3. Ulaga 228,4 (108, 114), 4. Tepeš (oba Ilirija) 227.4 (100, 113), 5. Velikonja (Predmeja) 224.5 (111, 110), 6. Anžel 212,7 (110, 104), 7. Baje (oba Ilirija) 207,1 (104, 106). 8. Bizjak (Triglav) 193,3 (104, 99), 9. Zupan (Jesenice) 183,1 (95, 100), 10. Doihar (Ilirija) 183,0(94. 102). I). Humer ALPSKO SMUČANJE Državno člansko prvenstvo aprila* LJUBELJ - Dež, sneg, megli in plaz, ki je na predvečer ia«l levo moško veleslalomsko progo, so preprečili, da bi smučarski klub Tržič po petnajstih leti« spet organiziral državno člansko {»rvenstvo v veleslalomu in sitomu. Vsi napori organizatorjev so bili zaman. Tržiški organizatorji so se » dalj časa pripravljali na letosajt člansko državno prvenstvo » salalomu in veleslalomu. Dy* tekmi naših najboljših alpineet in alpink naj bi bili tik pr*t odhodom moike in ženske alpski reprezentance za olimpijske igro v Lake Placidu. Naši so že včeraj iz Zagreba odpotovali v A«** riko, kjer bodo vse do začetki olimpijskih iger trenirali v svet« ni državi Stowe. Tržičani so se potrudili, da bi to državno prvenstvo res odlične izpeljali. Toda višja sila jim je to preprečila. Zato so se odločili. d» bo prvenstvo v prvih dneh aprili združeno z mednarodno tekao za memorial Zdravka Križala. -dh Na »mali« skakalnici je na driai Prvi trije: Brane Benedik (2). Prim F. Perdan 'nem prvenstvu presenetil Primož Clagn oz Vlaga (t), 'i. Rajko Lotrič (.V. - fil ..■JI REZULTATI PRVEGA SMUČARSKEGA MARATONA V CERKLJAH 27. 1. 1980 STARTALO 550 TEKAĆEV pionirke do 15 let - 5 km 1 Mlakar Darja Cerklje 28,11 •i Povšnar Alenka Cerklje 30,34 3. Potočnik Nataša 31,29 4 Kavčič Katja Medvode 32,31 5. Cadež Tatjana Gorenja vas 33.30 6. Mekuč Renata Duplje 35,31 Kocjančič Barbara 38,11 8. Novak Polonca Mengeš 39,04 9. Cedilnik Jana Vižmarje 39,31 10. Petek Martina Cerklje 39,58 11. Ho.jan Mojca Duplje 40,42 12. Kožar Darja Kranj 41,17 M. Vidic Branka Duplje 41,48 14. Gabrijan Irena Ljubljana 42,20 15 Vengust Magda Smlednik 42,27 1« Vogrine Marinka 43,31 17. Hribar Simona Ihan 43,48 18. Štular Zdenka Podnart 44,09 19. Kalan Vida Kranj 44,15 20. Rupnik Irena Smeldnik 44,26 21 Kaplan Tanja Ljubljana 47.38 22. Lampe Mojca Ljubljana 47,47 23. Kavčič" Mojca Medvode 49,08 24. Grom Alenka 49,44 25. Vrtač Nataša Duplje 51,03 26. Sede j Darja 52,49 27. Hvastja Barbara Ljubljana 1.02,01 28. Kos Zala Kranj 1.09,50 29. Kralj Romana Podgorica 1.10,25 30. Lombar Tanja Ljubljana 1.12,57 31. Logar Tanja Suha-Kr. 1.56,56 pionirji do 15 LET 1. Dolenc K lemen 2. Vidic Robert 3. Hafner Marko 4. Peternelj Iztok 5. Vovk Branko 6. PerneSandi 7. Jug Luka 8. žlindra Jani 9. Praprotnik Blaž 10. Potočnik Mitja 11. Svigelj Stane 12. Antonič Aleksander 13. K odele Borut 14. Kralj Roman 15. Bobnar Borut 16. Hojan Jože 17. OsovnikarVid 18. Žlindra Franci 19. štibelj Matjaž 20 Košič Darko 21. Grabeč Gorazd 22. Bajželj Tomaž 23. Raz Miloš 24 Aubelj Anton 25. FendeSašo 26. Ravbar Tomaž 27. Hvastja Martin 28. Hvastja Peter 29. Dobrin Boštjan 30. Sink Tomaž 31. Skrjanc Miran 32. Svoljšak Klemen 33. Slabšak Jurij 34. Bobnar Janez 35. Kocjančič Marjan 36. Klemenčič Andrej 37. Skrjanc Sašo 38 .Skrjanc Gorazd 39. Marinšek Robi 40. Potočnik Milan 41. Lombar Toni 42. Pavšič Miha 43. KnificTomaž 44. GrosAleš 45. Peternelj Sandi 46 Šujdovič Tomo 47. Bonča Iztok 48. Šujdovič Dejan 49. Grom Aljoša 50. Kejžar Matej 51. Nahaja Iztok 52. .Šareč Aleš 53. Vrtač Lovro 54. Grom Robert STAREJŠE ČLANICE 7 km 5 km Mošnje 23,33 Duplje 26,52 Skofja Loka 28,25 Pirniče 29,07 SD Brezje 30,06 Cerklje 30,52 Ljubljana 30,58 Duplje 31.03 31.16 32,03 Komenda 32,08 32,12 Medvode 32,39 Podgorica 32,48 Godešič 33,09 Duplje 33,28 Olimpija 33,28 Duplje 33,38 34,10 Naklo 34,23 Cirče 34,31 Duplje 35,07 Kokra 35,31 Črnuče 35,51 Duplje 35,57 Ljubljana 36.11 Ljubljana 36,34 Ljubljana 36,38 Podgorica 36,53 Kranj 36,58 Ljubljana 37,31 Medvode 37,36 Ljubljana 37,52 Godešič 37,53 38,04 Škofja Loka 38,52 Duplje 39,23 Ljubljana .39,53 Šenčur 40,18 Sv. Duh 40,36 Ljubljana 41,59 Kranj 43,37 Bled 44,54 Kokrica 46,11 Pirniče 46,18 Ljubljana 46,21 46,32 Ljubljana 46,39 47,26 Bitnje 47,57 Olimpija 49,02 Preserje 49,32 Duplje 53,16 Skof. Loka 1.14,02 1. 2. 3. 4. 5. 6 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Hribar Helena Bešter Nežka Bešter Marjana Knific Jožica Gros Marta Turšič Vlasta Komac Meta Božja Alenka Vrtač Vera Kos Marta Hvastja Vida Bartol Mira Logar Anica Jelen Mira Članice 20 km 1. Munih Metka 2 ModicTina 3 Mlakar Mira 4. Pogačnik Marija I Rothorič Irena 6. Šimenc Silva 7. Hladnik Joži 8 Cepelnik Majda 1.19,16 9. Podobnik Bojana 10. Bele Lidija 11. Jenko Irena 12. Vodnik Marija 13. Segula Katarina 14. Graftič Milica 15. Dečman Andreja Ihan Kranj Podnart Bled Kranj Vič Kranj Ljubljana Duplje Kranj Ljubljana Naklo Suha Ljubljana Ljubljana Ljubljana Cerklje Maratonec Ljubljana Kamnik KKK Rašica Kranj Ljublj.-Vič Kranj Skof. Loka Škof. Loka Duplje Ljubljana Zalog 35,08 38,29 39,26 39,38 40,03 40,54 43.00 4i,33 53,19 54,48 1.02,04 1.04,24 1.06.57 1.07,47 57,44 1.08,21 1.13.38 1.14,24 1.16,02 1.17.39 1.17,45 1.20.19 1.21,04 1.21,31 1.22.08 1.24,41 1.24.53 1.27.06 16. Kotnik Kuša 17. Gašper Marja 18. Pogačnik Marjeta 19. Godnov Renata 20. Grom Andreja 21. Cepelnik Ivanka 22. Tomazin Polona 23. Rus Alenka 24. Juh Mojca 25. Jeločič Marija 26. Skorja Jožica 27. Gruber Ivanka 28. Kukec Cveta 29. Jesenko Tanja 30. Cepelnik Marina 31. Polovšnik-Gabriani Albina 32. Cedilnik Tončka 33. Rezar Ivana 34. Ambrožič Karmen 35. Sušteršič Lidija 36. AhačičSaša 37. Svoljšak Irena ČLANI do 35 LET - 1. Carman Ivo 2. Bešter Srečo 3. Lotrič Vinko 4. Oblak Alojz 5. Gorjanc Janez 6. Zupane Franc 7. Krišelj Janez 8. Oman Matej 9. Grašič Filip 10. Kordež Božo 11. Ažbe Franc 12. AličTone 13. Svoljšak Niko 14. HrovatTone 