Problematika prodajnih kioskov
S kioski do boljše preskrbe
Komisija za preskrbo in promet z blagom pri komiteju za družbeno planiranje in druž-benoekonomske odnose pri skupščini občine Ljubljana-Šiška je obravnavala informacijo o stanju in problematiki razvoja prodajnih kioskov. Za čimboljšo preskrbo občanov z osnovnimi življenjskimi artikli je namreč omogočena tudi prodaja določenih proizvo-dov v kioskih. Zato se je komisija odločila, da občane seznani s kriteriji za postavitev kioskov.
Svoje želje oziroma pripombe naj krajani pošljejo potrošniškim svetom v KS, kjer naj bi izdelali tudi predlog potreb po postavitvi kioskov.
Pojavljajo se vedno večje potrebe po hi-trem zadovoljevanju potreb preskrbe prebi-valstva, na drugi strani pa je čutiti tudi ved-no večjo pripravljenost organizacij združe-nega dela in zasebnikov, da bi se vključe-vali v reševanje tega problema.
Za naslednje srednjeročno obdobje 1981— 1985 bodo sredstva za gradnjo objektov za preskrbo prebivalstva omejena, tako da ne bo mogoče urediti vseh problemov z grad-njo novih lokalov. Zato so postale zanimive cenejše izvedbe s postavitvijo kioskov, kjer je.to možno. Za zagotovitev enotne preskrbe prebivalstva pa moramo določiti kriterije, ki bodo sprejemljivi za vse in jih upoštevati pri izdaji dovoljenj.
Največji proizvajalec kioskov v Sloveniji je Ingrad, ki izdeluje lične, večnamenske kioske po zasnovi oblikovalca Saša Machtiga. Ti kioski še najbolj ustrezajo higiensko-teh-ničnim, pa tudi estetskim zahtevam urba-nega okolja.
Sprejeti krileriji za postavitev kioskov:
a)  dovoljenja se izdajajo kot začasna
b)   kioski   morajo  ustrezati  tehničnim  in sanitarno~higienskim predpisom
c)  za izdajo dovoljenj so potrebna nasled-nja  soglasja:
—  soglasje KS (lokacija, namembnosf)
—   soglasje  lastnika   zemljišča
—  soglasje komunalne skupnosti (elektri-ka, voda, kanalizacija)
d)  kioski morajo biti opremljeni s priroč-nimi skladišči za prazno embalažo
e)   interesenti  brez  ustrezne  kvalifikacije (registriranega obrtnega dovoljenja) ne bodo dobili lokacijskih dovoljenj.
Izdelava občinskega programa in lokacij-skega načrta za postavitev novih kioskov bo zahtevala še izpopolnitev dosedanjih kriteri-jev:
—  kioski morajo biti:
tipizirani (po dogovoru), enotne osnovne barve, opremljeni s sanitarijami povsod, kjer v bližini ni javnih sanitarij (najdlje 200 m), zagotoviti morajo dobro ponudbo v obsegu poslovanja, locirani naj bi bili tudi v manj privlačnih predelih.
Doslej so se pri nas pojavile naslednje vrste kioskov:
1. Kioski za prodajo sadja in zelenjave (PIK Vinkovci). Prvotne pokrite stojnice PIK Vinkovci postopoma zamenjuje za prave kioske in bo v letu 1981 vse zamenjal, saj so losene stojnice s sanitarno-tehničnega kot tur di estetskega vidika neprimerne. Prava kioska sta postavljena na Celovški 106 pri Jugobanki, s površino 30 m'2 in Sentvidu, s površino 16 m2. Proizvajalca te vrste kioskov sta zadruga Brana Ljubljana in Galeb Izola. V takih vrstah kioskov bomo lahko pope-slrili ponudbo še s prodajo pakiranega nepo-kvarljivega in manj pokvarljivega blaga vsakdanje rabe. Potrebe po tovrstnih kioskih so najštevilnejše. So najprimernejši za dopol-njevanje   trgovskih   lokalov   tam,' kjer   le-ti
ne dohitevajo zadovoljevanja oskrbe, ali tam, kjer jih sploh ni.
Trgovske organizacije bodo imele pred-nost pri postavitvi kioskov. Dovoljenje za po-stavitev kioska drugim ponudnikom bi iz-dali ,le v primeru, če trgovske organizacije ne   bi   izpolnile   zahtev   potrošniških   svetov.
2. Kioski družbene prehrane se vedno bolj uveljavljajo za opravljanje gostinskih storitev na ulicah, predvsem zaradi dovolj velikega prometa z enostavno pripravljenimi obroki malice.
Na osnovi take ocene je bilo dogovorjeno, da turistično podjetje Magistrat Ljubljana iz-vede študijo o postavitvi kioskov in jo pred-loži pristo.ini urbanistični službi v presojo in odobritev. Raziskave so pokazale, da je prehrambeni kiosk v primerno urejenih ele-mentih iz dopolnjenega sistema !KA 67 tovar-ne Ingrad Ljutomer zelo primeren za pro-dajo živil in pijač na ulici. Notranja oprema
mora biti izdelana tako, da bo prehrambeni kiosk izpolnjeval sanitarno tehnične pogoje za kvaliteten prehrambeni program. Ekonom-ski izračun kaže, da je izvedba verige pre-hrambenih kioskov uspešna, če je organizi-rana enotno pri eni delovni organizaciji. Tehnologija pri pripravi hrane v verigi kio-skov je osnovana na izgotovitvi industrijsko polpripravljenih proizvodov. Kioski zato ne potrebujejo skladiščnih prostorov, ker bi se dnevno oskrbovali iz centralnega skladišča, oziroma neposredno od proizvajalca polpro-izvodov.
Novost v družbeni prehrani pomeni pred-log za potujoči kiosk, ki pa še ni proučen. Ta oblika prodaje živil in brezalkoholnih pijač bo prišla v poštev na mestnih vpadnicah in ob več.jih prireditvah.
3. Kioske za prodajo tobaka, časopisov in spominkov imamo na vsem območju, pač glede na potrebe. Tudi za te vrste kioskov naj bi sprejeli dogovor. o tipizaciji. Kioski, ki jih predlaga Mladinska knjiga, bi bili do-brodošli na vseh prireditvah. Za pokrivanje širšega področja pa bi veljali enaki pogoji kot pri premakljivih kioskih družbene pre-hrane.
Darja Logar