Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
VESTNIK
Celovec * petek»15. junij 2001_štev. 24 (5122) * letnik 56 * cena 10 šil.«0,73 evra
Pastoralni odbor odločno za dvojezičnost v cerkvi
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na
tovariško srečanje p rotifašistov in demokratov
v nedeljo, 24. junija 2001, ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo
Na sporedu polaganje vencev ob spomeniku, govori in nastopi kulturnih skupin.
Sledi družabno srečanje.
Udeležite se srečanja z znanci, prijatelji in sorodniki!
KOTMARA VAS
Plovenski pastoralni odbor Oodgovarja koroški brambovski zvezi z izjavo, v kateri jasno zavzema stališče do dovo-jezičnosti v cerkvi in poudarja, da so odgovorni v diecezi dolžni, da skrbijo za mimo in pravično sožitje obeh narodnih skupnosti v deželi. Zato se odbor pridružuje stališču škofa dr.
IMENOVANJE IN FUNKCIJA
Jure Žmauc novi generalni konzul
"7 odlokom vlade Republike Lm Slovenije in z objavo v uradnem listu je dosedanji konzul Jure Žmauc bil imenovan za generalnega konzula R Slovenije v Celovcu. V tej funkciji je nasledil Jožeta Jeraja, ki se mu je lani iztekel mandat.
Jure Žmauc je že dobri dve leti na službenem mestu v Celovcu, prej pa je bil vodilni sodelavec državne sekretarke Marije Logarjeve na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Že v tej funkciji se je dodobra seznanil s koroško situacijo, kar ga za to važno nalogo še dodatno usposablja. Sploh pa je strokovno pristopanje h vprašanjem značilno za novega gospodarja na generalnem konzulatu na Radetzkyjevi cesti.
Novi generalni konzul je po poklicu in izobrazbi pravnik, med drugim se je izobraževal tudi na dunajski univerzi.
Jure Žmauc je zrastel v Mariboru, kjer je tudi maturiral in študiral. Nekaj časa je bil tudi vodja pisarne rektorja univerze. Poleg Koroške je Štajerska seveda njegova najljubša pokrajina. Novi generalni konzul je poročen in oče dveh otrok Juretu Žmaucu za imenovanje čestitamo in mu pri opravljanju odgovorne funkcije želimo vse najboljše.
Uredili bodo vaški trg
Egona Kapellarija, ki pravi, da je treba pritožbe glede slovenskega in nemškega bogoslužja reševati znotraj Cerkve. Za take primere obstaja nemško-slo-venski koordinacijski odbor, ki je že zadolžen z zadevo birme v Sentlipšu.
Pastoralni odbor pa ostro zavrača očitek, da je katoliška
cerkev »sredstvo za slovensko agitacijo«; kaj takega ni mogoče očitati tudi slovenskim narodnostnim inštitucijam.
Ker je katoliška cerkev skupnost, ki presega meje, ne vidi pastoralni odbor - posebno še v času skupne Evrope - v izjavah brambovske zveze nobenih smernic za bodočnost. ■
I reditev vaškega trga v Kot-vJ mari vasi bo stala okoli 5 milijonov šilingov. Tla bodo deloma tlakovali s kockami iz bocenskega porfirja. Prestaviti bo treba križ, urefiti razsvetljavo, tudi v vodni strugi bo treba to pa ono spremeniti. Pri potoku sta potrebna nova ograja in
nov most. Za potnike bodo uredili pri cesti čakalnico. Za podiranje hiše je bilo treba plačati
191.000	šilingov. Pred začetkom del pa bodo priredili informacijski večer.
Dela pri kanalu nadaljujejo. Odsek 05 (Čahorče, Prebije, Talir) je dobilo podjetje Erhard Mörtl iz Volšperka; s honorarji vred stane vse skupaj okoli 24 mio šilingov. Na Prebij ah in na Talirju bod začeli z deli že letos. Pri banki Die Kärntner (najugodnejša ponudba) bo občina najela 13,172.000 šilingov. Treba bo tudi popraviti poti, ki so poškodovane zaradi kanalizacijskih del. Podjetje Teerag-Asdag bo to opravilo za 671.880 šilingov.
Člani odbora za urejanje sporov zaradi divjadi so: za lovce Harald Tomaschitz (namestnik Robdrt Waldhauser), za kmetijski odbor Valentin Leutschacher (Jože Wakounig), za lovski sosvet Franz Müller (Franz Triebnig). Lovci bojo zvišali odstrel pri srnjadi, tako da bo tudi škoda manjša.
Občinske obrate vodi od 1. junija dalje spet vodja občinskega urada Stefan Adläßnig (doslej Sabine Köfer). Med poročili je župan Thomas Go-ritschnig omenil, da bo dobil vsak razred kotmirške ljudske šole računalnik; dežela bo podprla šolanje učiteljev.
PREBLISK
■ S predpisi naj bi dosegli več discipline po šolah. Strinjam se, da bi sta disciplina in pridnost pol uspeha. Hm, pa se bo dalo to res doseči s strožjimi kaznimi in z grožnjami? Morebiti znajo to drugi bolje, meni to ne uspeva.
Tudi nimam pojma, kako, na kakšen način naj bi starši grozili in kaznovali. To bo znalo odslej - po predpisih -olsko osebje. Mislite, da bo mene kdo poslušal, če bom rekla, da mi zmerjanje, vpitje, tepež na šoli ni všeč? Starši ne moremo sedeti po ves dan poleg svojih miljencev in jih držati za roke, da bi se jim kaj ne zgodilo. Pa jim raje skušamo dopovedati, naj se kar lepo navadijo, da je družba pač taka, da se bodo vse življenje morali soočati z
vsakovrstnim nasiljem, pa naj bo verbalno ali fizično. Mularija se pač kaj malo razlikuje od svojih vzornikov in po prastari navadi in po vsej verjetnosti ne bo bodoča družba nič boljša in nič slabša od sedanje.
Več discipline
Se bo res kdo toliko zdisci-pliniral, da bo - če že tuje otroke uči slovensko - v tem jeziku govoril tudi s svojimi lastnimi? Da bo iskal/a najprej bruno v svojem očesu in šele zatem smet v drugem? Ampak za take vrste disciplinarnih prestopkov ni kazni. Morda pa si kdo v današnjih časih pričakuje za to celo medaljo.	S. W.
MEPZ PODJUNA, V0X,
SPD EDINOST, MOPZ KRALJ MATJAŽ, MADRIGALCHOR KLAGENFURT, SALVATORPFARRE GRAZ, SPD DANICA
vabijo na koncerte komornega zbora iz Ukrajine
Cantus
v soboto, 16. 6., ob 20.30 v Kult. domu v Pliberku
v nedeljo, 17. 6., ob 17.00
v Gradcu, v cerkvi Salvatorja
v pon., 18. 6., ob 19.30
v Domu glasbe v Celovcu
Prisrčno vabljeni!
DVOJEZIČNI ZBOR
IN SLOVENSKA PROSVETNA
ZVEZA
vabita na koncert
»OHJO«
Kurta Ostbahna & Combo
v četrtek, 21. junija 2001, ob 19. uri
na dvorišču Mohorjeve v Celovcu, I0.-0ktober Straße 10
Predskupina Bališ
Vstopnice v predprodaji 220 šil., večerna blagajna 280 šil.
Prisrčno vabljeni!
koli petsto ljudi se je v so-Vyboto, 9. junija dopoldne v vetrovnem in hladnem vremenu zbralu pri severnem portalu ljubeljskega predora na spominski svečanosti, namenjeni vsem, ki so kot sužnji nacističnega režima gradili ta predor. Mnogi tega mučenja niso preživeli. Od preživelih pa jih precej vsako leto pride na kraj trpljenja in razčlovečenja. Na spominsko svečanost je kot vsa leta doslej vabila Delovna skupnost »Mauthausen Aktiv Kamten-Koroška« z univerzitetnim profesorjem Petrom Gstettnerjem na čelu.
Na začetku je Gstettner poudaril, kako potreben je spomin preživelih prič, kajti gozd je v letih od konca druge svetovne vojne in od dneva osvoboditve severnega koncentracijskega taborišča na Ljubelju naprej prerasel kraje groze in pokril sledove takratnih dogajanj. Zato je treba vsaj zgodovino tega kaceta rešiti, da ne bo šla v pozabo. Postregel je z informacijo, ki jo je ohranil in rešil pozabe inž. Janko Tišler, doku-mentator tega koncetracijskega taborišča, da so 12. julija 1944 iz glavnega taborišča Mauthausen v ljubeljsko podružnico pripeljali 15 po vsej verjetnosti madžarskih Judov. O njihovi nadaljnji usodi ni nič znanega.
V	zastopstvu obolelega predsednika izraelitske verske skupnosti na Štajerskem, Koroškem in Gradiščanskem, Gerarda Sonnescheina, je zbrane pismeno pozdravil predsednik izraelitske verske skupnosti na Dunaju, Ariel Muzicant. »Prišli ste, da bi se spomnili vseh žrtev na Ljubelju, pa tudi, da bi izkazali svojo čuječnost in budnost proti oživljanju nacifašistične ideologije. Svečanost je demonstracija odločnosti proti idelogi-ji, ki temelji na zaničevanju človeka, proti politikom, ki hvalijo zaposlitveno politiko nacistov ali pa hvalijo SS kot zgled za današnji čas.«
Zastopnik avstrijskega notranjega ministrstva Wolf Szy-manski se je v imenu ministra Strasserja zahvalil DS »Mauthausen Aktiv Karnten-Koroš-ka«, da je to mesto zločina umestila v zavesti ljudi.
