Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno
Din 41’—, mesečno Din T—. Rokopisov iv: vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto II.	Ljubljana,	dne	18.	oktobra	1930.	Štev.	42.
Današnji številki smo priložili položnice, katerih naj se blagovolijo poslužiti oni p. t. naročniki, ki naročnine še nimajo poravnane do konca tekočega leta.
Vsled povišanja v zadnjih štirih mesecih pa znaša doplačilo za naročnino tudi pri onih naročnikih, ki so naročnino do konca tekočega leta že vnaprej poravnali, 8 Din, katere naj nam blagovolijo nakazati.
Večina naročnikov ima naročnino poravnano do konca junija t. 1. Ti nam dolgujejo na naročnini do konca leta po 40 Din.
Ostali naročniki pa se obveščajo, da je znašala naročnina do konca avgusta po 6 Din, od avgusta naprej pa po 7 Din mesečno.
Prosimo ponovno za takojšnjo poravnavo naročnine, ker nas veliki zaostanki ovirajo pri poslovanju in škodujejo razvoju lista!
Uprava in uredništvo.
Vzroki svetovne gospodarske krize.
Te dni je konferenca strokovnjakov za gospodarsko vedo v Bruslju zaključila svoje delo ter znanstveno priznala, da leže glavni vzroki sedanje gospodarske krize v politiki carinskega protekcionizma, dalje v subvencijah, ki jih dajejo države v obliki izvoznih premij ter v dumpingu.
Milijonske armade brezposelnih, ki stradajo, so ustvarjene umetno in samo vsled napačne gospodarske politike v posameznih državah, kjer vidijo državniki vso gospodarsko modrost v tem, da zapro meje proti vsakemu tujemu uvozu, svoje lastne produkte pa skušajo za vsako ceno vreči na trg, dasiravno je jasno, da protežiranje ene gospodarske panoge vedno oškoduje drugo.
Znastveniki so brezizjemno zavzeli v tem vprašanju popolnoma drugo stališče kot ga zastopajo politično eksponi-rani vodje gospodarstva v posameznih državah. Ti vedrijo in oblačijo kakor
njim kaže, ker so državni aparati v njihovih rokah. Uspehi pa, ki so jih dosegli s protekcionizmom, subvencioniranjem in tudi z dumpingom so tako porazno negativni, da se je letos splošna svetovna gospodarska kriza, o kateri se je že davno doumevalo, da je dosegla svoj višek, še močno poostrila.
Kot edini izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja priporoča komisija gospodarskih strokovnjakov: ukinitev carin ter uvedbo svobodne trgovine, odpravo vsakega protekcijonizma in pre-prečenje dumpinga potoni vsenarodnega udruženja.
Sklepi mednarodno gospodarsko-stro-kovne komisije so tem važnejši, ker stojimo pred novo konferenco Društva narodov za carinsko premirje. Zadnja je — kot znano — rodila poostreno carinsko vojno. Obenem pa bo ta konferenca sklepala tudi o ukrepih proti dum-pingu.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Ob otvoritvi tedaj pri vpisu salda v debetnem stolpcu vknjižimo znesek tudi v stolpcu »stanje«, puščajoč pred njim črtico. Pri vsakem poznejšem debetnem vpisu med letom prištejemo vpisani znesek k prej izkazanemu stanju ter vsoto zabeležimo v stolpec »stanje«. Pri kreditnih vpisih pa zneske od prejšnjega debetnega stanja odbijamo in izkazujemo v stolpcu »stanje« samo ostanek. Ako kreditni vpisi že
prekoračijo vsoto prejšnjega debetnega stanja, odbijemo manjšo vrednost prejšnjega stanja od novejšega vpisa ter razliko vpišemo v stolpec »stanje«, pred katerim smo minus izpremenili v plus, ker izkazuje sedaj dobroimetje lastnika računa.
Po nemškem in francoskem načinu objavljeni način konlokorenta izgleda v angleški obliki sledeče:
Da-	•«		Znesek					Stanje		d		Obrestne štev.	
		Predmet			Kredit					■s	>		
tum												Debet	
	t-		Din	P	Din	P		Din	P	>	a		Kredit
1.1.30	B	Saldo	54.000	—			—	54.000	—	31. XU. 1930	36	19.440	
5. 11.	235	plačal na rač.			8.500	—	—	45.500	—	6. II.	34	15.470	
10. III.	450	na blagu	6.800	—			—	52.300	—	10. III.	25	13.075	
4. IV.	582	plačal na rač.			20.000	—	—	32.300	—	5. IV.	41	13.243	
17. V.	734	na blagu	12.000				—	44.300	—	16. V.	8	3.544	
25. V.	842	na stroških	542	50			—	44.842	50	24. V	9	4.035	
3. VI.	074	plačal na rač.			18.000	—	—	26.842	50	3. VI.	27	7.248	
30. VI.	B	6°/o obresti od številk Din 76.055	1.267	58				28.110	02				76. 55
M		prenos salda			28.110	08	—						
			74.610	08	74.610	08	—					76.055	76.055
1. VII.	B	saldo	28.110	08			—	28.110	08	30. V11.	46	12.931	
15. VIII.	235	plačal na rač.			32 00j		+	3.889	92	is. vm.	134		5.212
31. XII.	B	6% obresti od št. I/.V31	215	52			+	3.' 74	40				12.931
	rt	5 % obresti od št. 5.212			72	38	4-	3.746	78			5.212	
n	tt	prenos salda	3.746	78			—						
			32.072	38	32.072	38	—					18.143	18.143
1.1. 1.	B	Saldo			3.746	78	1 T	3.746	78	31.XII.			
Ob vpisu salda smo zabeležili znesek tudi v stolpec »stanje«.
Ker pri anglesi<em načinu ne upoštevamo dneva valute, smo stanje va-tutirali s prejšnjim zaključnim dnevom (31. dec. 1929); obrestnih številk pa nismo izračunali, ker ne vemo, kdaj se stanje vsled novega vpisa izpremeni.
Ob sledečem novem vpisu (5. febr.l, ki smo ga izvršili na isti način kot pri nemškem in francoskem načinu, odštejemo kreditno vsoto (Din 8.500) od prejšnjega stanja, ker se je računoimet-nikov dolg za to vsoto znižal; vsled
česar izkažemo novo stanje (45.500 Din). Datum valute zabeležimo šele z naslednijm dnevom (6. febr.), ker gre za kreditni vpis.
Obenem pa sedaj izračunamo dneve za prejšnje stanje, volutirano z 31. dec. za dobo od te valute pa do sedanjega vpisa, kar nam da 36 dni, ki jih zabeležimo poleg prej izkazanega stanja v stolpec »dnevi« in obnem izračunamo ter vpišemo obrestne številke v debetni stolpec, dočim novi vpis zopel s stolpcema »dnevi« in »obrestne številke« čaka drugega knjižnega slučaja,
ki
nam omogoči na podlagi nove valute računati število dni in obrestnih šte-'*k od tedaj izkazanega stanja, kar ^Ponavlja pri vseh sledečih vpisih. Dokler nam stolpec »stanje« izka-i U|.e debetni saldo (neprečrtani minus), ^'sujemo tudi obrestne številke v de-eJni stolpec, ne glede na to, ali je JDls prometnega slučaja debeten ali rcditen, ker se obrestne številke na-9sajo vedno samo na zadnje stanje ®[do) tekočega računa.
Zaključevanje kontokorenta po andskem načinu je mnogo enostavnej-e kot nemško ali francosko, ker eno-. avno seštejemo samo vsoto debetnih vsoto kreditnih (v našem slučaju sa ® debetnih) obrestnih številk.
, prej pa moramo izračunati dneve ,1 ostanejo od zadnje izkazanega varanja (3. jun.) pri najzadnjem stanju
do vštetega zaključnega dneva (30. jun.), tedaj 27 dni in izračunati za to dobo obrestne številke od stanja/ki ie najzadnje izkazano.
Preostane nam še izračunavanje obresti od skupne vsote obrestnih številk po že znanem nam načinu, za katere računoimetnika obremenimo.