15. Kordež Polde 16. Jelene Ludvik 17. Hafner Aci 18. Rakovec Franc 19. Plestenjak Jani 20. Vrtač Danilo 21. Langerholc Franc 22. Kos Ivan 23. Klemen Bojan 24. Baloh Franc 25. Praprotnik Robi 26. U mek J+nez 27. Mrak Marjan 28. Potočnik Marjan 29. Kalan Igor 30. Leuček Lojze 31. Tomšič Alojz 32. Globočnik Janez 33. Bešter Vinko 34. Kalan Matjaž 35. Dečman Bojan 36. Orehek Dušan 37. Sušteršič Pavel 38. Justin Sandi 39. Škofic Primož 40. Fister Alojz 41. Omersa Jamšek Janko 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. Gašperlin Franc Tekavec Tomo Potočnik Franc Aljančič Janez Tepina Marjan Kumer Pavle Pogačnik Marjan Brajnik Damjan Kajdiš Franc Jeras Tone Duhovnik Boštjan Novak Franc Čopič Martin )8. Cebašek Boj an 59. Saj o vic Borut 60. Kordež Franc 61. Skok Miran 62. Hribernik Alojz 63. GanterTone 64. Grom Marjan 65. Močnik Pavel 66. Šolar Franc 67. Oven Franc 68. Cešek Borut 69. Perne Igor 70. Frelih Boštjan 71. Bergant Vinko 72. Šinkovec Niko 73. Novak Niko 74. Erman Frane 75. Šeruga Janez 76. Prosen Matjaž 77. Nikolič Janez 78. Mežnar Franci 79. Perne Tomaž 80. Ločniškar Marjan 81. Bedekovič Klemen 82. Hrovat Bogdan 83. Berčič Janez 84. Alič Darko 85. Tršar Stane 86. Komac Miro 87. Novak Silvo 88. Alič Anton 89. Jenko Martin 90. Pančur Stane 91. Terlikar Drago 92. Erjavec Stane 93. Gerkman Ciril 94. Štrukelj Miro 95. Ramovž Jože 96. Sima Boris 97. Krumpestar Aleš 98. Pogačar Marjan Ljubljana -Vič Škof. Loka Zvirče Škof. Loka Rašica Ljubljana Ljubljana Ljubljana Tacen Mengeš Škof. Loka Vrhnika Kranj Rašica Ljubljana Vižmarje Kranj H rastje Kranj Medvode 20 km Sv. Duh Besnica Dražgoše Gor. vas SAVA Kranj Gorje Preddvor Tacen Duplje Jamnik Škof. Loka SGP Tehnik Mošnje Mali vrh Dražgoše Škof. Loka Duplje Ljubljana Duplje Škof. Loka Kokrica Kamnik Brezje Brezje Kranj Jesenice Brezje Kranj Ihan Ljubljana Podvin Kranj Kranj Vevče Kamnik Rašica Radov. Brezje Jamnik Rašica Kamnik Šenčur Dol Škof. Loka Kranj Trebija Mali vrh Vič Žirovnica 1 Kamnik Medvode Vič Žirovnica H rastje Naklo Mali Vrh Tacen Smlednik Vrhnika Mali vrh Škof. Loka H rastje Ljubljana Cerklje Brezje Škof. Loka Ljubljana Rašica Medvode Naklo Kranj H rastje Zvirče Cerklje Medvode Kranj Gorje Sinca — Medvode Ljubljana Smlednik Kranj Rašica Skof. Loka Pšata Domžale Dobrava SK Brdo Stahovica Rašica Podlubnik Ljubljana Naklo Ljubljana 1.27,32 1.28.21 1.29.36 1.31.43 1.32.00 1.34,30 1.37.30 1.37.37 1.37.50 1.38,15 1.38.23 1.38.52 1.41.17 1.41,43 1.41,51 1.47,12 1.47,53 1.53,58 1.55,43 1.56,28 1.57,24 2.06,32 50.14 51,10 52.49 53,45 54,06 54,18 54,33 54,44 55,20 56,13 57,04 58,01 58,12 59,08 59,12 59,13 59,21 59,52 59,59 1.00,17 1.00,33 1.00,38 1.00,51 1.00,56 1.01,35 1.01,44 1.01,50 1.02,13 1.02,15 1.02,22 1.02.23 1.02,25 1.02,37 1.02,46 1.02,47 1.02,56 1.03,14 1.03,27 1.03,34 1.03,39 1.03,44 1.04,10 1.04,14 1.04,34 1.04.41 1.04.56 1.05,58 1.06,05 1.06,07 1.06.10 1.06,17 1.06,22 1.06,26 1.06,27 1.06,28 1.06,28 1.06,45 1.06,52 1.06.55 1.06,56 1.06,59 1.07.04 1.07,05 1.07,11 1.07,32 1.07,57 1.08,17 1.08,35 1.08,51 1.08,58 1.09,04 1.09.10 1.09.12 1.09,17 1.09.25 1.09,40 1.09.50 1.09.54 1.10.09 1.10,13 1.10.21 1.10.31 1.10.32 1.10,36 1.10,51 1.11,22 1.11,31 1.11,33 1.11,37 1.11,40 1.11,44 1.11.55 1.12,02 1.12.11 1.12.13 1.12.14 1.12.15 1.12.16 99. Krek Janez 100. Japel Viktor 101. Skok Vili 102. Alič Jože 103. Pohlin Marjan 104. Kopat" Rado 105. Kraker 106. Drnovšek Min 107. Praprotnik Janez 108. Tekavc Matej 109. Ribnikar Janez 110. Dolinar Matej 111. Deglerija Dušan 112. Bratanovič Borut 113. Kopač Martin 114. Demšar Jani 115. Curk Matjaž 116. Jere Jože 117. Debeljak Janez 118. Kotnik Tomaž 119. Medved Andrej 120. Gašper Boris 121. Krtel Martin 122. Mravlje Dušan 123. SlibarJože 124. Bizjak Jure 125. Župančič Janez 126. Pisk Andrej 127. Vizovšek Emil 128. Rods Vladimir 129. Drolc Stane 130. Rutar Franc 131. Krvina Janez 132. Kogovšek Andrej 133. Prime Andrej 134. Bešter Ludvik 135. FendeTone 136. Škofic Janez 137. Osovnik Borut 138. Grm Andrej 139. Rogelj Igor 140. Štular Darko 141. Svigel Bojan 142. Grilc 143. Suhadolnik Jani 144. Šetina Zdeno 145. Porenta Zdravko 146. Pohlin Jože 147. Jamšak Franc 148. Božja Tine 149. Mestek 150. Orešek Miha 151. Hudovernik Vinko 152. Šuštaršič Miro 153. Škulj Janez 154. Kotnik Rudi 155. Božnik Drago 156. KovačičRado 157. BrezarTone 158. Cviren Pavel 159. Stojanovič Tine 160. Vovk Andrej 161. LovšeJani Jenko Lojze Kočar Izidor Miklavčič Jože FrkolIvo 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169 Burja Franc Fern Mišo Knific Jože 170. Kavčič Janez 171. Smolkovoč Matjaž 172. Kvas Slavko 173. Kolenc Andrej 174. Križnar Igor 175. Mežnarič Davorin 176. Mulovec Miran 177. Izlakar Lojze 178. Pogačar Polde 179. Humar Dušan 180. TomažičJože 181. Jesenko Andrej 182. Štrukelj J+nez 183. Goričan Drago 184. Kmek Janez 185. Koselj Marko 186. Završnik Brane 187. Skrjanc Rajko 188. Medved Matija 189. Švab Stane 190. Dolničar Marjan 191. Tršar Marko 192. Cebokli Marjan 193. Skubic Marko 194. Grom Božo 195. Molan Vojko 196. Oven Jože 197. Gradišar Silvo 198. Štrukelj Slavko 199. Ham Miha 200. Kosmač Anton 201. Dobrila Roman 202. Mežek Miro 203. Prajs Marjan 204. Konobelj Iztok 205. Jančar Franc 206. Gašperlin Peter 207. Zibljakovič Branko 208. Virjant Branko 209. Krvina Franc Terpinc Sva run Kokelj Robert Arh Jernej Zaviršek Slavko Jesenovec Franc Rant Ciril Kos Milan Tome Slavko Konjar Marko Peternel Jože Pšeničnik Vili Orelj Janez Kanko Frane Sušnik Janez Jelen Zvonko 210 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 222 223 224. 225. 