Jean Baptist Mathieu, vodja francoskega aktiva »Amical Mauthausen« je v imenu predsednika tega združenja generala Macarija dejal, da je potreben dialog med potomci žrtev in storilcev. Meja pa, ki je nihče ne more prekoračiti, je odnos do nacizma. Na tej točki se loči seme od plevela, ta meja je ločnica za vse čase. Ta režim in ideologija sta si nakopala tolikšno zločinsko breme, da tega nihče ne more pozabiti in zbrisati. Jeana Baptista Mathieua so nacisti kot 23-letnega mladeniča najprej poslali v kacet Mauthausen, od koder je bil prestavljen na Ljubelj, kjer je dočakal svobodo.
V	imenu slovenskih kacetni-kov ter v imenu Zveze združenj borcev NOB je svečanost in navzoče pozdravil prof. Jože Hlebanja. Svaril je pred oživljanjem nacistične ideologije in
SPOMINSKA SVEČANOST PRI BIVŠIH TABORIŠČIH NA LJUBELJU
Koncentracijska taborišča so bila pekel na zemlji
pred vsemi pojavi nacionalne nestrpnosti. Posebej je naglasil neskladnost koroškega hajmat-dinsta z evropsko miselnostjo.
Zupan občine Devin-Nabreži-na Marino Vocci je vse povabil na »pot spomina«, da revizioni-
Ljubelj, tako Wiesner, je bil gradbišče smrti. Pol stoletja po koncu druge svetoven vojne živijo le še redki preživeli kacet-niki, vse več ljudi pa prihaja na spominske svečanosti. Mauthausen je postal sinonim za
Peter Gstettner in Otto Wiesner, star 91 let
zem in potvarjanje zgodovine ne bosta slavila uspeh. V Evropi »moramo slej ko prej braniti vrednote humanizma in svobode, če naj bo kraj, kjer bo lahko vsakdo živel po svoji meri«.
Svečanosti so se udeležili študenti celovške univerze, dijaki gimnazije v Špitalu, dijaki tehnične srednje šole v Beljaku ter gimnazije »Ingeborg Bach-mann« v Celovcu. Thomas Aiglsberger je v imenu mladine zahteval osveščanje namesto zamolčanja. Prav zato da so na špitalski gimnaziji v posebnem projektu iskali sledove nacističnega nasilja ter elitarnega nacionalizma.
Slavnostni govornik na avstrijski strani Ljubelja je bil 91-letni Otto Wiesner iz Berlina, ki je bil od leta 1934 zaprt v nacističnih ječah in kacetih. Leta 1945 je bil osvobojen v Mauthausnu. Na njegovem personalnem aktu je pisalo »Rückkehr unerwünscht (Vrnitev nezažel-jena)«. Po načrtih vodje SD Ernsta Kaltenbrunnerja naj bi še zadnje dni vojne pobili nad
20.000	kacetnikov. Ta načrt je hvala Bogu spodletel.
n pomin je boleč, a oči-O ščujoč. Ali se morda prav zategadelj nekateri takih proslav ne udeležujejo? Vrhu tega na Koroškem še vedno velja prepričanje in izkušnja, da udeležba pri takih proslavah kot je bila ljubeljska, med politiki ne uživa največjega ugleda.
Kljub temu pa je treba vprašati, kje so bili tisti koroški politiki, ki sicer tako radi govorijo o humanizmu, o evropskih demokratičnih standardih, o vrednotah socialne demokracije in o antifašističnih temeljih povojne Avstrije? Ah, kaj. Kdor jih je v soboto iskal, jih ni našel. Na UlrichsberguNrhu ali pri manifestacijah večnih včerajšnji-ko\> pa jih bo gotovo videl.
fw
rodnih združenj bivših kacetnikov ter predsednik koroških Zelenih Michael Johann, delegacija Memorial Kärnten-Koroška, škofijski kancler Mihael Krištof in evangeličanski Superintendent Joachim Rath-ke. Delegacije so pri portalu položile vence v spomin na žrtve gradnje predora.
Po utečeni navadi je zatem bila spominska svečanost na slovenski strani Ljubelja, kjer je bilo glavno taborišče na Ljubelju. Pri spomeniku, kjer so položili vence, je stala častna straža slovenske vojske.
Tržiški župan Pavel Rupar je dejal, daje mlajšim rodovom zgodovino o taborišču na Ljubelju treba povedati brez ido-loških predznakov, da ne bojo zlorabljali besed kot svoboda, svobodmiseln in svobodnjaški.
Glasbeniki so krstno izvedli svečanosti namenjeno kompozicijo
zločinsko dejanje, ki mu v evropski zgodovini ni para. Na Koroškem sta Ljubelj in ss-kas-arna v Dhovšah/Lendorf pri Celovcu sinonim tega nasilja. Spomenik na Ljubelju vrača spomin na to grozo v zavest ljudi. Tega spomina noben revizionizem ali poskusi potvarjanja zgodovine ne bojo izbrisali več iz zavesti človeštva. Prav zato je treba biti buden proti pojavljanju in oživljanju nacistične ideologije, ki se danes ponuja seveda v drugi, sodobnejši obliki. Treba je biti buden in čuječ proti pojavom v politiki, kot jih doživljamo v Avstriji in Italiji. Wiesner je posebej spomnil na pogum slovenskih partizanov in vseh upornikov, ki so se borili proti nacizmu, in je naglasil potrebo po kulturi spominjanja na Koroškem.
Spominsko svečanost na severni strani Ljubelja je glasbeno obeležil instrumentalni kvartet, med udeleženci pa so bili boroveljski župan Helmut Krainer, predsednik koroških partizanov Peter Kuchar, predstavniki Zveze slovenskih izseljencev, slovenski ambasador Ivo Vajgl in konzul Boris Jelovšek, zastopnik avstrijske vojske Arno Kronhofer, zastopniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij, predstavnika jugoslovanske in albanske ambasade, vicerektorica celovške univerze Helga Rabenstein-Moser in predstavniki medna-
Kajti ta gesla so stala tudi na začetku nacistične strahovlade. Svoj govor je končal s pozdravom »Smrt fašizmu!«.
Glavni govornik je bil minister za socialo Vladimir Dimov-ski. »Ni besed za opis trpljenja taboriščnikov na Ljubelju,« je dejal. Razčlovečenje je bilo popolno, ljudje so bili le še številke. A upanja po svobodi jim
nihče ni mogel vzeti, prepuščeni na milost in nemilost rabljem so upali, da jih bojo partizani osvobodili, da jih svet ne bo pozabil. Koncetracijska taborišča so prostori, kjer se je nacistična ideologija izživela v najčistejši obliki: to je bil pekel na zemlji. Taborišča so sramota za vsakogar.«
Prepotrebne in jasne besede Potem je minister spregovoril prepotrebne besede: samo zaradi upora proti okupatorju smo Slovenci preživeli kot narod in je Evropa svobodna. Spomin na te dogodke mora biti nenehen, da se to ne bo več ponovilo. Ta spomin je boleč, mnogim v opomin, a kljub temu danes spet doživljamo sovraštvo do drugih, do tujcev, antisemitizem. Spominjati se moramo, kdo je bil okupator in kdo se je proti njemu boril. Samo ta boj je omogočil, da danes živimo v miru, ki ga je treba stalno ohranjati.
Jean Baptiste Mathieu pa je v svojem nagovoru opozoril na posebnost ljubeljskega taborišča: To je bilo edino maut-hausensko taborišče, kjer kacetnikov, ki jim je uspel pobeg, niso ujeli in jih vrnili nazaj. To pa zato ne, ker jim je prebivalstvo teh krajev, Slovenci, pomagalo. V teh krajih izven taborišča zakon esesa ni več veljal. Hvala vam zato, dragi Slovenci.
Večjega in plemenitejšega priznanja selskim, brojanskim in plajberškim kmetom ni.
In potem srhljiva ugotovitev: drugod v Avstriji in v Nemčiji pa je bilo prav obratno.
- Svoj nagovor je Mathieu zaključil z besedami, naslovljenimi na mlajši slovenski rod: kot dediči partizanov ste vredni svojih junaških prednikov.
Franc Wakounig
KOORDINACIJSKI ODBOR KOROŠKIH SLOVENCEV
Izjava s seje 16. maja 2001
Razširjeni koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) je na seji, dne 16. maja 2001, v k & k centru v Šentjanžu v Rožu obširno razpravljal o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem, potrdil dogovor, ki je bil podpisan 8. maja 2001 pri okrogli mizi o »Manjšinski politiki na Koroškem« in v pojasnitev sprejel te sklepe:
Razširjeni KOKS podpira razrešitev tako imenovanega paketa, dogovorjenega avgusta leta 2000. Razširjeni KOKS pričakuje, da bodo vse točke paketa razrešene do poletja tega leta. Razširjeni KOKS se nadalje izreka za konstruktivne in enakopravne razgovore z deželno in zvezno vlado s ciljem, da se vsa odprta vprašanja manjšinske zaščite razrešijo v doglednem času. Poleg tega podpira vse iniciative, ki bi privedle do izboljšanja sožitja v deželi.
Razširjeni KOKS zavrača vse napade na institucije pravne države. Ustavno sodišče je pomemben dejavnik pravne države in njegove odločitve je treba spoštovati oziroma uveljaviti. Razširjeni KOKS zagovarja pravno državo in institucije le-te ter pravico pripadnikov slovenske narodne skupnosti, da se poslužujejo poti do vrhovnih sodišč.
Razšrijeni KOKS zavrača vse poizkuse manipulacij ljudskega štetja. Pri ljudskem štetju se med drugim sprašuje po pogovornem jeziku, ne pa po narodni pripadnosti. Ker so nekatere organizacije pozivale k neresničnemu izpolnjevanju števnih pol, obstaja nevarnost, da tozadevni rezultati ne bodo ustrezali resnici.
JEZIKOVNA POLITIKA V JUŽNI AFRIKI
Materinščina naj bo temelj večjezične izobrazbe
O jezikovni podobi in pestrosti Južnoafriške republike je pri nas bolj malo znano, pa čeprav smo o siceršnjem političnem razvoju te države od belega rasističnega režima do parlamentarne demokracije razmeroma dobro poučeni. Le malokdo ve, da v državi govorijo več kot deset jezikov, ne le angleščino ter uradni jezik Burov, afrikaans. Tudi o boju za enakopravnost ostalih jezikov ni kaj dosti znanega.