Po tem vpisu nam preostane samo še vpis salda na manjšo stran, pote-gnitev zaključnih črt, seštevanje in iz-ednačenje debetnih in kreditnih vsot denarnih zneskov in obrestnih številk. Stolpca »stanje« seveda ne seštevamo, ker nam služi samo za kontrolo in za izračunavanje obrestnih številk. Saldo prenesemo na novootvorjeni račun, ga izkažemo poleg tega v stolpcu »stanje« ter opremimo z valuto na zaključni dan (30. jun.).
(Dalje prihodnjič.)
Izgubljeni dolžniki.
polovico izgubljenih dolgov ipa je pri-^•sati trgovčevi 'površnosti.
'^ajlepša in najbolj sigurna kupčija je ^Sveda kupčija proti gotovini. A prav ,akih kupčij je zelo malo ter je upanje ^ zaupanje in s tem združeni riziko ,pri aHašnji trgovini eden glavnih pogojev ( Jstoja trgovine, 9 katerim mara vsak r£ovec računati, bodisi detajlist, lesni r8ovec, ali pripadnik katerekoli vrste
kovine.
Ker je kredit pogoj uspeva n ja in ob-trgovine, se mora trgovec, še ipre-prične s kakim podjetjem, najprej J^rašati, kaiko jo z lastnim kapitalom in z razmerami v poštev prihajajočih utisu!inentov? Aild so le-ti redni in zaupanja vredni plačniki? Koliko približ-110 bo treba dajati na kredit? Računajte več kakor manj, ker izkušnje uče, a je ravno v tem oziiiru večina trgovcev Preveč optimistična in krediti odjemal-°e’v redno nadkriljujejo kalkulacijo ter izročijo trgovcu zmanjšanje obratne ®Wnice, da sam zaide v plačilne težko-^ Ali ste pred ustanovitvijo trgovine fesno računali, upoštevajoč kreditne ^Zimere odjemalcev in trga, tudi s svojin lastnim kapitalom in s svojo kre-
ditno močjo? Toda o tem drugič, na drugem mestu.
Kreditiranje odjemalcem je tedaj neizbežna .zadeva, in te navade ne morejo odpraviti iz današnje trgovine nobene odredbe, pa tudi nobena trgovska udru-ženja, ker je gotovo, da bi bili tudi ob obligatni iprepovedi kreditiranja trgovci v lastnem interesu dnevno prisiljeni kršiti obvezo, aild pa se odpovedati kupčiji in odjemalcu. Mnogo sličnih poskusov, ne samo pri nas, marveč 'po skoraj vseh delih sveta se je ponesrečilo deloma vsled konkurence in z njo vezanih kršitev od strani trgovcev samih, še bolj pa vsled naravnega značaja trgovine same, ki je prav tako navezana 114 kredite in vsled spontanega odpora konsumentov, ki že sam po sebi ustvari protiorganiza-cijo, katera daje /možnost okoriščenja vsakomur, ki ga določila ne vežejo, aili ki je pripravljen obveze kršiti vsled zasilužka, ki se mu nudi.
Ne moremo trditi, da je odprava kre-zarubljeni za daljšo dobo vnaprej.
Veliko vlogo igra pri družinah tudi zakonski drug. Največ sodnih terjatev, združenih z izvršbo je propadlo, ker se je ob eksekuciji izkazalo, da so zarub-
Ifeni predmeti last druge zakonske polovice. Zato naj trgovec ob otvoritvi kredita zapiše kot dolžnika v svoje knjige in v odjemalsko knjižico vedno oba zakonska druga.
Predvsem pa pazite, da odjemalci svoje plačilne obveze redno vršijo. Ako je odjemalec zastal s plačevanjem, njegov določeni kredit pa je že prekoračen, je to vedno slabo znamenje in navadno iprednaznianilo izgube.
Pri obrtniku, kateremu nameravate otvoriti kredit, je presoja njegovega značaja prva potreba, zlasti ako' ne poseduje nepremičnin, ker je večina obrti ; takih, da v slučaju eksekucije ne morete kriti terjatve iz njegovih strojev vsled značaja obrti, če zakon upošteva stroje in slično opravo kot za izvrševanje obrti neobhodno potrebne, ditiranja za vse veke neizvršljiva zadeva; vendar je vsakemu poznavalcu trgovine jasno, da je ukinitev kreditiranja vsaj v današnjih razmerah in v dogledni bodočnosti nemogoča.
Predno pa trgovec otvori svojemu odjemalcu kredit, se mora zavarovati proti vsakim nepredvidenim razočaranjem z vsemi mogočimi sredstvi.
Glavni pogoj za otvoritev kredita je previdna presoja plačilne moči odjemal-čeve, na podlagi katere mora trgovec tudi določiti višino kredita in način odplačevanja dolga.
’ Presoja odjemalčeve kreditne mo# ^ tako enostavna zadeva. Nedvomno .i0 veliko lažjem položaju glede tega trg0" cec, ki odjemalca, njegove razmere >a njegovo okolico, predvsem pa njeS° značaj že dalje časa dobro pozna.
Pri uradništvu in stalnih nastavi je® cih je treba voditi račun o njegovi p*aGl’ poleg tega pa se previdno pri njegov0"’ delodajalcu, ali pa potom posredni®^ prepričati, če niso njegovi dohodki 1
Tudi pri lastnikih nepremičnin je P°* trebna previdnost, ker so često te Pr°" J obremenjene z drugimi terjatvami, k*s& v slučaju dražbe krijejo po vrstnem r°" du, t. j. najprej najstarejše terjatve^*0' cela z obrestmi in stroški vred in potem novejše, tako da v slučaju iPre. obremenjenosti najnovejše terjatve sp*0 ne pridejo do kritja.
(Ker je poznanje zemljiške knjig0 J® z njo vezanih poslov posebno v P°S^ . zavarovanja terjatev za vsakega trgovcj* vitalnega pomena, bomo naše citate*) z njimi seznanili v razpravi »UpraV trgovine«.)
Težje je, ako je trgovec postavlj00 pred odločitev otvoritve kredita nep? znanemu/lrugje, često v inozemstvu *)1 vajočenm odjemalcu.
O tem prihodnjič.
Napake pri nakladanju lesa.
Naši lesni trgovci imajo dnevno sitnosti in stroške zaradi nepravilno nalože-o pedantstvu, ker se ne zaveda, da je s tem opozorilom največkrat obvarovan nih vagonov. Ako izvoznika na napake opozori železnica že na nakladalni postaji, se trgovec često jezi ter mrmra še veliko večje škode, ki bi mu nastala, ako bi se nepravilnost opazila šele pozneje, bodisi na kaki vmesni postaji, ali pa na meji, ker bi pretovarjanje in popravilo nepravilnosti stalo v tem slučaju še mnogo več.
Nepravilno naloženi vagoni pa so često tudi vzrok raznih železniških nesreč, za katere je odgovoren pošiljatelj,
ako se mu dokaže, da je škoda nasta*3 vslled 'nepravilnega nakladanja.
Še najmanjša nesreča je, če se sla*’0 naloženo blago razsuje in poizgubi m00 prevozom.
Ne glede na to škodo pa mora vs® •izvoznik polagati veliko važnost tudi aa zunanjo obliko vagona, ker slabo in P^' vršno naloženi vagon pri prejemniku na prvi pogled napravi slab utis, pol0® tega pa slabo naloženi vagon gotov nikjer ne dela reklame za naš les.
Zagrebška železniška direkcija jo _ la skozi o dni pregledovati z lesom o® tovorjene vagone ter našla sledeče n0" pravilnosti, ki se često zagreše tudi 11 naših železnicah:
I-eseni podporniki, ki služijo iname-železnih, so mnogokrat preslabi, ker uporabljajo zanje razni odpadki, ter vadno ne segajo do dna vagona kot je opisano.
2. Pi j rezanem fesu ni zavarovan s jv^porniki oni del tovora, ki sega preko
ranic. v.agona, vsled česar ni prepreda Možnost premikanja tovora.