226. Kodale Franc 227. Šimenc Lojze 228. Pretnar Vili 229. GrajzerTomaž Godešič Ljubljana Kranj Podgorica Medvode Kranj Brezje Kleče Kokrica Bistrica Vrhnika Rašica Žiri Ljubljana SK Brdo Zagorje Brezje Vič - Ljubljana Ljubljana Škof. Loka Tacen Trim - Sava Dobrava Križe Predoslje Škof. Loka Kranj Kranj Ljubljana Kranj Kropa Ljubljana Podnart Dobrava Kranj Brezje Ljubljana Ljubljana Kranj Podnart Komenda Cerklje Ljubljana Ljubljana Škof. Loka KS Podgorica Ljubljana Ljubljana Jesenice Ihan Gorje Mengeš Ljubljana - Rog Kamnik Celje Ljubljana Cerklje Kokrica Kranj Brezje Brdo Škof. Loka Ljub. Vrhnika Ljubljana Pirniče Kranj Jesenice Kropa Kranj Ljubljana Ljubljana Skof. Loka Medvode Rašica Medvode Bled Kranj Ljubljana Kranj Medvode Naklo Kranj Kranj Kranj Ljubljana Ljubljana Ljubljana Smlednik Kranj Ljubljana Kranj Kranj Hrast je Duplje Kranj Ljubljana Brezje Ljubljana Kranj Ljubljana Smlednik Tržič Podnart Šm. Tuhinj Klub maratoncev Škof. Loka Ljubljana Kranj Ljubljana Sv. Duh L. T. H. Kranj Domžale Ljubljana Ljubljana Trzin Ihan Ljubljana Ljubljana Medvode Dol Kranj Smlednik 1.12.16 1.12.17 1.12.19 1.12.28 1.12.46 1.12.59 1.13.03 1.13.11 1.13.38 1.13.77 1.14.00 1.14.02 1.14.12 1.14,17 1.14,18 1.14.21 1.14,26 1.14,31 1.14.35 1.14.40 1.14,55 1.15,14 1.15.16 1.15,28 1.15,44 1.15,44 1.15,51 1.15,52 1.15.54 1.16,00 1.16,01 1.16,19 1.16.30 1.16,36 1.16,46 1.16,48 1.16,48 1.16,52 1.16,55 1.17,01 1.17,10 1.17,28 1.17,38 1.17,54 1.18,18 1.18,19 1.18.20 1.18,50 1.19,20 1.19,32 1.19,45 1.19,50 1.19,53 1.19,55 1.20,03 1.20,13 1.20,18 1.20,19 1.20,22 1.20,29 1.20,31 1.20,33 1.20.35 1.20,41 1.20,50 1.21,00 1.21,02 1.21.03 1.21.08 1.21,13 1.21.21 1.21,41 1.21,42 1.21.50 1.22,19 1.22,33 1.22.36 1.22,41 1.22.58 1.22,53 1.23,(K) 1.23.07 1.23.11 1.23,13 1.23,23 1.23,25 1.23,28 1.23,36 1.23,42 1.23.49 1.24.05 1.24.13 1.24.27 1.24,36 1.24.48 1.25.10 1.25.21 1.25,35 1.25,44 1.25.50 1.25,54 1.26,07 1.26,38 1.27,04 1.28,15 1.28,17 1.28,20 1.28,29 1.28.43 1.28.45 1.28.50 1.29.01 1.29.14 1.29,44 1.29.57 1.30.14 1.30,25 1.30,43 1.30.52 1.31,47 1.31,51 1.32.02 1.32,53 1.33,00 1.33.31 1.33.51 1.34.04 1.34.31 1.34.48 1.35,05 1.35.20 230. Šifkovič Jože K ran j 1.35.40 231. Resnik Gabrijel Kamnik 1.35,47 232. Pucel j Janez Ljubljana 1.36.13 23:1. Ambrožič Franc Ljubljana 1.40.27 234. Konobelj Franc Smlednik 1.41.03 235. Bašelj Zvone Bobovk 1.41,52 236. Mikec Janez Ljubljana 1.44.33 237. Novotni Dušan Ljubljana !.46.00 238. Žižek Slavko Ljubljana 1.47,58 239. Logar Drago Kranj 1.54.52 1. Gregorič Kdo 2. Munih Miha 3. Sitar Janez STAREJŠI ČLANI NAD 35 LET - 20 km Kranj 55,25 Ljubljana 56,52 Kamna Gorica Kranj Medvode Ljubljana Ljubljana Ljubljana Radovljica Ljubljana Skof. Loka Ljubljana Naklo Kranj Dolenc Jure Osovnikar Stane Hvastja Štefan Ridl Radovan Fornezzi Tone Hrovat Franc 10. Jug Boris 11. Vodnik Milan 12. Kalan Janez 13. Jošt Alojz 14. Kert Stane 15. Gregorič Franc 16. Nahtigal Andrej 17. Jamnik Tomaž 18. Kovic Alojz 19. Cadež Pavel 20. Jeras Franc 21. Bohinc Andrej 22. ing. Gros Franc 23. Rozman Štefan 24. Peternelj Janez 25. Taler Polde 26. Štular Franc 27. Pintar Pavel 28. Jošt Ivan 29. Kožar Rajko 30. Roje Branko 31. Zrimšek Zvone 32. Bogataj Tone 33. Gorjanc Stane 34. Kajdiž Drago 35. Kordež Matevž 36. Grm Roman 37. Ilijaž Stanko 38. KlemenčičPavel 39. Hafner Vinko 40. Ocepek Rajko 41. Šček Janez 42. Lampe Uroš 43. Jošt Franc 44. Hlastec Marjan 45. Žagar Franc 46. Grubar Martin 47. Norbam Henrik 48. Hribar Simon 49. Grom Janez 50. Zumer Matija 51. Hlapšak Jurij 52. Nadižovec Rudi 53. Bavec Matija 54. Bonča Alojz 55. Skorja Tone 56. Vrečko Maks 57. Peternelj Janez 58. Oman Vinko 59. Šeme Andrej 60. Kaplan Dušan 61. Kotnik Jože 62. Povšek Ludvik 63. Knific Jože 64. Bobnar Janez 65. Cufer Miro 66. Kralj Anton 67. Žumer Janez 68. Krivic Matevž 69. Gručar Vladimir 70. Mežek Janez 75. Bonča Janez 76. Lombar Vojko 71. Pohlin Frane 72. Ambrož Tone 73. Žakelj Viktor 74. Marolt Janez 77. Potočnik Janez 78. Kuhec Stane 79. Kotnik Franc 80. Strmelski Boris 81. Šnidovič Aleksander 82. Karlin Janez 83. Koralič Esad 84. Lojo Dušan &5. Gantar Enh'elbert 86. Pozvek Ferdo 87. Vombergar Ivan 88. Mesaric Srečo 89. Vrbič Zdravko 90. VršnikJože 91. StefeLud vik 92. Jerina Pavle 93. Dolenc Pavel 94. Košir Peter 95. StarčarJože 96. Urankar Boris 97. Dvorček Dušan 98. Sare Janez 99. Bučar Jože 100. Ravbar Franc ' 101. Kejžar Anton 102. Kralj Peter 103. Svoljšak Janez 104. Bartol j Janez 105. Vengust Alojz 106. Mekuč Ludvik 107. Golob Janez 108. Molan Miha 109. Smolnikar Edo 110. Vavpetič Branko 111. Novotnv Franc 112. Burja Alojz 113. Knovs Boris - 114. Kosič Andrej 115. Flerin Franc 116. Stružnik Lado 117. Demšar Jernej 118. Lopan Marjan 119. Cebulj Anton 120. Tušar Stane Ljubljana Kranj Kranj Gor. vas ŠD SMUK RSMZ Tacen Kranj Kranj Kranj Gorje Križe Škof. Loka Naklo Kranj Ljubljana Ljubljana Škof. Loka Žirovnica Žirovnica J+mnik Ljubljana Radomlje Podlubnik Godešič Ljubljana Ljubljana Ljubljana Naklo Ljubljana Škof. Loka Škof. Loka Rašica Kranj Škof. Loka Ljubljana Medvode Naklo Tržič Medvode Mengeš Begunje Ljubljana Tržič Ljubljana Ljubljana Ljubljana- Vič Kranj Bled Godešič Kranj Podgorica Ljubljana Ljubljana Kranj Žirivnica Medvode Ljubljana Podgorica Ljubljana Žiri Ljubljana Škof. Loka Vrhnika Ljubljana Ljubi jana-Vič Ljubljana Ljubljana Ljubljana Lucija Kranj Škof. Loka Kranj Kranj Ljubljana Kranj Kranj Žiri Domžale Medvode Britof Črnuče Domžale Ljubljana Ljubljana Stražišče ŠD Radom. Medvode Naklo Smlednik Duplje Ljubljana Kranj Ljubljana Kamnik Ljubljana Pirniče Velenje Naklo Mengeš Kranj Skof. Loka Kranj Cerklje Jesenice 57,09 58.21 58,24 59,16 59.21 59.28 1.00,39 1.03.28 1.03.35 1.03,59 1.04,20 1.04,46 1.04.50 1.06.27 1.06,30 1.06,52 1.07,08 1.07,55 1.08,01 1.08,08 1.08,25 1.08,26 1.08,55 1.09.15 1.09,18 1.09,21 1.09.32 1.09.37 1.09,49 1.09,56 1.10,09 1.10,14 1.10,35 1.10,51 1.11,19 1.11,32 1.11,55 1.12.22 1.13,38 1.13,41 1.13,45 1.13,52 1.14,03 1.14.08 1.14.52 1.15,19 1.15,32 1.16,08 1.16,19 1.16.21 1.16,24 1.16,37 1.16.54 1.17.10 1.17,16 1.17,20 1.17.34 1.18,00 1.18.05 1.18.29 1.18.46s 1.18.51 1.19.27 1.20.24 1.20,28 1.20,42 1.20.46 1.21.45 1.22,00 1.22.