Predavatelj Neville Alexander iz Južne Afrike
^^tem in o jezikovni politiki večjezične demokratične Južne Afrike je prejšnji teden na celovški univerzi predaval Neville Alexander, germanist in profesor na univerzi v Cape Townu.
Življenjepis Nevillu Alex-andru skorajda nalaga vlogo borca za večjezično Južno Afriko in za enakopravnost jezikov vseh tam živečih narodov. Leta 1961 je v Tiibingenu v Nemčiji promoviral na germanistiki in potem do leta 1963 poučeval v Kapstadtu. To je bil čas, ko je beli rasistični režim ponovno zaostril ukrepe proti črncem, le ti pa so se pod vplivom alžirske in kubanske revolucije začeli načrtno in z orožjem v roki upirati nasilju, ki je temeljilo na rasni superiornosti belcev ter inferiornosti črncev.
Neville Alexander je svojo odločitev za upor poplačal z ječo na zloglasnem otoku Roben Island. Sedel je od 1. 1963 do 1974 in v tem času bil celični sosed Nelsona Mandela. Po izpustitvi je bil še pet let v hišnem priporu.
Razprave v zaporu
Neville Alexander o času zapora in pripora govori mimo, brez jeze, zamere in sovraštva. Nasprotno, dejal je, da je to bil čas, ko so se zaprti voditelji ANC-ja (Afriškega nacionalnega kongresa) z branjem in študijem ter diskusijami pripravljali na trenutek, ko bo treba prevzeti oblast. V ječi »smo imeli mnogo časa za branje, za študij, za razprave, tam so se kresale misli,« pravi; in ta čas so dobro izrabili.
Eno od pomembnih vprašanj pri vsakodnevnih razpravah je bila prihodnja jezikovna in etnična ureditev Južne Afrike. Alexander Neville se je nagibal in odločil za varianto večjezičnega izobraževanja na osnovi materinega jezika posameznika. Vsak Južni Afričan naj bi bil vsaj trijezično izobražen in usposobljen.
Prav tako pomembno vlogo je igralo vprašanje lastne južnoafriške nacionalne identitete. Neville Alexander je zastopal stališče, da se takšna narodna zavest šele razvija, Nelson Mandela pa je to nacijo že videl uresničeno, pri čemer so bili po njegovem Bantuji in belci državna naroda, ostali črnici, mešanci in Indijci pa manjšine. Neville Alexaner se je boril proti rasno definirani naciji in na rasni premoči utemeljeni jezikovni politiki.
Ko je spet mogel poučevati, je široko izobraženi in načitani germanist kaj hitro spoznal katastrofalne posledice, ki jih je imela rasistična šolska politika za jezikovno podobo države. Črncem je bil načrtno onemogočen dostop do angleščine. Učili so se jezika afrikaans, osovraženega jezika rasistov. Kdor pa v Južni Afriki ne zna angleško, ta je izločen iz odločilnih družbenih mehanizmov, temu je tudi zaprta poklicna in socialna kariera. Beli režim je torej tudi z diskriminatorično jezikovno politiko do črncev varoval svoje družbene in gospodarske ter politične fevde.
Za Nevilla Alexandra je postalo jasno, da je jezikovno vprašanje ključno gibalo južnoafriškega razvoja. To so potrdile tudi ostre demonstracije dijakov, ki so se uprli nadaljevanju apartheidske jezikovne politike, ki je temeljila na „rasni čistosti» posameznih etničnih skupin in je s tem zagotavljala premoč belcev. Dijaki so zahtevali pouk angleščine.
Konfrenca v Accri
Da dijaki niso zahtevali pouka tudi v svojih materinščinah, je posledica kolonializma, ki je spodrezal korenine ozaveščenosti za lasten jezik. Angleščina in francoščina sta danes v Afriki tako rekoč uradna jezika, jezika vzpona in kariere, »linguae francae« ali »obča občevalna jezika«, kar vodi v razvrednotenje avtohtonih jezikov. Neville Alexander zato v soglasju s tezami in zahtevami, ki so jih leta 1996 v Accri sprejeli afriški ministri za pouk, da je treba skrbeti za izobrazbo v domačih jezikih, zahteva šolsko izobraževanje v treh jezikih: v materinem jeziku dijaka, v angleščini in še v tretjem jeziku
(afrikaans, francoščina, drug afriški jezik). Večjezična vzgoja na osnovi materinega jezika naj bi bila smernica južnoafriške (in tudi vseafriške) jezikovne politike. Angleščina in francoščina naj bi izgubila primat izvoljenih jezikov.
Neville Alexander zastopa mnenje, da je vsakdo tujec v svoji domovini, kdor se ne more ustrezno izražati, artikulirati v svoji materinščini.
Zgrešena pravica staršev Kljub odločnim korakom v smeri jezikovne politike pa je južnoafriška politika spregledala pomembne čeri in je s tem pripomogla, da danes jezikovno izobraževanje ni optimalno. Na pritisk belcev je namreč parlament dopustil, da starši odločajo o učnem jeziku v šolah. In večina staršev, tudi črnskih, se odloča za pouk v angleščini. Zdaj pa se kažejo gnili sadovi bivše apartheidske jezikovne politike: črnski učitelji namreč ne znajo angleško, zdaj pa naj poučujejo v angleščini. Starši se za angleščino odločajo zato, ker ne verjamejo v funkcionalnost svojega jezika. Najkasneje na
tej točki so postale očitne paralele s koroško jezikovno politiko.
Izhod iz tega začaranega kroga bi bil za Nevilla Alexandra osemletni osnovni pouk v materinščini, da bi dijaki obvladali svoj materin jezik in pojmovni svet. Sele po tej fazi naj bi prestopili na angleščino, ki je dominanten jezik gospodarstva in medijev.
Šolski poizkus bilingvalnega izobraževanja v jeziku hosa in angleščini, ki trenutno teče na zahodu države, že kaže zelo pozitivne rezultate in se lahko zgodi, da bo postal vzor za novo državno jezikovno politiko.
Model večjezičnega jezikovnega izobraževanja pridobiva vse več privržencev med črnci ter govorci jezika afrikaans, odklanjajo pa ga govorci angleščine, ker se bojijo, da bi izgubili dominantne pozicije.
Kljub vsem težavam pa Neville Alexander ni opustil sna, da bojo v doglednem času v Južni Afriki avtohtoni jeziki črncev tudi na univerzah učni in predavalni jeziki.
Franc Wakounig
MONGOLI V BOROVLJAH
Predstavili so svojo bogato kulturno dediščino
Obredni ples v čast bogovom
II Jlongoli so bili v Borovljah. IVIPrišli so konec minulega tedna in ostali so do torka, 13.junija. Prišli so na povabilo avstrijsko-mongolske družbe in predstavili so svojo nadvse bogato kulturo. V naši zavesti so Mongoli še vedno tisti divji jezdeci iz azijskih step, ki so od 13. stoletja naprej pod legendarnim Džingis Kanom in njegovimi potomci bili trepet in strah Evrope. Pred njimi so to bili Huni, Obri in Ogri (Madžari). Džingis Kan je sploh vzpostavil doslej največje kraljestvo sveta, ki je segalo od obal Tihega oceana do Srednje Evrope. Sedež njegovega kraljestva je bilo mesto Karakorum v puščavi Gobi.
Mongoli imajo danes svojo lastno državo Republiko Mongolijo, ki je vpeta med Rusijo in Kitajsko, dolga desetletja bila igrača njunih politično-ekonomskih in ideoloških interesov. V Mongoliji, ki meri več kot 1,3 milijona kvadratnih ki-
Po opravljenem delu: skupina na vrtu radia AGORA
lometrov, živi okoli 2,7 milijona ljudi. Dve tretjini živi nomadsko življenje, ki se po pradavnih običajih odvija v jur-ti in na prostranih pašnikih.
Današnja Mongolija se angažirano vključuje v svetovne gospodarske, politične in ekološke tokove, pri tem pa skrbno pazi, da se ohranja identiteta ljudstva, ki jo je močno oblikoval lamaistični budizem.
ZDAJ JE DOKONČNO PRISTAL:
Projekt »S kulturo na krilih«
Q kulturo na krilih« se je ime-J noval projekt radia AGORA, ki so ga s podporo EU oblikovali dijaki treh celovških šol: slovenske gimnazije, gimnazije v Vetrinju in šole Waldorf. Projekt sta spremljala mentorja Brigitte Strasser in Dragan Janjuž.
Projekt je trajal pičlo poldrugo leto, zaključen pa je bil v soboto na radiu samem. To je bila priložnost za oceno projekta. Splošno mnenje sodelujočih je bilo, da jim je ponudba razširila pogled na kulturno dogajanje v bližji in daljši soseščini, saj so med drugim obiskali igralce na vovbrškem gradu, bili so v
slovensko-beneški vasi Topolovo, kjer se vsako leto zvrsti eno najbolj zanimivih literarnih srečanj srednje Evrope, bili so v Ljubljani, posebej pa jim bo ostalo v spominu sodelovanju na mednarodnem natečaju (Global junior challenge) v Rimu. O teh obiskih so pripravili deset radijskih reportaž.
Q reteklo soboto 9. junija, je \ na krasnem vrtu galerije Falke, pod milim nebom, potekal kulturni večer v spomin znamenite sovaščanke in besedne ustvarjalke Milke Hartman. Domače kulturno društvo »Kralj Matjaž« se je pred leti obvezal, da se na dan njene smrti spomni svoje samorastniške pesnice z libuškega puela.