3. p.r[
rezanem lesu neenake- dolžine, kjeir je razdeljen tovor na več skladov, J/®0 ti skladi zavarovani z dvema pod-I^rniikonna od vsake strani, oziroma pri jeznih podpornikih manjkajo še lese-i ki so potrebni z ozirom na ločene ^lade.
4- Pri nakladanju okroglega lesa se ^'adno opušča ipodkladanje posamez-v.1'1 blokov s prečnimi deskami v celi ^rtni vagona* kar ne spreauje premi-_ posameznih blokov, vsled česar P°stane tak tovor nevaren za promet.
5- Tovori, ki segajo nad višino isitranic Vagona, mnogokrat niso povezani in Usnjeni z žico od najmanj 3 mm pre-J^era, temveč se za povezamje uporab-Ja tanjša, ali od več tanjših žic spletena
kar je proti vsakemu predpisu.
6. Za nakladanje se često dostavijo 7<li pokvarjeni ali pomanjkljivo oprem-l®D.i vagoni (kar pa je krivda železnice).
"■ Pri rezanem lesu često zunanji rob, nekaterih desak ne seza do podpornika, Marveč je med robom in podpornikom ^kaj centimentrov praznega prostora.
.8. Podporniki so mnogokrat naslonje-na vrata vagona, namesto na stranice.
9. Pri nakladanju pragov, se navadno tovor, M sega nad višino vagona, zavaruje s tem, da se na čelnih stranicah postavi .nekaj pragov navpik, namesto, da bi. se zavaroval z vencem in z žico.
10. Pri nakladanju drv, kjer je tovor nad višino vagona zavarovan z vencem iz okoli in okoli navpik stoječih cepanic, je mnogokrat v vencu nekaj praznega prostora, kar povzroči premikanje venca samega med vožnjo, vsled česar drva izpadajo.
•11. Pri pošiljkah oglja često manjkajo rinfusa deske.
Ig. Žica* s katero je pošiljka pričvrščena, ni z žeblji prebita na tovor.
13. Podporniki se večkrat postavijo zunaj stranic vagona, namesto, da bd stali znotraj med stranicami in tovorom.
.14. Tovori so mnogokrat .previsoki ali predolgi, često pa so vagoni preobloženi nad dovoljeno nosilno .težo.
Ako se tudi včasih na domačih železnicah preOTo ali spregledajo take nepravilnosti, obstoji nevarnost, da inozemske železnice tako naloženih vagonov ne bodo hotele prevzeti, ker to nasprotuje mednarodnim prometnim predpisom, vsled česar jih morajo naše obmejne postaje pretovoriti, oziroma nepravilnosti popraviti.
Zanimivo je, da se je tekom petdnevnega pregleda ugotovilo, da znaša število 'Z lesom nepravilno naloženih vagonov 80%.
V lastnem interesu, da vas ne zadenejo nepotrebni stroški, pa tudi v interesu ugleda našega blaga v inozemstvu posvečajte pravilnemu nakladanju vagonov več pozornosti!
Gospodarske beležke.
Za pobijanje draginje in nelojalne konkurence.
Ministrstvo za socijalno politiko je iz-^alo vsem organizacijam navodila, ka-postopati v slučajih pretirane dra-8*ttje nad tarifo, obenem pa pozvalo k Obijanju nelojalne konkurence, ki je Slavni vzrok, da se trgovina in z njo 'red gospodarsko življenje ne more *ako razvijati kot bi se moralo.
Zastaranje 7. kupona agrarnih obveznic.
Lastnike 4 odstotnih ogramih obveznic opozarjamo, da zastara sedmi kupon 1. novembra, vsled česar naj ga pravočasno vnovčijo.
Novi bankovci.	\
Prva partija novih bankovcev v naši državni tiskarni je že gotova ter bodo novi 10 in 100 dinarski bankovci izročeni 1. novembra v promet.
Jugoslovensko-madžarska trgovska zbornica.
Po prizadevanju našega poslaništva se bo še tekom tega meseca osnovala jugoslovensko-madžarska trgovska zbornica v Budimpešti, v kateri bodo imenovani kott funkcijonarji najodličnejši predstavniki jugoslovenskega in madžarskega gospodarstva. Od nove zbornice se pričakuje mnogo dobrega za zbliža n je in poživitev trgovskih vezi med obema državama.
Otvoritev rudnika v Trebči.
Dne 10. t. m. je bil na svečan način ot varjen veliki bakreni in svinčeni rudnik v Trebči, ki razpolaga z neizčrpnimi zakladi rude najboljše kakovosti. Rudnik so vzeli v zakup Angleži, ki 90 doslej vložili v podjetje 200 milijonov dinarjev. Vsi strokovnjaki povdarjajo velik gospodarski pomen novega rudnika, ki ne bo dvignil narodno blagostanje samo. v bližnji okolici, marveč bo ugodno vplival tudi na celokupno državno gospodarstva, zlasti na našo zunanjo trgovino.
Kdaj zastarajo davki?
Po § 153 zakona o neposrednih davkih iz leta 1928 zastarajo davčne terjatve po petih letih potem ko je bil davek stranki priobčen. Stari davčni zakon je predpisoval 10-letno dobo za zastaranje neplačanih davkov. Ker je nastalo več sporov, ali se novi zakon o potletnem zastaranju nanaša samo na nove, (od 8. januarja 192*8 naprej) pned-pisane davke, ali so petletnemu zastaranju podvrženi tudi stari davčni zaostanki? Vsled teh sporov je finančni minister izdal odlok, po katerem so tudi stari davki podvrženi samo petletni dobi za zastaranje, kar je zelo važno. Razume se. da zastaranje prekine vsak kasnejši akt za pobiranje davka.
Drugi tir Zidani most—Zagreb.
(Projekti in preddela za zgradbo drugega tira na progi Zidani most—'Zagreb so zavrženi ter je pričakovati* da bo v najkrajšem času razpisana licitacija in dela oddana.
PRODUKCIJA NAŠIH RUDNIKOV-
Iz podatkov posameznih rudniki’ ^ Jugoslaviji posnamemo, da je bila tošnja produkcija v prvem polletja razmerju z lanskim prvim polletje sledeča (v tonah izraženo):
Prvo polletje	1930	1929
Premog	2,021.802	'2,270.098
Železo	218.716	181.892
Baker	350.876	il 80.932
Svinec	60.868	15.105
.Krom	23.235	14.629
Pirit	34.395	24.370
Boksit	35.423	38.900
Razen premoga, ki je v produkcij, tetos občutno nazadoval, kažejo skoi*. vse rudnine naraščanje v produkt (razen boksita, ki je za malenkost 1 ši), zlasti se je močno ^dvignila prod«
| oija bakrenih in! svinčenih rud.
Livarski proizvodi pa kažejo sledeh razmerje v tcnfih:
Prvo polletje	1930	1929
Lito železo	17.604	16.716
'Baker	11.454	9.502
Svinec	4.792	4.697
Cink	3.005	3.127
Tudi livarski proizvodi so se letos večali, posebno baker, dočim se je P^ dukcija cinka za nekaj -zmanjšala.
Pred trgovinsko pogodbo s Poljsko.
Naša pogajanja za sklep trgovin^ pogodbe s Poljsko, ki so se pričela ® lansko leto. pa so bila kasneje prekin'6^ na, se prično te dni nadaljevati v Va,r šavi ter je upati, da pride v kratke do sklepa.
Francozi ponujajo posojilo za zgradb0 železnic.
Močna francoska bančna in industrij ska skupina je ponudil!a naši državi p° sojilo v višini ene in pol milijarde fraU kov za zgradbo in izpopolnitev našs^ železniškega omrežja. Merodajni kr,)" proučujejo ponudbo po«ojila, ki bi s emitirate po 95% in obrestovalo P 5'A%. Železniški materi ja 1 bi pot011 morali dobaviti iz Francije.
Francoska imena naših vin.