-3.3 1.21,18 1.21,32 1.21.35 1.22,3.1 1.22.59 1.23,06 1.23.10 1.23.12 1.23.18 1.23,44 1.24,06 1.24,16 1.24.25 1.24,38 1.24.53 1.25,54 1.26,14 1.26.21 1.26,25 1.26.28 1.26,37 1.26.37 1.26.39 1.27,07 1.28.00 1.28.08 1.28.24 1.28,44 1.28,56 1.29.07 1.30.12 1.30.18 1.30.20 1.31.17 1.31.34 1.31.46 1.31.50 1.31.55 1.32.00 1.32.40 1.34.18 1.34.32 1.34.41 1.34,44 1.38.29 1.38.43 1.44.37 1.45.30 GLASIO. STRAN Aerodrom Ljubljana TOZD Brnik — aerodromska dejavnost Komisija za delovna in stanovanjska razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VEČ PK DELAVCEV za opravljanje del in nalog natovarjanja in iztovarjanja v prtljažni službi in v avio-blagovnem skladišču 2 VEČ VARNOSTNIKOV za opravljanje del in nalog varovanja objektov in naprav na letališču 3. VEC SNAŽILK za opravljanje del in nalog čiščenja pisarniških prostorov, gostinskih prostorov in letal 4. VEC VOZNIKOV C - GASILCEV za opravljanje del in nalog pri sprejemu in odpravi letal 5 SKLADIŠČNIKA - 1 DELAVEC za opravljanje del in nalog sprejema in izdaje blaga v AB8 Za opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1. in 2. — končana osnovna šola. starost nad 18 let in odslužen vojaški rok Pod 3. — kopčana osnovna šola, starost nad 18 let Pod 4. — K V voznik C, gasilec Pod 5. — triletna poklicna šola in tečaj za skladiščnika Pod 4. in 5. - se prav tako zahteva starost nad 18 let in odslužen vojaški rok. Komisija za delovna in stanovanjska razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA ANALITIKA ZA EKONOMSKE IN TEHNIČNE ANALIZE Za opravljanje teh del in nalog se zahteva visoka izobrazba dipl. organizator računalništva, 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva. Delo se združuje za nedoločen čas, razen pod točko 3., kjer 1 delavec za čiščenje gostinskih prostorov združuje delo za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Za vsa objavljena dela in naloge, razen pod točko 2. se zahteva poskusno delo 30 dni. Za delo na letališču je tudi pogoj dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v obmejnem pasu. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni od dneva objave Aerodrom Ljubljana, Upravno pravno kadrovski sektor, Kadrovska služba, 64210 Brnik p.p. 10 Dom upokojencev Kranj c. 1. maja 59 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. STREŽNICE - SOBARICE - en delavec 2. FINANČNEGA REFERENTA — en delavec 3. NEGOVALKE ZA NEGO NA DOMU - dva delavca Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. 4. KV KUHARJA - vodje izmene od 1. 5.1980 do 28 2.1981 5. DELAVKE V KUHINJI od 1. 3.1980 do 31.1.1981 6. MEDICINSKE SESTRE od 1.6.1980 do 28. 2.1981 7. NEGOVALKE ZA DELO V DOMU od 1. 5.1980 do 31.12.1980 8. NEGOVALKE ZA DELO V DOMU od 1. 7. 1980 do 31. 3.1981 Delovno razmerje se sklene za določen čas. Poleg splošnih pogojev telesnega in duševnega zdravja se za vsa delovna mesta zahteva sposobnost in veselje do dela s starejšimi ljudmi in naslednja strokovna usposobljenost: Pod 1., 3., 7. in 8.: - dokončana osnovna šola, — prednost pri sprejemu imajo kandidati z nepopolno srednjo šolo Pod 2.: — dokončana srednja ekonomska šola ali druga srednja šola s prakso v knjigovodstvu Pod 4.: — dokončana poklicna gostinska šola za kuharje Pod 6.: — dokončana srednja medicinska šola Delavci, ki se bodo zaposlili za določen čas imajo v 1981. letu možnost stalne zaposlitve. Osebni dobodki po pravilniku, dom nima stanovanj. Pismene prijave z opisom dosedanje zaposlitve in z dokazilom (spričevalom) o izobrazbi naj kandidati vložijo v 15 dneb po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja pri Domu upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59. Podjetje za PTT promet n.sol.o. Kranj Prešernova 4 naloge*1 8kupn°8t 8kuPnih objavlja prosta dela in vodenje saldakontov knjiženje finančne dokumentacije Pogoj: - ekonomski tehnik Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo t mesec. raja en !C*3£f2tl£3i na8lovii° Pažnje na komisijo za delovna razmerij D«8«- Prii«ve »P'TJem«. }■ dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15. dneh po opravljeni izbiri. SOZD SAPViator DO GOLFTURIST TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek objavlja prosta dela in naloge VODJE OPERATIVNIH VZDRŽEVALNIH POSLOV Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še: 1. kvalifikacija kovinske, elek-tro ali strojne smeri 2. tri leta delovnih izkušenj 3. tri mesece poskusne dobe Delo se združuje za nedoločen čas. Rok prijave je 15 dni po objavi. DO Jugotekstil notranja trgovina Ljubljana Proletarska 4 objavlja prosta dela in naloge KROJAČA ZA PRODAJALNO ONA - ON V KRANJU (delavec bo delno opravljal tudi dela in naloge prodajalca) Pogoji: — poklicna šola oblačilne stroke, — 2 meseca poskusnega dela Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v 15 dneh od objave. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva poteka roka za prijave. TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD pr. pletenin Radovljica Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori izpolnjevati še: — višja strokovna izobrazba tekstilne smeri in — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ali — srednja strokovna izobrazba pletiljske ali konfekcijske smeri in — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — sposobnost organizirati in voditi delo in poslovanje tozd, — moralno-politična neoporečnost in aktiven odnos do samoupravljanja. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Almira — alpska modna industrija Radovljica — Jalnova 2 -' za razpis vodje TOZD Radovljica. