atkoOo® L. IX. 23-24 EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31. 12. 62 IZPOPOLNJUJTE SVOJE KNJIŽNICE Z EMIGRANTSKIMI IZDAJAMI! Zadnjič smo dobili tole pismo: »Naročam se na nov letnik knjig SKA, obenem pa prosim, da mi pošljete še vse izdaje, ki mi manjkajo v moji knjižnici, kakor so označene v priloženem seznamu. Pisal mi je namreč brat iz Slovenije: Prosim te, kupuj in hrani vse knjige, ki jih izdajate, ker tukaj bodo nekoč predstavljale veliko bogastvo in redkost." Tudi pred leti je nekdo navedel ta vzrok, zakaj se naroča na naše knjige. Ne samo, da se ta rojak zaveda važnosti takega zbiranja za mejami domovine — in proti njeni volji! —- izišlih knjig, temveč V to zbiranje nalaga tudi denar, ker ve, da bo z leti rastla vrednost zbirke in se bodo mnogi podili za iskanjem kompletnih knjižnic. Ne samo privatniki, tudi javne knjižnice, ki jih ima zdaj v Sloveniji ivsaka vas. Prišel bo čas, ko bodo te javne, da, državne ustanove tekmovale med seboj, kateri bo uspelo zbrati čim popolnejšo zbirko emigrantskih knjig, katerim je bil toliko let prepovedan vstop čez meje, o katerih so kritike in literarne zgodovine vsa leta molčale, kot da jih ni na svetu, o katerih se je le šušljalo s poltihimi besedami v največji zaupljivosti, pa ki so šle skrivaj iz roke v roko, če jim je uspelo preskočiti meje. To so knjige, o katerih imajo celo ljudje, ki stoje na samem vrhu sedanje oblasti v domovini, priznalne besede, nimajo pa v sebi moči, da bi jim odprli vrata med narod. Že vedo, zakaj. . .' Izseljenski koledarji molče o tem kulturnem delu, kot da niso plod slovenskih izseljencev ■—- prostovoljnih seveda -—, ki pa po njihovi sodbi ne pripadamo slovenskemu narodu. Mi pa smo in hočemo biti živ ud živega naroda, četudi „razmetan po svetu", in kot tak hočemo sodelovati pri ustvarjanju nedeljive slovenske kulture ne na zadnjem mestu. Boljše povedano: na prvem, kajti prav kulturno ustvarjanje je tisto polje, kjer se more emigrant najbolj razmahniti, kjer more prikazati najbolj nazorno svoje gledanje na svet in nase, in kjer more najvišje in najgloblje izraziti tisto, kar nas najbolj loči od kulturnih ustvarjavcev doma: svobodo! Ta pa je tisti strah, zaradi katerega tem knjigam samozvanci v domovini zapirajo vrata in jih z molčanjem hočejo spraviti s sveta. Zato pa jih spravljajmo mi v knjižnice, lepo vrsto za vrsto, pokoncu in v vezanih platnicah kot svojo vojsko v oklepih, kot da je vsaka knjiga vojak, pripravljen na naskok na duhovno tiranstvo doma. Ali nisi ponosen kot general, ko ti v tvoji sobi iz knjižnice, v kateri nihče ne manjka, defilirajo te knjige, namenjene za bodočo duhovno invazijo v domovino: ti jim stiskaš dlani, one ti odpirajo srca. . . kramljaš z njimi v prednočnih urah in one srkajo vase tvojo zavzetnost, da bodo nekoč doma govorile o našem naporu, pa še posebej o tvoji ljubezni do slovenske knjige v času dantejevskega iz-gnanja. In čim popolnejša bo tvoja zbirka, več tvoje ljubezni bo v njej, več tvojih žrtev — večjega bogastva bo vredna, večjega spoštovanja v domovini. Če pa ne bo prišla v domovino, bo pa v večje veselje, ponos in vrednost tvojim dedičem v tujini, ki jim bo taka knjižnica spomin na starše, pa obenem že tudi spomenik njihovi slovenski zavednosti, ljubezni in upanju. Da svojo knjižnico izpopolniš s knjigami SKA, zato danes do-dajemo seznam vseh petdesetih naših knjižnih izdaj. td SREČNO NOVO LETO 1963 želi vsem mecenom, dobrotnikom, sotrudnikom, naročnikom, prijateljem in bravcem SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA VABILO na naročbo VII. letnika: Naš letošnji knjižni program: 1. MEDDOBJE zv. 1-2, str. 140 že izšlo. Kulturna revija SKA. 2. Marko Kremžar: SIVI DNEVI. Str. 106. Črtice iz ljubljanskih zaporov po vrnitvi iz Vetri-nja. Opremil Ivan Bukovec. 