Poročali smo že, da je v smislu naše trgovinske ,pogodbe s Francijo prepovedana upoTaba naziva .»šampanjec«. Po 15. novembru pa ni prepovedana samo uporaba tega naziva, marveč tudi vseh drugih francoskih krajevnih označb za naša vina, kakor: burgeadec, bordo, muškatelec, 'konjak in slično. Tudi s pridevkom »jugoslovanski« ali slično se ne sme več uporabljati teh nazivcv. Prepovedana je slednjič uporaba francoskih krajevnih nazivov s pridevkom »kakor, a la« itd.
Monopolski dohodki.
Zaključek državnih monopoiskih dohodkov za julij kaže 210"2 milijona dinarjev (za 9 milijonov več kot lani). Skupni monopolski dohodki v letošnjih prvih 7 mesecih znašajo 1320 milijonov dinarjev ter so za 63 milijonov večji kot lani.
Predpisi za izvoz grozdja.
Po pravilniku o kontroli grozdja sc sme kot jedilno grozdje izvažati samo izbrano, zdravo in zrelo blago v košarah ati predpisanih zabojih, ki ne smejo presegati 25 kg bruto teže. Nedovoljeno je zavijanje grozdja v trtino listje ali v trte. Za kontrolo grozdja bodo določili bani posebne komisije, ki bodo izdajale izvozna dovoljenja; napačno zavito ali predpisom neodgo-varjajoče grozdje pa bodo zavrnili ter se sme tako grozdje prodajati samo v tuzemstvu. Grozdje za predelavo se pošilja samo v dobro zaprtih sodčkih po 25 kg bruto težine. Nepravilni izvoz grozdja se kaznuje z globo do 50.000 Din.
Naloga strokovnih vinskih odborov.
V smislu novega vinskega zakona so se imenovali posebni strokovni odbori za ocenjfevanje vin v Mariboru, Zagrebu in Splitu. Naloga teh odborov je, da kot posvetovalni organ sodelujejo pri izvajanju novega vinskega zakona ter podajajo strokovna mnenja o kvaliteti, obdelovanju in pridelovanju vin, kakor tudi o ponarejenih in pokvarjenih vinih, za katere lahko predlagajo uničenje ali pa porabo v obrtne svrhe.
Nazadovanje čebelarstva v Hercegovini.
Po statističnih podatkih je tekom zadnjih desetih let število panjev v Hercegovini padlo od 20.712 na približno 6000 v s l ed pomankanja potrebne organizacije. Zadnje čase se opaža zopet preokret na boljše. Nazadovanje dohodkov iz čebelereje tudi ni nepomemben prispevek h gospodarski krizi v Hercegovini.
Naš izvoz v Albanijo.
Dasiravno so albanska tržišča natrpana z italijanskim blagom, se vendarle lepo razvija tudi naš izvoz v Albanijo, ker je naše blago boljše, zlasti sladkor, cement, lesni in pločevinasti izdelki in navadne tkanine. Sedaj gre naš izvoz preko Drača in Skadra. Glavna točka našega izvoza pa postane Ohrid, ko bo gotova tja železnica iz Bitolja.
Beda dalmatinskih gojiteljev tobaka.
V »Jug. Llovdu - se bavi g. ing. Jelenič z vprašanjem zakaj v Dalmaciji nazaduje gojenje tobaka.
Z odkupno ceno, ki je bila določena pred vojno na PoO K, danes pa se giba okoli 15 Din za kg, dokazuje, da je cena tako nizka, da se gojenje tobaka več ne	izplača.	V	primero navaja, da se	je
pred vojno	in	danes za 1 kg	tobaka do-
bilo:
1913	1930
9-3 kg	5	kg kuhinjske	soli ali
3 3 1	1-8	1 petroleja ali
0-28 O’18 kmečke obleke ali
1-5	0.33	parov opankov ali
0’47 OHO kg slabega monopolskega tobaka.
Te številke pač pričajo, da je položaj sadilcev tobaka res skrajno neugoden.
Razveseljivo naraščanje poseta Poljakov.
Varšavski listi priobčujejo statistiko tujskega prometa ter ugotavljajo, da je letos posetilo Jugoslavijo 6000 poljskih izletnikov, dočim je znašalo leta 1927 število poljskih turistov, ki so posetili našo državo komaj 200.
Gradba nove carinarnice v Ljubljani.
Načrt za zgradbo nove carinarnice, ki je proračunan na 10 milijonov dinarjev, je konečno odobren ter bodo v najkrajšem času razpisana dela, da pride že v prihodnjem letu Ljubljana do odgovarjajočih prostorov za carinarno, ker so dosedanji pretesni in nepraktični, vsled česar zaostaja promet in imajo tako uvozniki kot izvozniki, še bolj za carinski aparat sam dvojno delo.
Konkurzi.
Levak Oskar, trgovec, Maribor, Gosposka ulica 15. Priglasitveni rok do 31. oktobra; ugotovitveni narok 6. novembra pri Okrožnem sodišču v Mariboru.
Neškudla Jaroslav, trgov, s cerkvenimi potrebščinami v Ljubljani. Priglasitveni rok do 30. novembra; ugotovitveni narok 12. decembra pri Deželnem sodišču v Ljubljani.
Odprava konkurzov.
P. Hami & Go., (Poppaea) v Ljubljani. Konkurz odpravljen s pritrditvijo vseh upnikov.
Kuhar Pavel, trgovec v Mariboru. Konkurz odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Traun Pavla, trgovka, Maribor. Kon-kurz odpravljen vsled sprejema prisilne poravnave.
Franzi Jožef, zapuščina, Kresnike. Konkurz odpravljen, ker je vsa masa razdeljena.
Vincem Koeder, trgovec v Zalou. Odprava konkurza vsled sklepa prisilne poravnave.
Poravnave.
Martinz Josip, veletrgovec v Mariboru. Potrjena je 40-odstotna poravnava upnikom III. razreda, plačljivo v 12 mesečnih obrokih.
Zaključena poravnava.
Požuni Franc, trgovec, Trbovlje^Loke. Poravnava končana.
Po širnem svetu.
Slaba kvaliteta madžarske pšenice.
D očim je madžarska pšenica pred vojno velja'a za prvovrstni pridelek in je bila zlasti bogata na škrobu, se industrija škroba (madžarska!) sama pritožuje nad izpremmjajočo se kvaliteto.
Ob tej priliki moramo poudariti, da je madžarska pšenica slovela radi svoje kvalitete predvsem zato, ker . se je kot madžarsko blago prodajal banaški pridelek. To se je dogajalo celo do zadnjih let, dokler ni pričelo poslovati naše Privilegirano izvozno društvo, ki je poskrbelo za to, da je naše žito šlo v inozemstvo kot jugoslovanski pridelek. Učinek je ta, da je naše žito pridobilo na glasu, pri madžarskem pa se čudijo slabi kvaliteti.
Deficit romunskih železnic.
'V pretečenem letu so imele romunske železnice 11 milijard lejev dohodkov, 13 milijard pa izdatkov, vsled česar znaša izguba 2 milijardi lejev. Tudi iz prejšnjih let obstoja še ogromen deficit v znesku 7 milijard lejev.
Nemiri v Španiji.
Ukinitev diktature v zvezi s pripravami za novi parlamentarni ustroj ni prinesla Španiji miru, kar posebno čuti naša trgovina, ki bi se morala po sklepu pogodbe razviti, kar bi bilo zlasti naši lesni trgovini na veliko korist. Ponavljajoči se nemiri tudi vplivajo na stanje španske valute, ki je sedaj poleg červonca izpostavljena največjemu nazadovanju na veliko škodo gospodarskih stikov z drugimi državami.
Zadnja poročila pričajo zopet o novih nemirih, ki jih povzročajo revolucionarni republikanci. Vlada se je odločila, da republikansko gibanje z vsemi sredstvi zatre.
Porast devize Ziirich.
Kot posledica dotoka denarja iz raznih držav je porastla deviza Ziirich na vseh borzah. Švica je poplavljena s tujimi naložbami zlasti vsled nezaupanja v mir, ki je nastalo po nemških volitvah ter po izpremenjeni politiki nekaterih drugih držav.
Nova angleška trgovinska politika.