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneb po sklep« samoupravnega organa. Uprava javne varnosti Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. STROJEPISKE Pogoj: — končana 2-letna administrativna šola, — zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2 SNAŽILKE za delo na PM Kranj v popoldanskem času Pogoj: — osemletka, — zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. SNAŽILKE za 4-urno delo v UJV Kranj v popoldanskem času 4. SNAŽILKE za 4-urno delo v dopoldanskem času ali popoldanskem času v samskem domu Brnik Pod zap. številko 3. in 4. je delo za nedoločen čas, možna je tudi p» godbena zaposlitev 5 SNAŽILKE za delo na PM Škofja Loka v popoldanskem času Pogoj: — osemletka Zaposlitev je za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom - 6ut dnevno. Kandidatke morajo poleg splošnih izpolnjevati še tele pogoie — da so moralno-politično neoporečne, ' j| - da niso v kazenskem postopku ali da niso bile obsojene za kaznivi J dejanja iz nečastnih nagibov. Pismene prošnje naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objati upravi javne varnosti Kranj. Sporočamo žalostno vest, da nas je prerano zapustila naša ljubljena žena, mati, stara mati, sestra, teta in svakinja NEŽKA FLERIN udeleženka NOB Pogreb bo v sredo, 6. februarja 1980 ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mož Vladimir, hčerka Nataša, sinova Zmago, Rajko, pet vnukov in ostalo sorodstvo Kranj, 4. februarja ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očka. brata, svaka in zeta JOŽETA ŠTIRNA dipl. ing. se iskreno zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in znancem za izraženo ustno ali pismeno sožalje. podarjeno cvetje in množično udeležbo na njegovi poslednji poti. Hvala prijatelju Emilu Seknetu in sodelavcu tov. Brezarju za poslovilne besede, pihalnemu orkestru in pevcem. Posebno se zahvaljujemo Osnovni organizaciji ZK. sindikatu in ZSMS IKOS Kranj, sodelavcem DO IKOS Kranj. ŠAVA COMMERCE. poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala za vse. kar ste storili in hoteli storiti zanj. Žalujoči: žena Vera /. Markom in Mojco, brat Leon in sestra Milica z družinama. Kertovi in ostali Kranj. 4. februarja 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata STANISLAVA BOBNARJA iz Voklega 84 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter ga številno spremili na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo kolektivu Cestnega podjetja Kranj za tolažilne besede in denarno pomoč. Se posebej se zahvaljujemo predstavniku Cestnega podjetja Kranj tov. Tonetu Ropretu za vso skrb in govor ob odprtem grobu. Enaka zahvala velja vsem sodelavcem finančno računovodske službe, Montaži - I. in Vzdrževanju stavbe iz Planike za denarno pomoč. Hvala tudi duhovščini za pogrebni obred Žalujoči: žena Francka, sin Stanko, mama Marija, brat in sestri Voklo, 23. januarja 1980 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega očeta, moža in strica MILOŠA TRŠICA se iskreno zahvaljujemo vsem sostanovalcem, sorodnikom, delavcem Save - TOZD Umetno usnje in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Psihiatrične bolnišnice Begunje za dolgoletno zdravljenje in zdravniškemu osebju Bolnice na Jesenicah. Žalujoči: žena Marija, sinova Mijo in Mladen ter drugo sorodstvo Kranj, Bajina Bašta, Titovo Užice, 30. januarja 1980 ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče in stari oče FRANC ZORMAN Jeručev ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Beleharju in sestri Anici za zdravljenje, sodelavcem kolektiva GTI Sava, g. župniku za obred in poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so nam pomagali v težkih dneh. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi in hčere z družinami! Praprotna polica, Predoslje, Vopovlje. Češnjevek, Grad, Dol pri Ljubljani OBLETNICA Dne 5. februarja je minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila in odšla za vedno od nas naša ljuba mama, stara mama, tašča, sestra in teta LJUDMILA ŠKOFIC Ne moremo verjeti, da vas ni med nami. Vaši koraki se še. slišijo, vaš lik je še živ pred nami, a vaš grob je priča, da ste se za vedno poslovili od nas. Naš dom je prazen brez vas. imeli smo vas radi, zato vas še vedno obiskujemo, a vi ne čutite bolečine v naših potrtih srcih, ker je usoda tako kruta. Nikoli vas ne bomo pozabili! Žalujoči: sin Mirko z družino, hčerke Dragica. Milena Majda, Marinka, Milica. Julka, Angelca, Olga in Danica z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestl ji vi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA MARKICA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem drugim, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji Peko, delavcem iz zasebnega sektorja, sodelavcem Tokos. Kokra, Veletekstil. sosedu Jaku dr. Martinčiču. dr. Potokarjevi. pevcem, predstavniku krajevne skupnosti za poslovilne besede, gasilcem ter g. župniku za pogrebni obred. Se enkrat hvala vsem sorodnikom in prijateljem za podarjene vence, cvetje in izrečena sožalja Žalujoči: žena Mihaela, siri7 Janez z družino, sin Kiko z družino ter hčerka Marjana /. družino Tržič. 30. januarja 1980 MALI telefon ■ ; sf? 1 23-341 = PROPAM = Prodam HI-FI STUDIO. Kranj, tel.: 26-996 665 Prodam 8 kom. ARMATURNIH MREŽ (6X4). Hafner Julka, Fran-kovo naselje 85, Skofja Loka 666 Prodam BAS KITARO tajfun. Pustovrh Roman, Sv. Duh 75, Skofja Loka 667 Prodam AKAI SVV-137 ZVOČNIKE, 2x40W/8 ohm. Dežman. C. Kokrškega odreda I5/b, Kranj (Vodovodni stolp) 668 Prod am 2. leti starega črnega PSA, dobrega čuvaja (gonič). Kličete lahko po telefonu 064-47-023 669 Prodam polovico KRAVE. Visoko 5, Šenčur 670 Prodam semenski KROMPIR igor in cvetnik. Cvenkel Alojz, Ljubno 69, Podnart 671 Prodam novo mengeško 3-vrstno HARMONIKO GCF. Fajdiga, Gmajnica 16/a, Komenda 672 TRAKTOR Ferguson IMT 555. 