Milka Hartman se je rodila 11.2. 1902 v Spodnjih Libučah na starševi kmetiji. Po obisku utrakvistične šole v Libučah in izbruhu 1. svetovne vojne je pomagala deset let na domači kmetiji. Leta 1924/25 je obiskovala gospodinjsko šolo v Ljubljani. Med vojno in po vojni je vodila kuharske tečaje po južnem Koroškem, bila kulturno aktivna in pridno pesnikovala. Leta 1934/35 so izšle zbirke Dekliške pesmi. Med cvetjem in soncem, Moje grede (1952), Lipov cvet (1972) in Pesmi z libuškega puela (1977). Njene pesmi so iz kmečkega in vaškega življenja. Opeva vonj pokrajine izpod Pece, utrip letnih časov, veselje, žalost, skromnost, vero v boga, optimizen, ljubezen do življenja in slovenskega naroda. Njen pesniški jezik je
LIBUČE - MILKI HARTMAN V SPOMIN
Ljubila je življenje, pesnikovanje in narod
Milkina sorodnica Eva Verhnjak-Pikalo	fmk sumi
preprost, razumljiv in izvirne so predvsem njene narečne pesmi. Milka Hartman je prejela za svojo pesniško in kulturno delo razna odlikovanja: literarno nagrado »Vstajenje« tržaških Slovencev (1973), častni naslov profesor (1983), Tischlerjevo nagrado (1984) in priznanje Os-
vobodilne fronte slovenskega naroda (1986). Pesnica je umrla 9. junija 1997.
Spominsko-literami večer so oblikovali dijaki in dijakinje 6. a, b in c Velikovške gimnazije z učiteljico slovenščine Evo Verhnjak-Pikalo na čelu. Zamisel za oblikovanje tega večera
se je rodila ob večerji na Bledu v začetku aprila, ko se je skupina dijakov vrnila z obiska pobratene šole v Ljubljani. Dijaki in dijakinje slovenščine so ta predlog sprejeli/e in takoj pričeli s pripravami in vajami. Učiteljica Eva Verhnjak-Pikalo je zelo plastično obujala spomi-
ne na svojo »teto«, ki je živela od leta 1980 pri njenih starših. Izbor Milkinih pesmi, ki so nekako predstavile njene življenjske postaje, pa so odlično recitirali gimnazijci, ki so si izbrali slovenščino za obvezen tuj jezik na višji stopnji. Eva Verhnjak-Pikalo je Milko orisla kot značajno, nasmejano, humorno žensko, včasih pa je bila tudi huda in nevoljna. Spomnila se je skupnih majskih molitev, božičnih večerov in drugih praznikov. Rada in redno je tudi poslušala slovenske oddaje koroškega radia, pekla dobre torte, ki jih je potem tudi lepo okrasila. Milka je bila zelo verna ženska, veliko je molila in prebirala sv. pismo, s svojim bratom Francijem pa je tudi veliko diskutirala o politiki. Bila je polna vere in ljubezni do življenja, posebno nervozna, in to je bil redek slučaj, pa je bila ob obisku škofa Kapellarija.
Kulturni večer so zaokrožili pevci moškega zbora »Kralj Matjaž« pod vodstvom Hanne-sa Koschutnika, dekliški zbor Velikovške gimnazije in dijak Michael Samselnig na saksofonu. Večerje izzvenel v prijetnem vzdušju.	M. Š.
K & K-ABONMA
»Alisa, Aliča« zaključili polletni abonma
Q rejšnji četrtek, 7. junija X zvečer, bo ostal mnogim ljubiteljem gledališča na Koroškem v globokem in morda vsaj nekoliko trpkem spominu. V celovškem Ljudskem domu, ki tak naslov nosi tidi na fasadi stavbe, poleg nemškega
seveda, smo v skromnih prostorih klagenfurter ensemble videli presunljivo melodramo, globoko gledališko izpoved dveh žensk, begunke iz nedavne preteklosti, iz Bosne, in »dobrotnice« iz Slovenije, ki jo je vzela pod streho. Toda ta dobrota se sprevrže v tiranijo. Begunka ji služi za razreševenje svojih osebnih problemov, njena ambivalenca do nje pa sega od krčevite ljubezni do pogubnosti. Kako bi moglo nesrečno dekle v objemu neobzirne malo-meščanke, nepotešene razočarane ženske, prepojene s konjakom in in sovraštvom, drugače
izreči svojo bol kot s stavkom: »Bila sem gola in bosa, ampak nikoli tako, poniževali so me s sovraštvom, vi pa me z ljubeznijo in dobroto.«
S to presunljivo predstavo Slovenskega ljudskega gledališča v Celju v režiji Mitje Logarja in glavnih igralk Barbare Vidovič in Milade Kalezič sta k & k in Slovenska prosvetna zveza zaključila prvo polletje letošnjih abonmajskih predstav. Na zanimivi predstavi Markiza de Sade SLG Celje se srečamo spet 20. septembra v k & k v Šentjanžu.
TINJE-RAZSTAVA DEL DRAGA DRUŠKOVIČA
Simbolne podobe v sijajnih barvah
^^snova umetniškega ustvar-\Jjanja Draga Druškoviča je njegov raznoliki osebni razvoj, ki temelji med drugim tudi na spiritualnem doživljanju koz-mosa. Umetnik pri svojem delu črpa iz bogate zgodovine različnih verskih tradicij in kultur. V njegovih delih so zajeti motivi indijanskih, afriških in krščansko evropskih tradicij, ki se zlivajo v eno harmonično celoto. Moč osnovnih barv - rdeče, modre, rumene, čme in bele - se učinkovito ujemajo, sijajnost barv je zelo intenzivna, vendar nikoli vpijoča. Druga pomembna značilnost njegovega ustvarjanja je simbolika. Stari znaki so nabiti z močjo in vsebino in so bili v vseh kulturah povezani z božjim v minljivem. Teh arhetipskih znakov se poslužuje umetnik, ko
Drago Druškovič pred svojo umetnino	Foto: stukeij
upodablja krog, križ, Spiralo idr. Razstava je na ogled v Drago Druškovič uporablja raz- prostorih tinjskega doma, do lične tehnike, zelo ljubi staro 4. julija 2001. grafično tehniko radiranke.	M. Š.
Slovenska prosvetna zveza / Slowenischer Kulturverband
Predstavitev knjige
Martine Berchtold-Ogris, Brigitte Entner in Helene Verdel
»Drava je svoja frava.
H kulturi in zgodovini Drave«
Sobota, 23. 6. 2001, 18.00 Pristanišče Želuče / Bilčovs
Predstavitev bo v okviru pristaniškega praznika občine Bilčovs.
Sodelujejo:	Michael Erian, saksofon
Richard Klammer, trobenta Duo Albert & Pavle Trio Drava
Avtorice v monografiji obravnavajo predvsem predel reke Drave, ki teče skozi koroško dolino Rož. Z vidika humane geografije in kulturne zgodovine je osvetljeno medsebojno vplivanje reke in ljudi skozi stoletja. Prikazujejo ambivalentni portret reke Drave, ki je hkrati življenjska žila in nevarnost ter povezava in meja.
Ob slabem vremenu bo predstavitev knjige s kulturnim programom v gostilni Ogris-Miklavž v Bilčovsu.
CELOVEC / SLOVENSKA GIMNAZIJA
Šolska akademija kot obraz šole
Dijaki in dijakinje pri izvedbi projekta	Foto:štukeij
I etošnja 43. šolska akademi-Lja, ki je potekala pretekli petek v avli slovenske gimnazije, je bila pod geslom »Praznik jezikov, praznik barv«. Bogat in pester spored je bil prikrojen evropskemu letu jezikov, oblikovale pa so ga številne dijaške projektne skupine z mentorji.
Tradicionalno šolsko prireditev je odprl mladinski zbor pod vodstvom Romana Verdela. Nato je pozdravil vse navzoče, med njimi celo vrsto častnih gostov, ravnatelj Jože Wakounig in poudaril pomen povezovanja gimnazije s kulturnimi društvi na podeželju. V tem letu je gimnazija pobratena z Mladinskim centrom na Rebrci, ki je postal pomemben kraj srečanja mladih, in se zahvalil župniku Pol-deju Zundru za njegovo prizadevno delo. Spomnil se je glasbenega pedagoga Franceta Ci-
gana, ki je bil ena poglavitnih osebnosti prve in tudi vseh akademij do leta 1970. On je postavil tudi temelje glasbeni in pevski vzgoji na šoli; zbori pa so še
danes sestavni del gimnazijskega delovanja.
Akademija pa je tudi neke vrste bilanca šolskega leta, ki se nagiba h koncu. Šola je lah-
ko ponosna na projekt štirije-zični Kugyjev razred, s katerim je prejela lani decembra »Evropski pečat za inovativne jezikovne projekte 2000«. Razveseljivi sta tudi prvi mesti Nataše Sienčnik iz 7. a razreda pri spisovnem natečaju ob 10. oktobru 2000 in Nadje Lampich-ler, ki je pri tekmovanju Kenguru matematike v svoji skupini Benjamin zbrala na deželni ravni največ točk. Spodbudni so tudi dosežki na športni ravni - tretje mesto na deželnem košarkarskem prvenstvu (nižja stopnja), drugo mesto pri odbojki (višja stopnja) in peto mesto pri namiznem tenisu na zvezni ravni.
Gimnazija pa tudi skrbi za spomin na grozodejstva naci-fašizma z zgodovinskim projektom, ki ga vodi od leta 1995 dalje profesor Štefan Pinter.
Polde Zunder iz Železne Kaple je v svojem pozdravu povedal, da so pred 21 leti spet obudili Komendo, ki je postala kraj srečanja in ustvarjanja mladih. Opozoril je tudi na zgled prvega ravnatelja Joška Tischlerja, ki je izžareval srčnost in ljubezen do naroda.
