Ljudski shod kat. pol. društva za vranski okraj. (Iz Šentjurija ob Taboru.) Dne 27. junija je bil pri Sv. Juriju ob Taboru Ijudski shod kat. pol. društva za vranski okiaj. Bila je zastopana eela srednja Savinjska dolina, posebno veliko gostov je bilo z Gomilskega, Vranskega in iz Braslovč. Navzočih je bilo tudi več gg. duhovnikov. Zborovali smo na dvorišču g. Val. Južna. Predsednik Al. Kokelj otvori shod, pozdravi navzoče, predstavi volilcein g. drž. poslanca vileza Berksa ter mu podeli besedo. Gosp. vitez Berks se najprej zahvali volilcem za zaupanje, da so ga izvolili za svojega poslanca. Pravi, da je sam poseslnik in da dobro vo, kaj llači kraeta dandanes. Volilci so poslali svoje poslance zat/> na Dunaj, da bi za-nje delaii, toda pozitivnega niso mogli dosli storiti radi obstrukeije nemških zagrizeneev in socijalnih demokratov. Obstrukeijo so delali zato, ker je vlada izdala jezikovno naredbo za češke dežele. Jezikovna naredba obstoji v tem, da bi bili Cehi, kar se jezika tiče, jednakopravni z Nemci t. j. da bi se ludi nemški uradniki morali naučiti t*:eškega jezika, ako bi hoteli dobiti državno službo. Nemški zagrizenei in socijalni demokratje so pa radi tega tako kričali v zbornici, da drugi državni poslanci niso mogli sklepati za kmete koristnih postav. Glavni uzrok pa, da so lako kričali, ni bila jezikovna naredba, marveč to, da bi s svojim kričanjem zopet dobili kak upliv na vlado, katerega so popolnoma izgubili. Dalje je g. poslanec govoril o slrankah v drž. zboru, o večini, katera obstoji iz Slovanov in katoliških Nemcev, posebej je Se omenil »kršč. slov. narodno zvezo«, v katerej so vsi Slovenci, Hrvatje in Rusi. Potem je omenjal predloge, katere je že stavil v državnem zboru, med katerimi je najimenitnejši ta, da naj bi se osnovala posebna avstrijska banka in oni, da bi se davki tako dolgo ne iztirjali in ne plačevali v tistih okrajih, dokler bi bili radi kake bolezni živinjski sejmi zaprti. Sol naj bi se dobila povsodi za jednako ceno v mestih in na deželi. Trgi Rraslovče, Pilštanj itd. naj bi dobili pravico, da bi volili v mestni skupini. Koncem govora je omenil, kak predlog še hoče staviti v zbornici radi uredbe davkov. Poslednjič je volilcem obljubil, da se vedno hoče ravnati po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Glasno pritrjevanje je sledilo tem besedam. Predsednik se je g. poslancu lepo zahvalil za njegovo poročilo in ga je prosil, da naj bi se še za naprej krepko potegoval za ubogega kmeta. Izreklo se rau je popolno zaupanje, kar so volilci pokazali s trikratnim klicem: Živio naš državni poslanec! Za njim je govoril g. župnik in načelnik okrajnega zastopa na Vranskem Franc Zdolžek o sredstvih, kako se bi kmetu pomagalo. Rekel je, kako kmečki stan vedno bolj propada. Tega so krivi liberalci, ki so ljudem obetali zlata teleta, v resnici pa niso za-nje nič storili. Nakladali so jim vedno nova bremena, zraven so pa delali še državne dolgove. Lela 1848. je imela Avstrija 265 milijonov dolga, zdaj ga pa ima 3000 milijonov in Ogerska 2000 milijonov. Zato ni čudno, da se ljudje že delj časa gibljejo in si hočejo zboljšali svoj stan. Delavei v rudokopih, v tovarnah so si že marsikaj pridobili: 8 urni delavnik, zavarovanje za starost, za nezgode. Kaj pa se je za kmeta zgodilo, ki je podlaga državi? Nič! Zato so se kmetje začeli za volitve bolj zanimati in hcfcejo voliti le take raože, ki bodo za-nje delali v državnem zboru. In Vam, g. poslanec, srao hvaležni, da ste prišli v našo sredo, da Vam tu izrazimo Kvoje želje.'Prosimo Vas, le krepko se vselej potegnite za svoje kmečke volilce! (Konee prih.)