52 KM, prodam. Zalaznik Jože, Sr. vas 20, Kamnik 673 Prodam komplet žensko NARODNO NOŠO in osebni avto AUSTIN 1300. Stirn, Pšata 18, Cerklje 674 Prodam SLAMOREZNICO. Dvorje 52, Cerklje 675 Prodam več TELET za zakol. Jagodic, Sen turška gora 21, Cerklje 676 Prodam suha mešana DRVA (klaftre). Sp. Brnik 10, Cerklje 677 Prodam semenski KROMPIR igor. Voglje 110/a, Šenčur 678 Prodam OTROŠKO POSTELJICO s prešito odejico. Telefon 26-956 — cel dan 679 Prodam BALKONSKA VRATA, 200 X 100, termopan in dva kletna OKNA. Strahinj 69. Naklo 680 Prodam PRAŠIČA za zakol. Justin Franc, Hotavlje 39 681 Ugodno prodam OMARO in MIZO barbara. Informacije po tel. 77-134 - popoldan 682 Prodam 16 mesecev staro TELI-CO za pleme ali zakol. Jama 17, Kranj 683 Prodam TRAKTOR pasvqali, 15 KM. Nova vas 9, Preddvor 702 KUPIM Kupim rabljen železen ŠTEDILNIK na drva. Lipar. Cerklje 30 684 VOZILA = Kupim rabljeno AVTO - PRIKOLICO. Ponudbe v oglasni oddelek pod. Dc 4.000 din 639 Prodam malo rabljen KOMBI K-430 Lux za 45.000din. Zdravko Debeljak, Reteče 59, Skofja Loka 561 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Dagarin Alojz, Suha .30, Skofja Loka 685 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, z rezervnimi blatniki. Milino-vič, Groharjevo naselje 7, Skofja Loka 686 Poceni prodam REZERVNE DELE za ZASTAVO 1500. Telefon 064-26-956 - cel darr 687 Prodam MOPED T 12 v zelo dobrem stanju ter približno 2000 kom. rabljene STREŠNE OPEKE bobro-vec. Jerala Angela, Pristava 32, Tržič 688 Po delih prodam R-4 — katrco. Breg 14, Preddvor 689 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1969. Telefon 061-843-077 - popoldan 690 Kupim VETROBRANSKO STEKLO za Z-10I. Cakič. Veljka Vla-hoviča 4, Kranj. tel. 27-600 691 Prodam registriranega FlCKA, starejši letnik, voznega, cena 7.000 dinarjev. Cotelj, Čopova I, Lesce, tel. 75-140 - int. 274 - dopoldne 696 II. STRAN O L, A 5 STANOVANJA Menjam solidarnostno enosobno STANOVANJE na Planini za večjega dvosobnega ali trosobnega. Informacije po tel.: 27-740 565 Oddam opremljeno SOBO s centralno kurjavo v Škofji Loki. Ogled po 15. uri. Vincarje 11 645 \»/ mladinski X servis ML fcranj Kranj Stritarjeva 5 Objavlja prosta dela in naloge 1 BLAGAJNIKA -FAKTURISTA Zahteva se srednješolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri. Praksa zaže-Ijena. Poskusno delo tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni. Mlada zakonca iščeta začasno skromno STANOVANJE v bližini Kranja. Vnaprej plačava zelo dobro. Balanovič Peter, Gorenjesavska 57, Kranj 698 POSESTI Kupim staro KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku ali tel.: 064-21-527 692 Prodam del zidanega pritličnega, GOSPODARSKEGA POSLOPJA, površina 44 kv. m na Kokrici. Levič-nik Živko, Kranj, Maistrov trg 9 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali okolici. Gantar, Moša Pijade 44/V, tel.: 23-180 694 ZAZIDLJIVO PARCELO od Stražišča do Cepulj kupim, plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. Hotel Šport Pokljuka vabi na VESELO PUSTOVANJE v soboto, 16. februarja ob 20. uri. Igra ansambel Modrina. Obenem vabimo vsako soboto, ob 20. uri na ples z istim ansamblom. Rezervacije na tel.: 77-027. ZAPOSLITVE I Sprejmem delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 697 Službo dobi KV KUHARICA ali KUHAR in KV NATAKARICA. OD dober, stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku 654 OBVESTILA^ Mladinski servis KRANJ vpisuje v tečaj iz cestno prometnih predpisov za voznike B-kategorije. Vpis je možen z indeksom. 699 OSTALO Iščem VARSTVO za 8-mesečno punčko na Planini. Telefon: (064) 24-388 700 Vsak dan nudimo večjo količino pomij v menzi Komunalno obrtnega in gradbenega podjetja Kranj, na Planini. Interesanti. rejci prašičev, oglasite se! 701 Izdaja CP Glaa, Kranj. Stavek: TK Go-reajaki tlak Kranj, tiak: ZP Ljudska pravica. Ljubljana. Naalov uredništva in uprave lieta: Kranj, Moae Pljadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju ate-vilka 51500-003-31 »M - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-800, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1M0 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka PAVLA BAJŽLJA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in borcem Slovenske Koroške tu in onstran meje. Posebna zahvala tudi KS S t razišče. DPO St razišče, govornikom, dr. Janezu Ba jžlju in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter mu darovali cvetje. Žalujoči: žena Marija, hčerka Anica in sin Milan z družino Kranj. 30. januarja 1980 Novo naselje nad Plevno ajen je projekt Ločan V kleti Alpetourove poslovne hiše v škofji Loki je odprta razstava načrtov novega naselja nad Plevno — Na anonimni republiški razpis je prispelo 16 predlogov — Prvo nagrado so podelili za projekt Ločan — Zasnova sodobne slovenske vasi Oa bi pospešili pripravo načrtov za no.vo stanovanjsko naselje nad Plevno. so se v Škofji Loki spomladi odločili, da bodo najboljše rešitve poiskali prek anonimnega republiškega natečaja. Čeprav je bil rok za izdelavo kratek, je prispelo 16 elaboratov. Posebno ocenjevalno razsodišče pod predsedstvom Marka Vrani-čarja je prvo nagrado prisodilo projektu »Ločan«. Avtorja sta Darko Lečnik in Raf Draksler s sodelavci. Natečajno območje je veliko 72 ha, obdelati pa je bilo potrebno približno polovico, s tem pa so morali avtorji upoštevati, da je 7 ha površine že pozidane in, da je treba te hiše smiselno vklopiti v predvideno novo naselje. Glavna kvaliteta projekta »Ločan« je po mnenju ocenjevalnega razsodišča v njegovi jasni zasnovi, ki izhaja iz oblik in okolju prilagojene tipične gorenjske vasi in zaselkov, s prepletom stanovanjskih in drugih objektov in prostorov za oskrbo, storitve in drobno gospodarstvo ter