Nato so dijaki in dijakinje vseh razredov predstavili jezike, ki jih poučujejo na šoli, jezike migrantov v glasbi, besedi in plesu. Kugyjev razred je poročal o izkušnjah in doživetjih pri izvedbi projekta o srednjem veku, glasbeno pa je akademijo zaokrožil mešani pevski zbor (vodi Stanko Polzer) in šolski orkester pod vodstvom Romana Verdela. Dekleta pa so ganjeno zapela lastno skladbo, ki so jo posvetili ravnatelju Jožetu Wakounigu.
M. Š.
Qpesmijo »Zdaj je pomlad« jFranceta Czigana in na besedilo Ivana Cankarja so pevke in pevci mešanega pevskega zbora »Podjuna« pod vodstvom Toneta Ivartnika pozdravili vigred in številne poslušalce na letošnjem koncertu v Kulturnem domu v Pliberku.
Prvi del koncerta je bil posvečen najpomembnejšemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Zelo zanimiv film o njegovem življenju in delovanju nam je v besedi približal njegovo ustvarjalnost; pevke in pevci MePZ »Podjuna« ter vokalna skupina VOX pa so vmes občuteno zapeli nekaj njegovih najlepših pesmi. Samoumevno in prav bi bilo, da bi bil Prešeren znan vsakemu Slovencu. Upamo, daje ta prireditev vsaj malo pripomogla k temu.
V drugem delu koncerta so se pevke in pevci »Podjune« spomnili tudi skladatelja, zbiratelja in harmonizatorja številnih ljudskih pesmi, Franceta Czigana.
Otroški zbor »Mlada Podjuna«, ki ga vodi nadarjena mlada vzgojiteljica Katja Mandl iz Li-buč, je korajžno in veselo zapel tri pesmice. Eno od teh, »Kadar boš ti vandrat šel«, prav tako izpod peresa Franceta Czigana, so zapeli ob spremljavi harmonike in kitar. Na otroško prisrčen način so na koncu čestitali še predsedniku Milanu in ženi Veroniki za rojstvo hčerkice Magdalene. Vsa pohvala Katji in staršem, ki tudi v današnjem času vzpodbujajo otroke k petju in jih vestno vozijo na vaje.
Nato so lok pesmi napeli pevci MePZ »Podjuna« od dalmatinske, makedonske, belokranjske, slovenske, nemške pa do rezijanske in tako pokazali zanimive razlike med deželami in pokrajinami. Spored sta povezovali Krista in Sabina.
KONCERT MEPZ »PODJUNA PLIBERK«
ZA SLADOKUSCE
»ZDAJ JE POMLAD«
Obiščite razstavo z Janjo Zikulnig!
v
e že umetnost, naj bo razum-V* ljiva za vsakogar. Komu se ljubi dolgo ugibati o skriti izpovedi, tajnem sporočilu in podobnem, ko pa ni kaj videti, le barve in nejasne oblike«. Že pol stoletja je minilo, odkar so umetniki takole reagirali na neprestano kritiko.
Mlada generacija kreativnih ljudi, ki je - kot običajno - že iskala nove prijeme, da bi z njimi spodrinila staro generacijo in se uveljavila, je samozavest-
no zagotavljala, da bodo njihova dela preprosta, vsakdanja, razpoznavna in razumljiva prav za vsakogar. Vse to, kar je zanimivo, razveseljivo in zabavno za večino ljudi, se bo odslej tudi pojavljalo v novih, modernih likovnih izdelkih.
Tako je bilo ob rojevanju te nove umetnostne smeri, ki že več kot petdeset let zavzema važno mesto. Likovno gibanje POP ART - to pomeni popularna, poljudna umetnost, če ne
bi v tej navidezni preprostosti lahko odkrivali mnogo, mnogo več.
V Mestni galeriji si boste lahko skupaj s kulturno posredovalko Janjo Zikulnig ogledali dela POPART-a, odkrili med umetniki znana imena kot so Andy Warhol, Roy Lichtenstein, Christo in druga. Povabljeni ste na skupno odkrivanje teh umetnin!
Vodstvo po razstavi PO-PART; NOUVEAU REALIS-ME, HYPERREALISMUS v slovenščini z Janjo Zikulnig v torek, 19. junija 2001, ob 17. uri; Stadtgalerie Celovec, Tha-tergasse 4.
Foto: Štukelj
Predsednik zbora Milan Piko se je nato v imenu vseh pevk, pevcev in dirigenta zahvalil dolgoletnim pevcem zbora. Priznanja so prejeli Herman in Marta Germ ter Fric in Nežika Kert, ki so bili leta 1974 ustanovitelji zbora; Herman je bil njegov prvi predsednik, Fric pa mu je prav tako predsedoval nekaj let. Seveda pa so bili v prvi vrsti vsi vneti pevci, ki so 25 let zvesto stali zboru ob strani. Prav tako sta prejela priznanja za 25-letno zvestobo zboru Rezka Kapun in Matevž Nachbar.
»Hvala vam, ki ste žrtvovali veliko prostega časa ter vložili mnogo truda, idej, dobre volje in ljubezni za ohranitev naše lepe slovenske pesmi in s tem doprinesli velik delež k obstoju slovenske besede na Koroškem. Bog lonaj!«
Podjunski koncert je s slovenskimi in angleškimi skladbami popestrila vokalna skupina VOX iz Pliberka. Mladi pevci pod vodstvom učiteljice Traudi Katz-Lipusch so na zabaven način predstavili svoj
program in pevec Marko je imel precej »notno«, saj poje pri zboru in VOX.
Za lep zaključek pevskega večera pa je poskrbel šarmantni Pepej Krop s prijatelji. Na mah je osvojil poslušalce in se prikupil najmlajšim, mladim in starejšim obiskovalcem. Bil je resnično lep večer in bilo je za vsako uho nekaj!
mlak
PLIBERK / KULTURNI DOM
»Živalske
novice«
Qodelovanje Slovenske pro-.3svetne zveze s koprskim gledališčem postaja obojestransko koristno. Medtem ko je koprsko gledališče sprejelo že nekaj mjuziklov iz Koroške, je tokrat prvič gostovalo na Koroškem. V pliberškem kulturnem domu so minuli ponedeljek trije gostujoči igralci iz
Slovenskega stalnega gledališča v Trstu zaigrali otroško predstavo avtorja Primoža Suhodolčana. Odlično predstavo je režirala Katja Pegan, voditeljica koprskega gledališča. K uspehu svoje prispevajo tudi lepa scena in kostumi Eke Vogelnik in pa živahna in za mladino dokaj učinkovita glasba rapa, popa in tehna Mirka Vuksanoviča.
Predstavo so v ponedeljek v Pliberku zaigrali dvakrat, videlo jo je nad 500 otrok iz Pliberka in njegove neposredne okolice.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 14. 6._______________
ŠENTILJ, farna cerkev -Cerkveni in farni svet 10.30 Farni praznik. Sodelujejo: M6V St. Egyden, Cerkveni pevci, Duo Albert & Pavle, gasilci in druga šentiljska društva
ŽITARA VAS, pri Rutarju -SPD Trta
12.00	Kolesarski izlet (ob 12.30 ob Ženeškem jezeru; cilj: Breško jezero, navrh piknik
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
13.00	Kolesarski izlet
PETEK, 15. 6.________________
ČEPIČE, pri Juenni
20.00	Predstavitej zgoščenke 4J »Posneli smo smetano«
SOBOTA, 16. 6._______________
DUNAJ, v klubu - KSŠŠD
20.00	Videofilm in fotografije; razstavljajo: Bea Bakondy, Iris Docker, Miha Horvat
PLIBERK, kulturni dom
20.30	Koncert s komornim zborom Cantus
NEDELJA, 17. 6.______________
GRADEC, Salvatorkirche
17.00	Koncert s komornim zborom Cantus
PONDEUEK, 18. 6._____________
CELOVEC, Mladinski dom - SAK
19.00	Redni občni zbor
CELOVEC, dom glasbe
19.30	Koncert s komornim zborom Cantus
SREDA, 20. 6.________________
BOROVLJE, v ljudski šoli 19.00 Dražba del koroških umetnikov za nabavo računalnikov
DUNAJ, v klubu - KSŠŠD 19.30 Iz svojih del bere Martin Kuchling
ČETRTEK, 21. 6.______________
CELOVEC, v vrtu Mohorjeve -Dvojezični zbor, SPZ 19.00 Koncert »Kurt Ostbahn &
Combo«. Predskupina »Bališ«
Bilčovs, Posojilnica-Bank -Katoliška akcija
19.00	Ples in predavanje »Ples-telo«; Vodi Freia Leonhardt
PETEK, 22. 6.________________
CELOVEC, Mikschallee 4 -Mladinski dom, Varstvo ABCČ, Dvojezični vrtec Celovec
15.00	Poletna veselica pod geslom »Širni svet indijancev«
CELOVEC, center »Franz von Sales« - Katoliška akcija
19.00	Ples in predavanje »Ples-telo«; Vodi Freia Leonhardt
DOBRLA VAS, kulturni dom -Posojilnica-Bank Podjuna
19.00	Redni obni zbor
SOBOTA, 23. 6._______________
DUNAJ, Grünbergwiese, 16. okraj - KSŠŠD
15.00	Klubski piknik
ROŽEK, v gradu
19.00	Knjižne presoje
SELE, farni dom - PD Sele
20.00	Koncert pod geslom Pesem povezuje. Sodelujejo: Pavana
(plesna skupina iz Škofje Loke, MePZ Sele, Ansambel glasbene šole - oddelek Sele, šolarji LŠ Sele-fara in Sele-Kot
SUHA, na gradu - Oktet Suha 20.30 Festival oktetov. Nastopajo: Banchieri Singers (HUN), Etno-skupina Katice (SLO), Doppelquartett Himmelberg (A), Dravograjski oktet (SLO) in Oktet Suha