Na sedanji konferenci držav združenih v britanski uniji je večina državnih Predstavnikov stavila predlog, naj se zvišajo uvozne carine za blago, ki je uvoženo iz držav izven britanske unije.
Dasiravno so predlogi od strani gospodarskih zastopnikov z veseljem pozdravljeni, ni gotovo, če prodrejo, ker so proti povišanju uvoznih carin vsi socijalni sloji, ki predstavljajo v Angliji večino, ker bi povišane carine pomenile podražitev živil in s tem poostritev socijalne krize.
Mnogo več pristašev ima drugi predlog, ki priporoča, naj se znižajo carine za blago, ki ga uvažajo v Anglijo domi-nijoni, britanskega imperija, dočim naj carine za inozemsko blago ostanejo ne-izpremenjene. Te preferenčne carine pa imajo mnogo nasprotnikov med angleškimi producenti.
Novo padanje tečajev na newyorški borzi.
Polom velike mešetarske tvrdke Prince & Whitely je povzročil nov padev tečajev na borzi v Newyorku.
Izid nemških volitev sam pa je zakrivil znaten padec evropskih posojil. Tudi naši državni papirji so močno padli tekom par dni. Tako je padlo 8% Blairovo posojilo od 93 na 87—90, 7% Blairovo posojilo pa od 83 na 76—79 in Se-ligmanovo posojilo na 75—77.
Kovinarska stavka v Nemčiji.
Ker podjetja niso ustregla kovinarskim mezdnim zahtevkom, so sklenili zapričeti s stavko, ki utegne roditi ne-dogledne posledice ob sedanjem že itak zamotanem političnem položaju v Nemčiji, ker se mezdnega gibanja v samem Berlinu udeležuje okoli 140.000 kovinarjev. Obstoji pa upanje, da se mezdno vprašanje uredi mirnim potom.
Nemčija dobila ameriško posojilo.
Po poročillu »Borsen Kurier-ja« je nemška banka dobila posojilo ameriških bank v višini 125 milijonov dolarjev proti 4%% obrestim in 1K% proviziji.
ERJAVEC FRANC trgovina usnja Ljubljana, Stari trg St. 11 a
Nazadovanje ceii v svetu.
Tekom zaključenega gospodarskega leta (od pričetka lanskega, do konca letošnjega septembra) so indeksi cen na debelo v vseh državah znatno padli. Tako je nazadoval ameriški povprečni indeks od 96 na 83.2 (za 14%), v Franciji od 89.7 na 79.8 (za 10%),v Nemčiji od 103.1 na 92.7 (za 10%), v Angliji od 91.7 na 74.4 (za 20%) in v .Italiji od 72.2 na 61 (za 20%).
Najbolj so nazadovale cene v Angliji in Italiji, kjer se je v splošnem blago pocenilo za celili 20%.
Nevzdržno padanje červonea.
Sovjetski červonec je bil ob ustanovitvi vreden v Varšavi 44 zlotov. Danes pa po neprestanem padanju notira komaj še 6 zlotov, tedaj je padel doslej že za 86%, a kaže še vedno nagibanje k nazadovanju. V Berlinu se črvonec trguje po kurzu 3‘60 mark (48-24 Din).
Francija v svojem trgovanju z Rusijo pasivna.
V letošnjem prvem polletju je znašala vrednost v Francijo uvoženega ruskega blaga 441 milijonov frankov, dočim znaša vrednost francoskega izvoza v Rusijo le 119 milijonov frankov, vsled česar je trgovinska bilanca prvega polletja zaključena s 322 milijoni frankov pasive za Francijo.
Nadprodukcija kovin.
V zadnjih dveh letih je produkcija kovin znatno večja kot poraba, kar tudi pojačuje padanje cen. Pri glavnih kovinah je bilo razmerje med produkcijo in porabo v zadnjih dveh letih (v tiso-
čih ton)	sledeče:			
	Produkcija:		Poraba:	
	1929	1928	1929	1928
baker	1907	1698	1790	1733
svinec	1738	1643	1668	1610
cink	1463	1408	1453	1412
aluminaj	264	243	269	233
Dobra letina krompirja v Nemčiji.
Na naše cene močno vpliva tudi izredno dobra letina krompirja v Nemčiji, ki je najbogatejša po vojni ter se ceni skupni pridelek na 42 milijonov ton. Cene krompirja so padle na 2-05 RM za 100 kg ter so le še za 20% višje kot pred vojno.
Promet Trsta še vedno pada.
Tudi v avgustu je premet /tržaške luke nadalje nazadoval, in sicer za 38% nasproti prometu lanskega avgusta. — Skupni letošnji promet v prvih osmih mesecih znaša 2,861.500 ton, lani v istem času pa je znašal 3,623.300 ton; tedaj je nazadoval v celoti za nad 20%.
Nov zakon o prisilnih poravnavah Čehoslovaškem.
Vlada je te dni predložila praškemu parlamentu nov poravnalni red, ki se od starega razlikuje predvsem v tem, da je bila po starem redu poravnava mogoča že s 35%, novi red pa zahteva za uvedbo poravnalnega postopanja najmanj 50% poravnavo.
Izseljevanje iz Poljske.
Za Italijo stoji od evropskih držav na drugem mestu Poljska, iz katere se j® v zadnjem času desetletja izselilo 1 mi' lij on 324.148 ljudi in sicer nad 700.000 v razne evropske države, okoli 600.000 pa v prekomorske države. Letna povprečna emigracija iz poljske znaša tedaj nad 130.000, kar je za razmeroma majhno državo ogromna številka.
Zopet zvišanje eskonta.
iNemška narodna banka je zvišala eskontno mero od 4 na 5 odstotkov. Vsled velikega povpraševanja po devizah pa mora banka dnevno zmanjšati svojo decizno rezervo za 20—30 milijonov mark, vsled česar se finančni krogi boje, da bo morala banka diskont s® povišati. Ti dogodki so značilni za nezaupanje, ki je nastalo po zadnjih volitvah.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Tržna poročila.
Zopet padec cen kositra.
Tekom. tedna je cena kositra na londonski kovinski borzi zopet nazadovala za 6%. S tem nazadovanjem znaša padec cen kositra tekom tega meseca 12% in stoje sedanje cene že nižje kot so bile leta 1902, ko je bila cena izredno nizka.
Cene belgijskega koksa zopet znižane.
Belgijski sindikat za koks je ponovno znižal ceno koksa za visoke peči za 10 frankov, tako, da stane sedaj le 180 frankov tona. Pri pravem koksu so cene znižane od 215 na 210 frankov pri toni.
Platin
n otira v Berlinu 404 RM (5434 Din) gram. V Londonu se trguje unča po 6 L, v'Newyorku pa po 30 dolarjev.
Hmelj.
Savinjski hmelj je že precej razprodan. Cena mu je postopoma rasitla ter dosega danes prvovrstno blago ceno 13 dinarjev iza kilogram.
Vojvodinski hmelj je tudi po veliki večini že razprodan ter se računa', da je še za kakih 500 stotov blaga neprodanega. Cena, ki je bila izpočetka prav nizka, se je nekoliko popravila ter se plačuje srednje blago 7—8 Din.
Tudi v Zatcu so cene narastle ter se gibajo nad 400—650 Kč za 50 kg.
Isti položaj je v Nurnbergu, kjer so skoraj vse cene narastle.
Nizke cene prašičev v Belovaru.
Zadnji svinjski sejem v Belovaru i® bil precej živahen ter se je prodalo 567 komadov svinj, od tega nekaj vagonov za Avstrijo in Švico. Cene debelim svinjam so se kretale od 8—10'50, srednjim pa 10—12 Din za kg žive teže.
Jajca.
Na našem trgu se ne kaže posebnih sprememb ter se plačuje izvozno blago v največ slučajih še vedno po 1-30 Din, vendar se opaža nagibanje navzdol.
Berlinski trg je šel tudi navzdol ter plačuje jugoslovansko blago po 11 do 11 -5 pleniga fko meja, neocarinjeno.