družbenih prostorov, kar zagotavlja, da naselje ne bo spalno, temveč aktiven življenjski prostor, kot ga zahtevajo cilji sodobne usmerjene gradnje. Hkrati pa je novo naselje zasnovano tako, da je samostojna enota, ki je dobro povezana s starim delom mesta in se tako oblikovno kot funkcionalno spaja z njim. Projekt daje tudi vrsto pobud v zvezi z reševanjem širšega prostora mesta in je zastavljen tako, da bo možno upoštevati interese bodočih stanovalcev. Zasnova novega naselja je sicer nekoliko toga, vendar se prilagaja terenu in pušča vrh hriba nezazidan ter ohranja zeleni pas med Trato in Skofjo Loko. S strnje- no zazidavo pa avtorji zaključujejo današnji razrahljani rob mesta na tem področju. Če se bodo Skofjeločani odločili za gradnjo po predlaganem projektu, bo to izredno zahtevno za investitorje in izvajalce. Investitor bo namreč moral zagotoviti hratno gradnjo stanovanj in spremljajočih objek- tov, kar bo narekovalo tudi izredno dobro organizacijo. Graditi pa ga je treba v celoti, seveda z določenimi spremembami, ki se bodo izkazale za potrebne pri podrobnejši obdelavi, ker se bodo sicer izgubile sedanje prednosti predlaganega projekta. Velja tudi povedati, da je projekt »opravil« z visokimi hišami oziroma stolpnicami, saj imajo stanovanjske hiše v blokovni gradnji največ dve nadstropji, s tem, da so v pritličju trgovine, servisne delavnice in družbeni prostori, v nadstropjih pa stanovanja. Tako bi mesto živelo ves dan. Strukturo strnjenega naselja pa dopoljujejo tri manjše vasice na robu ob Kidričevi cesti. L. Bogataj Bi hoteli BMW ali morda mercedes Božidar Juvan, z Bleda star 31 let, je osumljen, da je z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin zvabil od ljudi denar Čeprav ni ravno slabo zaslužil, Juvan je bi^zaposlen v jeseniški Železarni, je za svoj način življenja potreboval mnogo več denarja. Zabava, najemanje rent a car avtomobilov, potovanje na mediteranske igre v Split, nakup »stoenke«, oprema stanovanja, obiskovanje hotelov, vse to je seveda močno praznilo denarnico Božidarja Juvana, vendar pa si je pomagal na način, zaradi katerega bo moral stopiti pred sodišče. Prišel je namreč na idejo, da bi izkoristil želje po nakupu avtomobila, do katerega ob tako velikem povpraševanju na avtomobiskem trgu ni mogoče ravno hitro priti. Da bi stvar uspela, je kot kaže imel »v ognju« nekaj »želez« hkrati. Februarja lani je delavcu iz Kranja, zaposlenemu pri zasebnem obrtniku, ponudil osebni avtomobil BMW 320 Nočejo razočarati! V ekipi Kranja, ki bo v soboto v italijanskem mestu Bormio sodelovala na mednarodni prireditvi »Igre na snegu«, vlada po intenzivnih pripravah borbeno razpoloženje — Predstavitev Kranja v sosednji državi Kranj — Ze dober teden vadi na krvavških smučiščih in v kranjskih telovadnicah nad 20 fantov in deklet, večinoma smučarjev in alpinistov, članov ekipe Kranja, ki bo v soboto sodelovalo na mednarodni prireditvi »Igrefna snegu« v italijanskem mestu Bormio nad Milanom. Razen ekipe Kranja bodo v Bormiu tudi moštva iz Italije, Fran cije in Švice, tekmo družabnega in šaljivega značaja pa bo posnela tudi televizija in jo v nedeljo posredovala televizijskim mrežam. Razen Kranja sodelujejo v letošnjih »Igrah na snegu« tudi Delnice, Gostivar in Sarajevo, kjer bo finale letošnjih iger. Letošnje igre so torej prispevek k propagandi za Jugoslavijo in sodelujoča mesta, razen tega pa tudi za Sarajevo, kjer bodo naslednje zimske olimpijske igre. Kranjsko moštvo je dobro izbrano. Njegov vodja je predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič. Selektorske posle je prevzel Ivo Trilar, tehnični vodja je Joža Blažič, kapetansko dolžnost pa so zaupali Iztoku Beleharju, ki bo hkrati tudi- tekmovalec. Ž moštvom bo odšla v Bormio tudi delegacija Kranja, ki ima z Bormiom prijateljske vezi, pa tudi do pobratenega Rivolija ni daleč. Z moštvom gre savska folklora, ki bo imela v Bormiu nastop, kranjski alpinisti pa bodo gostiteljem in drugim ekipam pokazali diapozitive z vzponov, predvsem na Mount Everest. Kranjčanom se bodo v Italiji pridružili in jih bodrili še predstavniki Iskre v Milanu, našega konzulata s konzulom Frančeškinom na čelu in zastopniki pobratenega Rivolija. Moštvo je dobro pripravljeno. Borilo se bo do zadnjega s pravo gorenjsko trmo! J. Košnjek OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELA VCEM GORENJSKE s klad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj, organizira tridnevno ekskurzijo na ogled mednarodnega obrtniškega sejma v Miinchen od 14. do 16 marca 1980 (petek — nedelja) z odhodom ob 5 uri zjutraj izpred hotela Creina Cena ekskurzije. obrtniki plačajo 3 100, — din, delavci 1.500. — din, ostale stroške povrne sklad ROK PRIJAV: do 1 5 februarja 1980 Število prijav je omejeno, zato priporočamo, da pohitite s prijavami. Prijave zbira Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj, Trg svobode 3 in Združenje obrtnikov v občini. za »samo« 150.000 din, novih seveda. Juvan avtomobila ni imel, pač pa naj bi ga preskrbel s pomočjo »prijatelja« pri ljubljanski carinarnici. Marca naj bi lastnik avtomobil dobil, vse bi bilo zakonito, z dokumenti, le prijatelj bi »zrihtal«, da avtomobil ne bi bil prodan na javni licitaciji, kot je sicer predpisano. Priložnost, da bo dokaj poceni prišel do dragega avtomobila, je bila seveda vabljiva, zato je Juvan dobil na račun pologa na roke izplačanih 20.000 din, za kar sta podpisala tudi potrdilo. Avtomobila seveda ni bilo; del denarja je Juvan porabil, del pa naložil na svojo hranilno knjižico. Avgusta je seveda opeharjenemu kupcu moral vrniti denar, pri tem pa je velikodušno dodal še 3000 din za obresti ter se tako pokazal v »pošteni« luči, saj avtomobila baje ni mogel preskrbeti zaradi »objektivnih« vzrokov - prijatelja na carinarnici