RADIŠE, pri lipi pri farni cerkvi - SPD Radiše
20.30	Poletni koncert Večer pod lipo. Ob slabem vremenu bo koncert v kulturnem domu.
NEDELJA, 24. 6.________________
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
11.00	Lutkovna igrica »Ostržek«
PODPECA NAD ŽELEZNO KAPLO, pri Peršmanu - ZKP
14.00	Tovariško srečanje protifašistov in demokratov
ŠENTJAKOB V ROŽU, farna dvorana - Društvo upokojencev
14.00	Kulturna prireditev
TOREK, 26. 6.__________________
TINJE, v domu
20.00	Odprtje razstave »Motivi fotografij«. Razstavlja: Elisabeth Draxler-Hafner
PETEK, 29. 6.__________________
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
19.30	Vernisaža Brigite Bachmann in Fritza Russa »Fundstücke«. Razstava bo na ogled do 12. 8. 2001
ŠMIHEL, farna dvorana - MPZ Gorotan
20.30	Kresna noč. Nastopajo: MePZ Gorotan, otroška skupina Katarina, vokalni sekstet MoPZ Foltej Hartmann, tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple; za ples igra Trio Korenika
SOBOTA, 30. 6._________________
BISTRICA PRI ŠMIHELU, v Mlinu
19.00	Odprtje razstave »Žafran cveti v Plaznici». Razstavlja Lene Kraut
PRAZNUJEJO:	Marija
Kaki iz Loga ob Vrbskem jezeru - 80. rojstni dan; Peter Bolterl in Cita Smrtnik iz Železne Kaple - rojstni dan;
Vida Koncilija iz Dvora pri Šmihelu - rojstni dan; Wilhelm Kraiger z Metlove - rojstni dan; Antonija Per-njak z Brega - rojstni dan; Amalija Vavti in Peter Močnik iz Šmihela - rojstni dan; Beno Kraut iz Dobrle vasi - 50. rojstni dan; Ana Vidic iz Loč - 65. rojstni dan; Erika Lipitz iz Lovank - rojstni dan; Anja Blažej iz Podkanje vasi - rojstni dan; Ana Mak iz Encelne vasi - 46. rojstni dan; Helga Leimisch iz Libuč - 50. rojstni dan; Anton Prajz iz Srej pri Šentjakobu - rojstni dan; Toni Amruš s Teš-inje pri Šentjakobu - rojstni dan; Tomi Mischitz iz Kotmare vasi - rojstni dan; Magda Grentner iz Hodiš - rojstni dan; Marija Kofler iz Trnja na Bmci - življenjski jubilej; Mici Pegrin, Antonija Pe-grin ter Lojze Kelih iz Sel - rojstni dan; Marica Žagar iz Večne vasi - rojstni dan; Bernhard Skias z Blata - 30. rojstni dan; Mirko Isop iz Gorinčič pri Šentjakobu - 30. rojstni dan; Marjan Miki iz Ce-
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 14. 6. | 18.00 Rož - Podjuna - Zilja
PE 15. 6. | 18.10 Utrip kulture_______
SO 16. 6.118.10 Od pesmi do pesmi ...
NE 17. 6.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Praznična
PO 18. 6.1 18.10 Kratki stik__________
TO 19. 6. | 18.00 Otroški spored______
SR 20. 6. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 17. 6.1 13.30 0RF 2 • V pogovoru s sosedi presegamo meje: Poletna akademija jezikovnih tečajev na celovški univerzi • Zaključni letni koncert učencev slovenske glasbene šole na Koroškem • Na zaključni prireditvi so ponovno odprli srca in denarnice za otroke smetiščarjev na Madagaskarju • Člani Komornega zbora CANTUS iz Ukraine kot kulturni ambasadorji svoje domovine gostujejo tudi na Koroškem._______________________________
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lahko preberete tudi na ORF-tele-tekstu, stran 299.______________________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
PO 18. 6.12.55 0RF2 16.00 TV SL01 (Pon.)
LJUDSKA ŠOLA 1 V BOROVLJAH vabi na dražbo del znanih koroških umetnikov v sredo, 20. junija, ob 19. uri v šolski avli, Neubaugasse 7 Z izkupičkom bi radi nabavili računalniško opremo za kakovosten in sodoben pouk. Dražbo bosta vodila Gertrude Kraxner in mag. Roman Verdel, otroci pa bodo zapeli nekaj pesmi.	Prisrčno vabljeni!
Oglas
Zobozdravnik v Celovcu išče zainteresirano dekle za delo asistentke v ordinaciji. Nudi izobrazbo in izpopolnjevanje za zobozdravniško asistentko. Na voljo sta dve mesti. Ostalo po telefonu!
Dr. Mihael Weber, Sariastrasse 9, 9020 Celovec, tel. 0463/50590
lovca - rojstni dan; Liza Müller iz Šentjanža - rojstni dan; Franc Wutte iz Male vasi - rojstni dan; Hani Ku-char iz Železne Kaple - rojstni dan; Vida Brumnik z Obirskega - rojstni dan; Monika Smrt-nik-Hribar - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig...........................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo .................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...........Milka Kokot (-40)
Prireditve .............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
L.-} ■ • \ ’ J =1 J L-j
VESTNIK
-stito
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane
15.00	Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 15.06.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kultura: Primož Bezjak
18.00	Otroški kotiček: Uganke 18.15 Govorim - govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Proud to be Loud 20.00 BBC News 20.06 The Teen Beat Attack/ DJ Line 22.00 Rdeči boogie/ glasbeni magazin 23.00 Ta mera (pon.) 24.00 Soundtrack tedna: Serial Mom
01.00	Glasba - jazz/world______________
SO 16.06. I 10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sveta 11.30 Campus 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Svet je vas
18.00	Glasba 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru (pon.): Katja Weiss 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta
24.00	Glasba - jazz/world_____________
NE 17.06. 1 10.00 Evropa v enem tednu
11.00	Literarna kavarna: Alojz Gradnik
12.00	Poročila 12.07 Na današnji dan
12.13 Divan 12.30 Special: Glas od gore in iz dole: Konoplja 18.00 Topel veter
18.45	Poročila 19.00 Musič for the Mas-ses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba - jazz/world__________
PO 18.06. I 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC News 11.06 Zdrava ura: Dr. Franz Inzko 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Otroški kotiček: uganke
18.45	Poročila 19.00 Sto decibelov
20.00	BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Context XXI 23.00 Zrcalo kultura (pon.) 24.00 Glasba - jazz/world
TO 19.06.110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Govorim - govoriš 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 V pogovoru: B. Ball: Verdrängtes Erbe-jüdische Wurzeln 18.00 Otroški kotiček: Uganke 18.30 Na dan z besedo
18.45	Poročila 19.00 Schülerinnenradio: BMZ Spittal 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus (pon.) 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Vešča/ Nacht-falter 00.30 Glasba - jazz/world________
SR 20.06. I 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 Voz la-tina 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Po Koroškem: Šolska akademija slov. gimn. 18.00 Otroški kotiček: Uganke 18.15 Govorim-govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Izven zakona 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00 Special (pon.) Glas od gore in iz dole 01.00 Glasba - jazz/world_______
ČE 21.06. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Govorim - govoriš
12.00	Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Ta mera - ženski magazin 18.00 Otroški kotiček: uganke 18.30 Na dan z besedo 18.45 Poročila
19.00	Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba
22.00	Svet je vas (pon.) 23.00 Sto deci-
belov 24.00 Glasba - jazz/world_________
GALICIJA/OBIRSKO
Skladatelj Hanzi Artač srečal Abrahama
1 Ičeraj, v sredo, 13. junija, je v V Galiciji srečal Abrahama pevec izpod Obirja, skladatelj Hanzi Artač. K lepemu okroglemu življenjskemu jubileju mu želita žena Mira in hčerka Marija vse najboljše, obilo sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva ter božjega blagoslova. Zahvaljujeta se mu tudi za vso ljubezen in skrb, ki jo vsa leta
izkazuje svoji mali družinici in domu.
Želita mu, da bi se mu izpolnile vse skrite srčne želje, ter da bi privrelo iz njegovega srca še nešteto lepih melodij, ki bodo razveseljevale in ogrevale srca poslušalcev.
Zelo sta tudi ponosni, da imata v družinskem očetu in možu zavednega koroškega Slovenca, ki se z vso vnemo in neustrašljivostjo bori za svoj obstoj.
Materino besedo namreč ljubi in spoštuje nadvse.
Čestitkam Hanzijeve družine in seveda številnih prijateljev se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika!
Pismo bralca
Kje je mladina slovenske gimnazije?
Zadnjo nedeljo sem se udeležil spominske svečanosti na obeh straneh ljubeljskega predora, katero je priredilo društvo Mauthausen Aktiv, da se poklonimo vsem tem žrtvam in trpinom, ki so morali pod bičem barbarstva v nečloveških razmerah kopati predor Ljubelj.
Razveselil sem se, ko sem med zbranimi videl tudi mlade obraze, ki se očitno tudi zanimajo za našo preteklost v spomin na čas trpljenja in brezpravnosti.
Zelo sem bil presenečen nad vsemi govorniki, ki so opozarjali na budnost in pozabo na preteklost. Posebno pa sem bil vesel, da so prišli na to spominsko prireditev tudi mladi iz gimnazije Špital ob Dravi in Beljak, pod vodstvom njih profesorjev in da je mlad gimnazijec, neslovenec, spregovoril veliko spodbudnih besed.
Neizmerno pa sem bil razočaran in potrt ob dejstvu in ugotovitvi, da na tej spominski prireditvi ni bilo mladih - nastopajočih iz
slovenske gimnazije, kaj šele njihovih profesorjev razen nekaj izjem, da bi s tem pokazali vsaj kanček pietete do ljudi, kateri so bili tudi graditelji naše bodočnosti - naše gimnazije. Kje so bili dijaki študentskih mladinskih domov? Kje so bili mladi gojenci glasbene šole?