Za naša jajca se (je pričela zadnje čase intenzivno zanimati tudi Španija, kakor poročajo naši konzularni zastopniki.
Živinski trg.
V Ljubljani cene nespremenjene za vole 8—ilO Din, debele krave 5—7 Din, kloLasariee 3—4 Din; pocenila so se nekoliko teleta, ki se plačujejo po 11—13 (pTošli teden 10—14 Din) za kg žive teže.
Tudi v Mariboru so cene neizpreme-njeno nekaj nižje kot v Ljubljani.
Cena poljskih pridelkov v Zagrebu.
Na zagrebški produktni borzi so cene fižola ta teden nazadovale za 20— 30 dinarjev ter se plačuje beli novi po 280—300 Din, mešani novi pa po 155 do 165 Din za 100 kg.
Cene krompirja so nazadovale za 5 dinarjev ter se plačuje beli krompir 45—55 Din za 100 kg.
Zelje kg 125—1-50 Din, repa 050 do 075 kg, detelja (100 kg) 80—100 Din, seno 70— 75, otava 75—85, slama 45 do 55 Din.
VINSKO
Naš izvoz vina je v prvih osmih mesecih nasproti lanskemu močno nazadoval. Tudi cene so mnogo nižje kot lani. Zadnje čase se je izvoz sicer nekoliko povečal, zlasti se je precej izboljšal izvoz svežega grozdja; poleg tega pa je narastlo povpraševanje iz Francije ter se je zadnje čase pričela za naše vino zanimati tudi Nemčija. Upanje, je, da se nam otvori tržišče v Hamburgu, ki letno uvozi okoli 400 00' hi vina.
Dosedanja poročila iz Dalmacije sicer kažejo, da je kvaliteta nekoliko sla-bejša kot lani, vendar je blago še vedno prav dobro ter ima povprečno novi mošt 18—20, v boljših krajih dosega celo 24%. Kislina je razmeroma nizka
Zagrebški živinski trg.
Na zadnji živinski sejem v Zagrebu je bilo pripeljano neobičajno mnogo goveje živine in svinj. Cene pa so ostale navzlic veliki ponudbi neizpremenjeno isto kot smo (jih javili v zadnji številki.
Žito. ,
Pod pritiskom znižanja cen na inozemskih borzah so morale tudi na ljubljanski borzi cene popustiti ter noti raj o cene (milevska voznina, slovenska postaja, taikojšnja dobava, plačilo v 30 dneh) za 100 kg sledeče:
Pšenica: bačka, 80/81 kg, 1% primesi Din 217-50—220-0; bačka, 79/80 kg, 2% primesi Din 010— 2il2-50; bačka, 78/79 kg, 2% primesi Din 200—002-50.
Rž: bačka, 72 kg, 2% primesi Din 157-50—160.
Ječmen:	spomladanski	pivovarski,
69/70 kg, Din 20250-005; ozimni, 66/67 kg, Din 170—172-50.
Koruza: bačka, suha, zdrava, rešeta-na, Din 162-50—165; okrogla, za mletev, suha, zdrava, rešetana, Dan 185—187-50; nova, umetno sušena Din 150 do 152-50; nova, času primerno suha, Din 127-50 do 130.
Oves: bački, baranjske provenience Din 100—192-50.
Moka: nularica Din 360—365.
TRŽIŠČE.
ter se giba med 4 in 5%.
Trgovina z moštom je šele v početku ter se ga je v Slovenijo in Hrvatsko izvozilo 35—40 vagonov. Cena grozdja je bila v početku trgatve nekoliko višja, sedaj pa se giba v višini 1.50—2 Din za kg.
Te dni nakladajo v Splitu Francozi dalmatinsko vino iz otoka Peljšeca na specijalne cisterne. Doslej so ga naložili okoli 20 vagonov.
V Smederevu je še precej starih zalog, vendar vzdržuje močna zadružna organizacija še dovolj visoke cene. Le-tošnejga pridelka za izvoz bo okoli 700 vagonov. Kvaliteta prav dobra z 11—12 % maliganda. Računajo s ceno 3—4 Din liter.
V Vršcu je za izvoz pripravljenih 1600—1800 vagonov novega vina prav dobre kvalitete. Te dni so kupili švicarski trgovci okoli 50 vagonov.
Hrvatska vina iz Jaške, ki so tudi pri nas precej uvedena, imajo povprečen pridelek in prav tako kvaliteto ter se gradacija vin giba od 14—20%. Cena je 8—5 Din liter.
Štajerska ima manjši pridelek, pa tudi nekaj slabšo kvaliteto kot lanska; vendar je pridelek še vedno prvovrsten ter po kvaliteti in aromi prekaša vsa vina z močnejšo gradacijo. Letošnji pridelek bo imel povprečno 16—20 stopinj, v boljših krajih celo 22. Cene še niso utrjene, vendar se pričakuje stabilizacija v višini 3—51/a Din za liter.
Isti položaj je v dolenjskih vinogra-
V splošnem je položaj za prodajo sadja, zlasti boljših vrst jabolk in češpelj prav ugoden, ker pokazujejo vse evropske države povprečno slabo letino. Tudi ameriško sadje, kolikor prihaja v poštev za Evropo ni dobro obrodilo. Nekaj slabši je položaj za prodajo svežega grozdja, ker je letina skoraj povsod dobra, poleg tega pa se trudijo vse vinorodne države plasirati čim več svežega blaga.
Za jabolka je za nas merodajen berlinski trg, kjer notirajo namizna jabolka 40—70 mark (550—950 Din), srednje blago 25—40 mark (320—550 Din); naša jabolka dosezajo tam ceno 30 do
dih, kjer imajo vina gradacijo 14—18 stopinj ter notirajo po 4—5 Din liter.
V Evropi je trgatev povsod manjša kot lanska, z izjemo Madjarske, ki je pridelala okoli milijon hektolitrov več kot lani. Sicer pa so razmerja najvažnejših evropskih vinorodnih držav nasproti lanskemu, pridelku (v milijonih hektolitrov) sledeča:
	1929	1930
Francija	40	20
Španija	22	14
Italija	41	36
Lanski pridelek teh treh držav je znašal 103, letošnji pa komaj 70 milijonov lil, vsled česar je jasno, da se bodo tudi naša vina letos lažje in dražje plasirala.
TRG.
60 mark (400—800 Din).
Naš dosedanji izvoz jabolk je trenutno koncentriran v Ljutomeru, kjer plačujejo izvozniki za mašanke in kanad-ke po 4 Din, za ostale boljše vrste po 3 Din in za mešano blago po 3—2-50 Din kg.
Na zagrebški borzi so pretečeno soboto eksekutivno nakupili 24 vagonov jabolk iz Srbije, zdravih za prešanje, obranih z roko, ki so dosegla ceno 1-80 Din za kg, pariteta Spielleld.
Izvoz svežega sadja je v polnem razmahu ter je bilo v prvi polovici pretečenega meseca samo preko Subotice izvoženih 2260 vagonov.
Lesni trg.
Ruski les ni nevaren?
Zadnja z Anglijo sklenjena pogodba za dobavo lesa iz Rusije po poročilih inozemskih listov ni tako nevarna evropski lesni trgovini, kot se je od po-četka domnevalo. Sovjetski petletni gospodarski načrt v gozdni industriji ni pokazal tistega uspeha, ki se je pričakoval. Sklep z Anglijo se glasi na 600 tisoč standardov, a znaša njena letna potreba 1.600.000—1,700.000 standardov. Res je, da je ruska pogodba močno pokvarila cene; vendar upajo zlasti
skandinavske države, pa tudi Poljska, da jim bo mogoče lastne lesne zaloge prodati v Anglijo.
Položaj na lesnem trgu.
Lesno tržišče živi zadnje čase v znamenju stalnega padanja cen. Deloma je teinu vzrok ruski les. deloma neugodna konjunktura, najbolj pa tekmovanje med konkurenčnimi državami, ki se skušajo za vsako ceno iznebiti zalog ter se v tem oziru zelo bližajo sistemu sovjetskega dumpinga. Posebno Poljska
je šla s cenami tako navzdol, da je njen les na francoskem trgu za 20—25 frankov cenejši kot avstrijski, dasiravno je produkcija in izvoz iz Poljske dražji.