naj bi namreč zaprli. Avtomobil je ponujal Juvan tudi zasebnemu gostilničarju z Bleda Samo, da je tokrat ponujal merce des 200 D, vendar prav tako za nizko ceno in brez licitacije. Tokrat je imel na carinarnici »brata«. V novembru 1978 je dobil od gostilničarja 6000 din, vendar pa mu je že naslednji mesec denar vrnil, saj naj bi se odslej zaradi carinskiri prekrškov zaseženi avtomobili prodajali preko AMZ. Aprila lani se je Juvan ponovno oglasil in se ponudil, da lahko že čez mesec dni preskrbi avtomobil za prav tako ugodno ceno, le polog je povišal na 7000 din. Ker je gostilničar verjel, da ima opravka s poštenim posrednikom, niti nista tako kot prvič napisala potrdila o prejemu denarja. No, mercedesa pa ni hotelo biti ne junija, ne julija, ne avgusta. Pač pa je prav tedaj Juvan hotel kupiti »golfa«, pa je stopil h gostilničarju po posojilo 5(KM) din. Od tedaj ga ni bilo več. Denar pa je porabil v hotelih na Bledu, kaj šele da bi za 12.000 din skušal utreti pot do zaželenega mercedesa. BMW 320 je »pod ugodnimi« pogoji Juvan ponujal tudi B. S. iz Radovljice, tokrat pa naj bi avtomobil brez licitacije na carinarnici preskrbel »sošolec«. Cena je bila kajpak za tako drag avtomobil ugodna, komaj 150.000 din, pologa pa bi bilo 30.000 din. Toliko je Juvan, ki je dajal videz resnega in zanesljivega posrednika, tudi dobil. Od maja do septembra lani se je Juvan »trudil«, da bi avtomobil preskrbel, nato pa so, smola, avtomobil razstavili in je bil še naprej v carinskem postopku. O tem nepredvidenem »zastoju v dobavi« je Juvan govoril opeharjenemu kupcu tako prepričljivo, da je ta verjel in o zadevi, v kateri bi vsakdo močno pomislil na goljufijo, molčal. Juvan je ponujal BMW tudi go-stilničarki v Sp. Gorjah. Cena naj bi bila zelo ugodna, saj bi bilo za 400.000 din vreden avtomobil treba plačati v štirih obrokih skupaj le polovico te cene. Ko naj bi avtomobil prepeljali iz Kopra na ljubljansko carinarnico, bi ga bilo tudi možno videti, dokumenti bodo v redu, skratka, priložnost je izjemna. Novembra lani je tako Juvan »po-kasiral« 41.000 din »varščine«. Ze čez deset dni pa je bil nazaj, češ da ni tega avtomobila, pač pa je na voljo mercedes 300 D, ki je sicer nekaj dražji, le 250.000 din, zato bi morala biti tudi varščina nekaj višja. Na ta način je zvabil - s potrdilom o prejemu denarja še 7.400 din. Seveda ni bilo ne avtomobila, ne denarja. Del tega denarja je Juvan porabil za vračilo drugih svojih dolgov, ostalo pa je šlo za zabavo. L. M. Projekt »Ločan«, ki sta ga pripravila Darko Lečnik in Raf Draksler s se delavci (na sliki) je dobil prvo nagrado. Drugo nagrado pa so podelili pr jektu pod geslom »Dvori«. - Foto: F. Perdan Predavanje v Podnartu Podnart — Gozdno gospodarstvi Bled. temeljna organizacija kooj* rantov, organizira vsako zimo rw lična strokovna predavanja ti kmečke žene in dekleta. V poneoV ljek, 21. januarja, je bilo v donu kulture v Podnartu predavani« «i človekovi osebni higieni in nalet^ ljivih boleznih, ki ga je vodil dr. Ana Kraker in so se ga udeleU tudi zanoslene žene in dekleta Občani zadržali vlomilca V nedeljo, 20. januarja, nekaj pred polnočjo je stanovalca v Kejžarjevi ulici na Jesenicah zbudilo lomljenje stekla. Pogledal je skozi okno in dva mimoidoča občana opozoril na Radio servis v spodnjih prostorih stavbe. Res sta opazila, da je v trgovini nek moški, ki je nato skozi razbito steklo na vratih stopil ven. Občana sta ga zadržala, pri tem pa sta jima pomagala se uslužbenec radioservisa in njegov oče, ki so ju poklicali po telefonu. Ko so na kraj dejanja prišli miličniki postaje milice Jesenice, so jim občani izročili Borislava Tomaša z Jesenic, starega 32 let. V trgovini na radiatorju pa so ostali tudi nekateri predmeti, ki so se Tomaša »prijeli«, še preden je stopil v trgovino. Pred tem je namreč vlomil v tri osebne avtomobile na Cesti maršala Tita. Iz prvega je na silo iztrgal avtomobilski radio vreden 4000 din in album z značkami. Tudi v drugem avtomobilu je, potem ko je vlomil vanj, skušal odviti avtomobilski radio, vendar mu ni uspelo. Odnesel je le gumb za nastavitev skale in pa moški dežnik, kar so kasneje našli v radio servisu. Tudi v tretjem avtomobilu, v katerega je vlomil, je lf armaturne plošče odtrgal a v tomobilski radio vreden 2500 din. Tudi tega je pozabil na radiatorju v radio servisu, ko so ga »zmotili« pri vlomu r DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 NALOGK HRVATSKIH KOMIM STO V — V Zagrebu zaseda centrah* komite Zveze komunistov Hrvatske ie obravnava naloge pri stabilizaciji gospodarstva-, ki jih je sprejelo predsedst« centralnega komiteja ZKJ. Predsednik hrvatskega izvršnega sveta Petar Fleko-vic5 je med drugim poudaril, da moran* temeljito spremeniti svoje ponašanj«, sicer bodo učinki stabilizacije kraktorof ni. Z zasedanja so poslali pozdravnobn> javko predsedniku Titu. HOMEINI OBSOJA - Iranski versk voditelj Homeini je obsodil Sovjetske zvezo zaradi posredovanja v Afganistan« in dejal, da bo iransko ljudstvo pomami* I afganistanskemu. Homeini je obsodil tiat f Egipt in Izrael. Afganistanski voditi \ Karmal je že deležen nekaterih obsodbu o svoje države. Američani pa se želijo * t tesneje povezati in pomagati Pakistaa* | VROČE NA MEJI - Iz Kampuo* ^ poročajo o novih spopadih med vietni* skimi silami in rdečimi Kmeri. Opaiovakt menijo, da to Ae ni začetek vietnamski sploSne ofenzive, saj v boje fte ni vkljufe nih vseh .r>0.(XM) vietnamskih vojakov j Kampučiji. VABILO NA KRVAVEC - SD Km vec iz Oerkelj je sporočilo, da organinrt med ll. in 15. februarjem smučarski WvV na Krvavcu. Tečaj bo za začetnike in ti* g za tiste, ki že poznajo smučarske veSča* " Zbor udeležencev bo vsak dan ob M« na spodnji postaji krvavSke žičnice Pni I plačil" /.naša "><) dinarjev, prijave pa