Sprašujem se, ali so na gimnaziji že res vsi otopeli in pozabili, ko so pred leti izjavili domovini zvesti, da je slovenska gimnazija veliki strup za Koroško in podobno. Ali se je ta strup spremenil v med, samo da bi bili zvesti in pokorni sedanjim oblastnikom? Zakaj ves ta strah? Zakaj se bojite Haiderja? Zakaj ni bilo tavišjih predstavnikov slovenskih organizacij na tej spominski prireditvi? Zakaj zapuščate tiste, ki si prizadevamo ohraniti mladim nepozaben in živ spomin na gorje nacifašizma in se družite s tistimi, ki nam želijo, da bi nas čimpreje pobralo? Kje so bili predstavniki Koroške, razen Zelenih?
Spominska svečanost na južni strani je bila veličastna. Govori, petje - tudi partizansko, nastop mladih in jasen odgovor vsem tistim, ki mislijo drugače, da moramo mi vsi in še posebno priče časa, nenehno opozarjati mlade, da nikoli ne smemo dopustiti, da
bi se časi gorja in vojne povrnili. Župan občine Tržič je zaključil svoj slavnostni in vzpodbudni govor kot nekoč: Smrt fažizmu! In pri nas?
Na večer, ko sem se vrnil z Ljubelja, sem se udeležil še spominske prireditve v Zgornjih Libučah, katera je bila prirejena pokojni pesnici Milki Hartman. Spet mladi obrazi, nastopi teh, ki so brali njene pesmi, katere šele začenjajo rasti v naši zavesti in srcih. Čudovito branje svojih spominov na pokojno teto, prof. Vrhnjak, katera poučuje na gimnaziji v Velikovcu, da je zbrala ljubitelje in učence in učenke slovenske besede in pesmi, da popestri ta lepi in nepozabni spomin na Hartmanovo Milko, ki nam je in nam bo dajala in še poznim rodovom moči ter zavesti za obstoj na svoji zemlji.
Spet sem bil žalosten ob vračanju domov in se ponovno spraševal: kje je naša mladina slovenske gimnazije? Zakaj ni gimnazija več tista, ki bi nam bila v ponos in vzpodbudo za preživetje. Ali nam bodo v bodoče kazali našo pot od sosednega naroda drugi, sami pa bomo spali? Kam plovemo?
Bil je lep dan spominov, obenem pa tudi poln britkih spominov na preteklost in sedanjost.
Lipej Kolenik
ČIRKOVČE PRI PLIBERKU
Umrl Kotnikov oče
KI e samo svojce, tudi ostale IV sosede in vaščane je pretresla boleča vest, da se je za vedno poslovil od nas znani in priljubljeni Kotnikov oče, Jurij Matschek iz Čir-kovč. Dalj časa je bolehal in iskal pomoč pri zdravnikih, vendar mu tudi niso mogli dati, kar smo mu vsi iskreno želeli, zdravja. Pokojni je imel do kraja upanje. Neizprosna smrt in bolezen sta bila močnejša.
Pokojni Jurij Matschek seje rodil pri Komarju pri Luciji pred 67. leti. V številni družini je zorel na domu ob potoku Bistrica in šumeče Drave. Vendar teh lepih spominov na mladost je bilo rano konec. Kot mlad fant je moral poprijeti za delo na domu in drugod. Ko se je izučil za zidarja, je moral vsak dan na razna delovna mesta, danes tu in jutri tam. S
svojim znanjem in vedno pripravljen pomagati je sezidal nešteto hiš in vsak mu je bil hvaležen za storjeno delo.
Kot mlad in delaven človek si je poiskal za prvo življenjsko družico Kropovo Gitko iz Vidre vasi, ki mu je pa na veliko žalost umrla, preden je rodila otroka. Kljub vsej tragiki in udarcem pa pokojni Komarjev Jurij ni obupal. Spoznal je po letih Kotnikovo Irmo iz Čir-kovč, v katero se je zaljubil in jo tudi poročil. Skupaj sta zaorala globoke brazde skupnega življenja, delala in ustvarjala. S pridnostjo in preudarnostjo sta popolnoma preuredila Kotnikovo domačijo in gospodarila za zgled drugim. Številni otroci so podedovali po pokojniku vrline marljivosti in ljubezni do dela in po letih odšli kot mlade lastovke iz ognjišča staršev. Poleg dela si
je vzel še večkrat čas, da je šel na razne naše koncerte in prisluhnil naši lepi domači slovenski pesmi, katero je rad prepeval v mladosti v sedanjem pevskem zboru Foltej Hartman in pozneje v cerkvenem zboru.
Ko smo se poslavljali od našega Kotnikovega Jurija, je nam vsem vztrepetalo srce ob pesmi, ko vigred se povrne in oče se poslavlja ... ob misli, kako hitro je minil čas od tedaj, ko je Jurij prišel v vas h Kotniku in da danes odhaja za vedno od nas kot popotnik, dobri sosed.
Izredno veliko znancev, sorodnikov in prijateljev se je zbralo na njivi počitka v Nonči vasi, da mu iskreno izreče en skromen boglonaj za njegovo nesebično pomoč.
Pogrebni obred je opravil pliberški dekan mag. Ivan Olip, kateri je tudi orisal njegovo življenjskko pot od zibelke do groba.
Hudo prizadeti in žalostni ženi Irmi, vsem otrokom in sorodnikom velja naše odkrito sožalje. Domača zemlja naj mu bo lahka ob večnem počivanju.	ikej
SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
»Igrajmo se, zaplešimo« na Ravnah
Kla zaključnem srečanju INIotroških folklornih skupin Slovenije pod naslovom »Igrajmo se, igrajmo se, zaplešimo« , kije v začetku junija potekalo v OS Prežihovega Voranca na Ravnah, se je predstavilo enajst predšolskih in osnovnošolskih skupin. Izbrane so bile na desetih medobmočnih srečanjih , ki so potekala v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in njegovih območnih izpostav. Tako so mladi plesal-
ci prišli iz Lendave (Gaberje), Sežane, Sladkega Vrha (Zgornja Velka), Vipave, Lancove Vasi, Tišine, Socke, Artič, Črnomlja, Žirovnice (Breznica) in Raven na Koroškem. Prikazali so kulturno dediščino svojih okolij in otroško radoživost, njihovi mentorji pa so prejeli priznanja za delo z mladimi.
Program zaključnega srečanja je oblikovala Nežka Lubej.
S.Š.
STRUGARSTVO
FRAN
Prodaja na sejmu umetne obrti v Brežah/Friesach v okviru deželne razstave v soboto in nedeljo, 26. in 27. maja 2001
Razstava »Umetnost v lesu« v Tržiču (Slovenija) v Kurnikovi hiši od 20. 4. do 21. 5. 2001
Stalna prodajna razstava v Šmihelu nad Pliberkom je odprta ob ponedeljkih in torkih 9.00-12.00, 13.oo-18.oo in po dogovoru
Franc Merkač A-9143 St. Michael/Šmihel 3
telefon: 04235/44122 e-mail: home@fran.at
www.fran.at
Q potrebno srečo se je ekipa Oßilcovsa izognila izpada iz podlige-vzhod. Nasprotnik v zadnjem krogu Launsdorf je bil na domačem terenu jasen favorit in to potrdil s prepričljivo predstavo. Bilčovščani so podlegli kar z 2 : 5, za dva »častna« zadetka sta poskrbela Velačič in Lippusch v zadnjih štirih minutah.
Tesna situacija na lestvici je v tem zadnjem krogu sezone 2000/01 poskrbela za izredno napetost, saj so se proti izpadu morale boriti vse ekipe tja do 8. mesta. ASV in Pokrče sta se z gladkima zmagama odločno rešila, Bilčovsu pa je pomagalo dejstvo, da je ekipa Klopinja osvojila proti DSG Borovlje z 2 : 2 le točko in s tem ostala na predzadnjem mestu z le eno točko zaostanka.
Rezultati: ASV - Gurnitz 6:1, Klopinj - DSG Borovlje 2 : 2, Launsdorf - Bilcovs 5 : 2, Pokrce - Ruda 4 : 0, Vetrinj -Velikovec 1:3, Žrelec - Šmar-jeta 5 : 0, ATUS Borovlje -Wolfsberg 0 : 0
Lestvica
1.	ATUSBorovlje 26	16	7	3	49:16	55
2.	Velikovec 26	16	6	4	56:20	54
3.	ATSV Wolfsberg26	13	10	3	45:19	49
4.	Launsdorf 26	13	6	7	65:32	45
5.	Žrelec	26	12	4	10	57:36	40
6.	DSC Borovlje 26	7	11	8	34:36	32
7.	Gurnitz 26	8	8	10	39:49	32
8.	ASV	26	8	5	13	34:43	29
9.	Pokrče 26	8	5	13	29:41	9
10.	Smarjeta 26	8	5	13	27:47	29
11.	Ruda 26	9 2	15	3	4:74	29
12.	Bilčovs 26	6	10	10	38:43	28
13.	Klopinj 26	6	9	11	48:55	27
14.	Vetrinj 26	6	4	16	30:74	22
NOGOMET/PODLIGA-VZHOD:
Bilčovs imel srečo
Ekipa iz Bilčovsa si je zasluženo zagotovila obstoj v podligi
1. RAZRED D:	Grebinj je pokazal najboljše
živce. Z zmago s 5 : 1 proti Ze-Grebinj v podligo	lezni Kapli so se Grebinjčani
poslovili v smer podlige, po-Tudi v tem razredu je bil zadnji raženci pa so prišli iz Metlove krog odločilen, predvsem na in Šentpavla. Ekipa Metlove je vrhu. Tri ekipe so imele še pri zadnjemu na lestvici, Šmar-možnost za naslov prvaka, in jeti, z 2 : 2 osvojila le točko,
Šentpavel pa je celo podlegel Rikarji vasi z 1 : 2. Ob koncu lestvice sta »utrdili« svoji poziciji ekipi Vovber in Šmarjete. V prestižnem derbiju med Globasnico in Šmihelom pa so tri-umfirali gostje s 3 : L Rezultati: Železna Kapla -Grebinj 1:5, Metlova - Šmar-jeta 2 : 2, Rikarja vas - Šentpavel 2 : 1, Šentlenart - Žitara vas 5:1, Globasnica - Šmihel 1 : 3, Vovbre - Eitweg 1 : 8, Tinje - Šteben/L. 2 : 4
Lestvica
1.	Grebinj	26	17
2.	Metlova	26	16
3.	Šentpavel	26	16
4.	Žitara vas	26	14
5.	Eitweg	26	14
6.	Šentlenart	26	13
7.	Šmihel	26	12
8.	Rikarja vas	26	11
9.	Šteben/L.	26	9
10.	Globasnica	26	6
11.	Žel. Kapla	26	7
12.	Tinje	26	5
13.	Vovbre	26	5
14.	Šmarjeta	26	4
5	4	71:33	56
7	3	63:24	55
6	4	5731	54
5	7	47:31	47
3	9	54:31	45
4	9	37:34	43
6	8	53:49	42
5	10 49:48 38
4	13 38:49 31
5	15 32:57 23
2	17 37:72 23
6	15 43:70 21
3	18 35:70 18 5 17 38:55 17
2. RAZRED C:
Sele na 6. mestu
Selani so v zadnjem krogu slavili deseto zmago v tej sezoni. Proti St. Martinu je zmago z 1 : 0 zagotovil Kelih. Ledince so si že predčasno zagotovile podvig v 1. razred, Rožek pa je s 16 porazi v tej sezoni »osvojil« zadnje mesto.