Italija, ki prihaja za nas najbolj v poštev, je večji del starih zalog že porabila, a še vedno okleva z nakupom v pričakovanju dalnjega nazadovanja cen. Prej ali slej pa se bo morala odločiti, kakor kažejo vsa poročila o ondotnem lesnem trgu.
Potreba novih lesnih tržišč
Res je sicer, da je slabi lesni trgovini glavni vzrok neugodna gradbena konjunktura in da se kolikor toliko občuti konkurenca ruskega lesa. Vendar pa moramo priznati, da se je doslej storilo malo ali prav nič, da si poiščemo novih tržišč za les.
(Rusija gravitira s svojim lesom najbolj na severni del Evrope, dočim se na njeno resno konkurenco na jugu ne more preveč računati, ker je pot predolga.
Vse premalo važnosti se polaga na Grčijo, ki rabi veliko lesa, poleg tega pa vodi pot preko Soluna v Turčijo, Sirijo, Egipt, Palestino, Aleksandrijo in druge južne države, ki potrebujejo mnogo lesa. Upajmo, da bodo poglobljeni gospodarski stiki z Grčijo tudi izboljšali položaj naš lesne trgovine.
Dobave.
5000 komadov lesenih podložkov za sode nabavi do 20. t. m. Direkcija drž. žel. v Ljubljani.
300 m3 jamskega lesa nabavi do 27. t. m. uprava drž. rudnika Velenje.
Pogoji pri Zbornici TOI v Ljubljani.
Iz romunske lesne trgovine.
V Romuniji je obstojal dosedaj nekak kartel lesnih trgovcev pod imenom »Acordoc, čigar namen je bil, regulirati in vzdrževati cene mehkega lesa na primerni višini. To svojo nalogo je tudi do ' zadnjega prav dobro izpolnjeval. Poplava ruskega lesa na evropskih in drugih svetovnih tržiščih pa je delo tej konvenciji tako onemogočila, da ni več v stanu vršiti svoje naloge, vsled česar je te dni prišlo do razpusta te organizacije.
Poleg tega obstoja v Bukarešti še centralni lesni evidenčni urad, o katerem isto tako krožijo vesti, da bo razpuščen v najkrajšem času.
Ljubljanska lesna borza.
Položaj na ljubljanski leisni borzi je še vedno neizpremenjeno mlačen. Sklepi komaj dosezajo povprečni nivo in do večjih kupčij tudi ta teden ni prišlo.
Cene so še vedno nei zprem en j ene (glej 35. številko).
Povpraševanja so pa sledeča:
Borov jamski les, obeljen, raven in sicer: 300 komadov od 2 m, s srednjim premerom 18/20 cm; 300 komadov od 2-50 in, s premerom 18/20 cm; 1000 komadov neobrobljenih borovih desk, 33 mm, žagane 35 mm, od 2 m dolžine naprej od 18 cm srednje širine naprej. Rok dobave do 22. t. m. — Cena naj se glasi fob Sašak pod ladjo.
Jelove palice, 24 X 24 mm, od 2 do 4 m, po 50 cm stopnjevaje, blago lepo. belo, vezano po 25 komadov v svežnje, kupec prevzame najmanj 200 m3. Cena naj se nlasi fob Sušak pod ladjo.
Jelove deske ca. 100 m3, paralelno žagane, 18 mm, 4 m. od 17 do 40 cm širine, normalna roba, IV., izključeno gnilo, razbito* in muščavo. Cena naj se glasi fob Sušak pod ladjo.
Večjo množino rezanih drv 20/25/33 cm, cepanice, s srednjim premerom 10 cm. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon obrobljene parjene slavonske bukovine, paralelna, suha, I„ II., s 50% I. in 50% II., dolžine s 15% od 1 do 190 m, ostalo od 2 do 5 m, s ca. 20/30% od 3 do* 5 m, širina 15 do 35 cm, z medijo 22 cm, debeline od 27 do 100/120. Cena naj se-glasi franko vagon meja Postojna.
Slavonski hrast boules, I. z eventualno-25/30% II., se prosi, da se navede dolžine, širine, suhota ter ceno franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon neobrobljene bukovine, lepo, tombante, po možnosti dobro suho, ne preperelo, v debelinah za malo 40 in 100 mm, pač pa v pretežni večini 60 in 80 mm, od 2 m dolžine naprej. Z ozirom na to, ker je dobava nujna, se prosi takoj ponudbe.
1 vagon jelovih kratic, paralelnih, 25 mm debeline, od 1-50 m dolžine naprej, z navedbo teže 1 m3 ter cene fco meja Postojna tranzit.
15.000 komadov hlodov, smreka, jelka, bor, premer v sredini od 28 do 32 cm, 7 m dolžine. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. Plačilo akreditiv, i Obodi za rešeta iz trdega lesa v sledečih dimenzijah:	170	cm	dolžine, 9 cm širine,
1 cm debeline, 15 komadov v 1 zvitku in 10 zvitkov v 1 bali. To blago je namenjeno
,preko morja. Zaenkrat se rabi 300 zvitkov. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna.
Večja množina lepega bukovega oglja, s 50% »canello«, za dobavo tedensko po 2 vagona. Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit.
Smrekovi brzojavni drogovi; se rabi večjo množino: Dolžine 8 — 9 — 10 — 11 — 13 — '— 14 in 15 m, premer na tankem koncu 12 do 14 cm. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
Smrekove jelkove deske: 2200 kom. desk 14 mm debeline, od 25 do 35 cm Širine;
25	cm	150	komadov,	26	cm	150	komadov,
27	cm	300	komadov,	28	cm	300	komadov,
29	cm	300	komadov,	30	cm	280	komadov,
31	cm	200	komadov,	32	cm	250	komadov,
33 cm	80 komadov,	34	cm 50 komadov,
35 cm	50 komadov;	450	desk 14 mm	od
16 cm	naprej: 16 cm	150	komadov, 17	cm
150 komadov, 18 cm	125	komadov, 25	cm
50 komadov, 26 cm 60 komadov, 27 cm 70 komadov, 28 ran 80 komadov, 29 cm 80 komadov, 30 cm 60 komadov, 31 cm 50 komadov. Vezano, paralelno, očeljeno. — Cene naj se glasijo franko vagon meja via Postojna tranzit.
DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu,
Borzna poročila.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
	Uradni tečaj Prosti tečaj		
		Din	Din
1 ngleški funt		274'40	274'—
1 ameriški dolar		56'35	56’30
1 avstrijski šiling		8 —	7'96
1 belga		7’90	7'85
1 bolgarski lev		—'336	—'33
1 češkoslovaška krona		1676	1'67
1 francoski frank		2’219	2'21
1 grška drahma		—‘731	—'73
1 italijanska lira		2'959	2'9S
1 madžarski pengo		9‘90	9’85
1 nemška marka		13‘45	13’40
1 poljski zlot		633	6'23
1 rumunski lej		—'408	—'34
1 švicarski frank		10'96	10‘96
1 španska peseta		614	5'58
1 danska krona		15’08	15'0t
1 hol. goldinar		22’75	22'70
1 turška lira, papir		26'75	26' 70
1 zlati frank		10'96	10’96
1 kanadski dolar		56'05	5605
1 norveška krona		1508	15'08
1 brazilski milreis		5'20	5'20
1 brazilski pezoz		20'35	20'35
1 švedska krona		1514	15’20
Španska peseta je zopet padla			od 5-82
na 5-58, nekoliko	jo	nazadovala; tudi	
nemška marka, nagib		ik Nazadovanju	
kaže tiudi avstrijski šiling. Dinar je med-			
narodno čvrst.			
Državni papirji: Vojna škoda prom.pt-ua 425 do 426, 7% % Blairovo .posojilo 78-50 do 79, 8% Blairovo posojilo 86 do 88, investicijsko posojilo 87 do 88, tobačne srečke 30 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 76-50 do 78, 4%% bosanske obveznice 53 do 55, begluške obveznice 76 do 78, Rdeči križ 55 ponudba.