Rezultati: Bistrica/R. - See-bach 2 : 1, St. Martin - Sele 0:1, Poreče - Rožek 6:1, Dholca - HSV 2:1, Kriva Vrba - Osoje 2 : 6, Hodiše - Treffen
Lestvica
1. Ledince	24	17	4	3	72:24	55
2. Treffen	24	15	5	4	59:19	50
3. Osoje	24	10	6	8	49:43	36
4. HSV	24	11	3	10	46:44	36
5. Seebach	24	10	4	10	54:49	34
6. Sele	24	10	4	10	36:35	34
7. Hodiše	24	8	8	8	36:35	32
8. Dholca	24	9	5	10	41:43	32
9. Kriva Vrba	24	9	4	11	35:50 31	
10. Poreče	24	8	5	11	27:36	29
11. St. Martin	24	8	3	13	25:46	27
12. Bistrica	24	5	10	9	27:41	25
13. Rožek	24	3	5	16	32:74	14
2. RAZRED E:
Dobrla vas z visoko zmago
Tudi zmaga z 8 : 0 proti Važen-berku Dobrolčanom ni pomagala na vrh lestvice, čeprav ima ekipa isto število točk kot prvak Labot (59). Le-ta pa je v zadnjem krogu prav tako zmagal s kar 9 : 1 proti Pliberku II, tako da je ekipa obdržala boljšo razmerje golov pred Dobrlo vasjo. Žvabek je v tej sezoni bolj ali manj razočaral, z le 28 točkami je ekipa zdrsnila na 9. mesto. Rezultati: Dobrla vas - Važen-berk 8 : 0, Frantschach - Djekše 9:1, Labot - Pliberk II 9 : 1, Maria Rojach - Žvabek 1 : 2
Lestvica
1. Labot	24	19	2	3	84:21	59
2. Dobrla vas	24	19	2	3	69:17	59
3. Šentpeter	24	17	3	4	54:19	54
4. Sinča vas	24	17	1	6	71:31	52
5. Frantschach	24	10	7	7	41:31	37
6. Galicija	24	10	6	8	34:31	36
7. M. Rojach	24	10	4	10	43:52	34
8. Reichenfels	24	9	4	11	42:37	31
9. Žvabek	24	9	1	14	48:73	28
10. Važenberk	24	4	5	15	25:61	17
11. Pliberku	24	5	1	18	24:70	16
12. Preitenegg	24	4	3	17	18:56	15
13. Djekše	24	2	3	19	19:73	9
r. G.
SMUČARSKI SKOKI
Stefan Kaiser državni prvak pri juniorjih
NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA SP
Slovenija korak bližje do »mundiala«
Klogometna reprezentanca IV Slovenije je minulo sredo v gosteh (pred 26 tisoč gledalci v Baslu) premagal Švico z 1 : 0. Odločilni zadetek je v 82. minuti tekme po grobi napaki Henchoza dosegel Cimerotič. Švicarjem je reprezentančni krst sodobnega baselskega stadiona tako pokvarila zmaga Slovenije, ki še ostaja v igri za uvrstitev na svetovno prvenstvo prihodnje leto na Japonskem in v Južni Koreji - odločilna tekma bo najbrž tista 1. septembra v Ljubljani z Rusijo. Slednja ima pred Slovenci na drugem mestu trenutno štiri točke prednosti. Neposredno se na SP uvrsti zmagovalec skupine, drugouvrščena ekipa pa gre v dodatne kvalifikacije.
Slovenci so se z zmago v Baslu maščevali za »nesrečni« remi v Ljubljani, ko si je takratni vratar Slovenije Mladen Dabanovič praktično sam zabil dva zadetka. Tokrat so Švicarji v uvodnih minutah močno pritisnili in v 15. minuti je Frei neovirano s kakšnih 14 metrov
sprožil udarec proti vratarju Simeunoviču, a na srečo ni zadel okvira vrat. Prav tako ne v 32. minuti, ko je s strelom z glavo znova iz ugodne priložnosti zgrešil našo mrežo.
Ob polčasu je Milana Osterca, ki ni dobil niti dvobojev v zraku, zamenjal Mile Ačimovič. Naši so zožali igralni prostor in vzpostavili ravnotežje. V 70. minuti je Pavlin zapravil priložnost tekme. Po prostem strelu Zahoviča je prišel do žoge Ačimovič, lepo je zaposlil Pavlina, ta pa je s petih, šestih metrov od vrat streljal z glavo izjemno slabo in naravnost v naročje Pascola. Slovenija je ovedla v 82. minuti. Kapetan vicarjev Stephane Henchoz je želel vrniti žogo vratarju, toda to je storil slabo in do nje je prišel Sebastijan Cimerotič, ki jo je hladnokrvno z desetih metrov poslal v mrežo Pascola. Švicarji so zapretili še dvakrat - najprej je v 86. minuti zapravil priložnost Londat, v zadnji minuti sodnikovega podaljška pa je Simeunovič ubranil nevaren strel Sese. Slabi poljski sodnik Jacek Granat je Zlatku Zahoviču, prvemu zvezdniku slovenske ekipe, zaradi zavlačevanja tik pred koncem podelil parni rumeni karton, tako da Zahovič ne bo mogel igrati proti Rusiji.
IX onec tedna so se najboljši l\avstrijski »orli« merili na državnem prvenstvu na 90-metrski skakalnici v nordijskem stadionu v Beljaku. Tekmovanje so priredili na skakalnici z umetno maso, ker je bilo v februarju terminizirano prvenstvo odpovedano zaradi pomanjkanja snega.
Na prvih petih mestih se je uvrstila celotna uspešna ekipa iz svetovnega prvenstva v Lah-tiju na čelu z novim državnim prvakom Andreasom Widhölz-lom, ki je poletel 93,5 oz. 94 metrov. Andreas Goldberger, ki je po prvi seriji jasno vodil z 99 metri, je v drugem poskusu pristal že pri 87 metrih in s tem osvojil »le« drugo mesto.
Upora-mladine tokrat ni bilo, toda Zahomčan Stefan Kaiser je kot najboljši junior na šestem mestu osvojil naslov juniorske-ga državnega prvaka. V prvi seriji je poletel 87 metrov, v drugi
Avstrijsko državno prvenstvo
v Beljaku:
1.	Andreas Widhölzl 250(93,5/94)
2.	Andreas Goldberger 245,5 (99/87)
3.	Martin Höllwarth 243,5 (90/95)
4.	Stefan Horngacher 237 (94/91)
5.	Wolfgang Loitzl 235 (91/89
6.	Stefan Kaiser 234 (87/94)
pa se je stopnjeval kar za sedem metrov. S koroško ekipo pa je Kaiser v ekipnem tekmovanju osvojil sedmo mesto, zmagal je Salzburg I s Felixom Gottwaldom pred Zgornjo Avstrijo z Goldbergerjem ter Tirolsko II z Widhölzlom. V enem tednu se bo celotna elita avstrijskih smučarskih skakalcev spet
V položaju na šahovnici bi črnemu hitro prisodili dobljeno končnico, saj ima materialno premoč dveh kmetov. Šibkejši beli, ki je na potezi, pa je odkril motiv, ki zaradi slabega položaja črnega kralja omogoča belemu pot do zma-
abcdefgh
srečala na Koroškem, tokrat na intenzivnih pripravah ob Baškem jezeru.
Najmlajši člani ŠD Zahomc pa so se konec tedna udeležili tekmovanja v Sloveniji. V močni zasedbi (kar 120 skakalcev) je Tomaž Druml dosegel odlično 3. mesto!
ge. Ta pa vodi samo v razpletu v kmečko končnico, kjer je vsak tempo - čas odločilen!
Rešitev št. 157
Z malce nenavadno, vendar učinkovito potezo l.Te8+! se v trenutku zruši črna pozicici-ja. Pa poglejmo možna nadaljevanja črnega: na l...Ke8: sledi 2.Sd6:+ in črni izgubi nezavarovano damo na polju h5. V nadaljevanju l...Te8: 2,Dd6:+ Kg8 3.Se7+ Kf8 4.Sg6++ pa črnega kralja čaka presenečenje v zadušnem matu, ki nastane po 4...Kg8 5,Df8+! Tf8: 6,Se7 mat. Lekcija iz zadnje naloge je bila tokrat v praktični preobleki!
T. C..
ŠAHOVSKI OREH Št. 158	Silvo Kovač
Razpletita kombinacija: Beli na potezi zmaga
Damijan Toplak