Nazadovanje, ki je pričelo pretečeni teden, se še vedno ni ustavilo; zlasti so nazadovali: 7% in 8% Blair, vojna škoda, Državna hipotekarna banka in investicijsko posojilo, dočim so se begluč-ke obveznice nekoliko okrepile. Beograjska borza ima višje tečaje.
Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 922—924, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 126 do 130, Ruše 280—300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8100 do 8200, Trboveljska preinogokopna 351—352, Kranjska industrijska družba 312.
Močno so zopet padli papirji »Trboveljske«. Tudi delnioe Narodne banke so šle nekoliko navzdol. Ostali privatni ■papirji čvrsti.
Pravilnik za nadzorstvo nad živili.
(Nadaljevanje.)
Prodaja specijalnega mleka (za otroke in bolnike) je vezana na posebne predpise in dovoljenje higijenskega zaveda.
Sladka smetana mera imeti najmanj 20%, stepena najmanj 30%, kisla smetana pa najmanj 20% maščobe ter mora
Kot posneto mleko se smatra vsako mleko, ki ima manj kot 2-3% maščobe.
V prostorih, kjer se predaja mleko, se ne sme prodajati blago, ki bd kakorkoli lahko vplivalo na kakovost, duh ali okus mleka.
biti prodajna posoda opremljena z napisom: »sladka«, »kisla« ali »stepena smetana«.
Kefir, jogourt in enaki proizvodi se smejo delati samo iz 'kuhanega mleka.
Mlečne konserve smejo biti konservi-rane samo s sladkorjem ter mora biti iz napisa razvidno, če je konserva prirejena iz mleka, ali iz posnetega mleka.
Sir, ako ni (prirejen iz kravjega mleka, ■mora imeti označbo: ovčji, kozji itd. sir, ako nima že specijainega, znanega imena.
iPo maščobi se deli sir na: mastni sir s 45% maščobe, % mastni s 36%, 'A mastni s 25°/o ter 'U mastni s 15°/o maščobe. Ako pride sir na tržišče pod imenom: »sir iz smetane«, mora imeM najmanj 50% maščobe.
Umetni sir je vsak sir, kateremu je pridejana maščoba, ki ne prihaja od kravjega mleka.
Sir se sme barvati z neškodljivimi barvami. Cela masa mora biti rdeče pobarvana.
Sir se ne sme pripravljati iz mleka bolnih živali iter ne sme vsebovati razen kuhinjske soli nobenih rudninskih sestavin.
Surovo maslo mora vsebovati samo ■maščobo, .pridobljeno izključno iz kravjega mleka.
Kot čajno surovo maslo se sme prodajati samo maslo čistega duha in okusa ter z manj kot 5% kisline.
Surovo maslo mora imeti najmanj 80% maščobe ter ne sme biti barvano. Ako je surovemu maslu pridejana kuhinjska sol, mora biti to vidno označeno.
Prepovedana je prodaja masla, ki ima več kot 18% kisline, ali več kot 16% vode.
Blago, ki vpliva na kvaliteto (duh, okus) masla, se ne sme prodajati v istem prostoru.
Prepovedana je prodaja masla od hiše do hiše!!
Kot maslo se prodaja kuhano in potem ohlajeno surovo maslo, ki vsebuje najmanj 90% maščobe in ne sme imeti več kot 5% vode.
Potvorjeno surovo maslo ali maslo je 1. ono, kateremu so dodane druge živalske ali rastlinske masti; 2. ako vsebuje več kot 3% soli; 3. ako vsebuje več kot
16% (surovo maslo), oziroma več kot 5% (maslo) vode; 4. ako vsebuje dodatke za konserviranje (salicil, borova kislina itd.); 5. ako vsebuje katerekoli pridatke za povečanje teže.
Lokali, posodje in osobje so podvrženi kontroli tar morajo odgovarjati predpisom, ki smo jih priobčili v prvem članku.
Margarina so vse vrste masti za ljudsko prehrano, ki so po sestavi, obliki in barvi enake svežemu surovemu maslu, pa se ne pridobivajo izkljiuoao ie iz kravjega mleka.
Margarina mora vsebovati radi lažjega spoznavanja a% sezamovega olja.
Uporaba aromatičnih tvarin je prepovedana, pač pa je dovoljeno barvanje z neškodljivimi barvami.
Za 'konserviranje margarine je dovoljena edino-le kuhinjska sol.
Važno je, da prepoveduje zakon prodajo margarine v trgovinah, kjer se prodaja tudi surovo maslo. Poleg tega pa mora imeti trgovec na vidnem mestu iz-vešeno belo ploščo s črnim ali temnomodrim napisom:. »Tukaj se prodaja margarina.« Črke morajo biti 50 mm visoke in 10 man debele.
Prodaja margarine od hiše do hiše je prepovedana.
'Margarina se sme prodajati in uvažati samo v obliki kocke s stranicami po 1 dm, ki morajo biti zamotane v bel papir ter nositi viden napis v ornih ali temnomodrih črkah:	»Margarina«,	ki
mora biti večji kot kako drugo izmišljeno ime. Izmišljeno ime .pa zopet ne sme biti sestavljeno iz besed: surovo maslo, maslo, smetana, vrhnje, kajmak.
Ostale strnjene masti, ki služijo za ljudsko prehrano, morajo imeti ustrezno vidno označba, n. pr. svinjska mast, loj, kokosova imast itd. Ako je navedeno še trgovsko ime, mora biti napis tega manjši.
Zmesi, ki sličijo svinjski masti, morajo imeti napis: >Mast za pripravljanje hrane« in smejo biti barvane z neškodljivimi barvami ter morajo vsebovati 5 odstotkov sezamovega olja.
Tudi pri masti se sme za konserviranje uporabljati izključno le kuhinjska sol.
(Nadaljevanje sledi.)
Hfe
Praktični
Negovanje lesenih tal.
\ razpokah in presledkih na ilesenih tleh je pravo leglo različnega nečednega in 'škodljivega mrčesa, ki se redi v razpokah, odkoder se potem razleze po stanovanju. Umivanje tal z vodo, kateri je pridanega nekaj lizola (2—2‘A %) sicer deloma pomaga; vendar ne doseže navadno trajnega uspeha, zlasti če se ne umiva tal redno in pogosto.
Skuhaj precej močno razredčen mizarski klej, kateremu potoni mešanja pnidej toliko žaganja, da dobiš nekak kit, s katerim zapazi razpoke v tleh ter na zapažo zopet nasuj nekaj žaganja. Vse to moraš narediti, dokler je (lepilo še gorko. Kasneje zapaže izčisti s smirkovim papirjem. Ako so razpoke zelo velike, vloži vanje tanke lesene letvice,
»Tribunac F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
tovarniška zaloga stekla
Ljublj ana Komenskega ulica $4.20.
Dobavljamo vse vrste steklenice za lekarne, drogerije, tvornice soda vode, kemične in likerske tvornice, kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja, kozarce in steklenice za gostilne i. t. d.
  Zahtevajte ponudbe! ——:
nasveti.
in šele potem zamaži z gornjo zmesjo. V tako negovanih tleh ise mrčes ne more zarediti.
Odstranitev inušjih odpadkov.
Mišje odpadke iz lesa odstraniš s krpo, namočeno v petroleju. Iz pozlačenih okvirjev in sličnih predmetov, ki jim petrolej škoduje, pa jih izbriši z raztopino iz polovice špirita in polovico vode.
Obvestilo!
A1ANUFAKTURN A VELETRGOVINA R. MIKLAVC, <Pri škofu», Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufaktura«, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojini cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje.
Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko ' vsak čas neobvezno ogleda.
Za mnogobrojen obisk se priporoča ceni- občinstvu tvrdka
R. MIKLAUC
..PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA
Lingarievd — Redarska ulico — Pred Škofijo
^VELETRGOVINA KOLONIALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA 1
ZAHTEVAJTE CENIK!
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in ured-niiivo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.