3. Fran Zore: PESMI. Izbral R. Vodeb. Nove pesmi z nadihom polpreteklosti. 4. MEDDOBJE zv. 3-4. 5. Karel Mauser: UUDJE POD BIČEM. I. del. Str. 350. Prvi roman Mauserjeve trilogije iz časa revolucije 1941-1945. Druga dva dela, ki sta že v celoti napisana, bosta sledila v prihodnjem letniku. 6. GLAS SKA. Informativni list o delovanju SKA kakor tudi o kulturnem delu v svetu in doma. ARGENTINA: broš. 1.000, vez. 1,200 pesov; JUŽNA AMERIKA; broš. 1.100, vez. 1.300 arg. pesov; ITALIJA: broš. 6.500, vez. 7.500 lir; FRANCIJA: broš. 50, vez. 60 NF; Nemčija: broš. 40, vez. 50 RM; AVSTRIJA: broš. 260, vez. 320 avstr, šilingov; ANGLIJA: broš. 110, vez. 140 angl. šilingov; AVSTRALIJA: broš. 90, vez. 110 avstralskih šilingov; U.S.A. in KANADA: broš. 13, vez. 16 dol. Pridržujemo si pravico spremeniti te cene, če bodo razmere to nujno zahtevale. Lahko se plačuje tudi v obrokih. — Prosimo darila za Glas, ki ga pošiljamo brezplačno. — Spominjajte se pri raznih prilikah SLOVENSKE KULT. AKCIJE! Izšlo je: Marko Kremžar SIVI DNEVI Že prej: MEDDOBJE VII, 1-2 TARIFA REDUCIDA Concesion 6228 Registre Nacional de la Propiedad Intelectual Nv 624.770 MEDDOBJE JE STOPILO V SEDMO LETO Pred seboj imam novo dvojno številko Med-dobja. Že ob kazalu mi je jasno, da je kvantitativno najbednejše zastopana proza, kot je to pojav pri večini dosedanjih številk revije. Močnejša je pesem, največ pa je študij, esejev, poročil. Torej bolj pisanje ob umetnosti kakor umetniško udejstvovanje. Je to slabo? Je znak česa? PROZA je prva (namreč v mojem pregledovanju). Stanko Kociper skuša v svojem Večeru na Liki, izsekom iz cikla romanov „In svet se vrti naprej..." ustvariti atmosfero preselitve dela Slovencev v Liko, od koder so prej Hrvatje pognali domačine, pa problem upora okupatorju. Gre za silno epično širino in idealistično reševanje. PESMI je mnogo in od različnih pesnikov oziroma pesnic. Začenja Anton Novačan z Velikonočnimi željami, prijetnim, povsem realistično izraženim voščilom (ki pa je povsem zunaj liturgičnega časa). Milena Merlak-De-tela izpoveduje v Pogledu v prepad, prvem ciklu zbirke S soncem smo si podobni doživljanje lastnega, intimnega sveta: ljubezen in nežnost, nemir in navezanost, navideznost in resnico. Po tematiki in formi ji je čudovito blizu Milena Šoukal, ki prav tako slika iz intimnega sveta: predajanje v lastnino, pripravljanje za odhod, občutje praznosti. Vladimir Kos išče v Oblakologiji stikov med svetom brez duše in svetom z dušo, v Nočnem vprašanju pa načenja vprašanje svečeniške usojenosti. Po vsebini, čeprav ne po maniri, mu je blizu Valentin Humar, ki odkriva v Pismu prijatelju naslovljenčev strah pred ničem, v Svobodni romanci pa lastni strah pred časom, ki umira. Stanko Janežič izpoveduje lastno kipenje navzgor, v očiščevavno neurje, v svobodo, na dan. ESEJ, ŠTUDIJA, POROČILO je tretja, najobširnejša skupina prispevkov v reviji. Vinko Brumen razvija Nekaj misli o sodobni izobrazbi. V eseju rešuje problem napetosti med tehniko in humanizmom: „V sprejemu tehnike in obenem v rešitvi človekove človečnosti vidimo glavno pedagoško nalogo našega časa." — France Papež objavlja Študijo o poetičnih prvinah. V izredno težkem slogu (je to odlika?) razpravlja o najprvotnejših elementih poezije samih v sebi in o njih različnih odnosih. — Tine Debeljak zaključuje S’ kronološko in v prerezu prikazano zadnjo dobo umetniškega ustvarjanja Stanka Majcena in z ugotovitvijo, kje in kakšno je mesto Majceno ve umetnosti v zgodovini slovenske književnosti, svojo obširno in temeljito študijo o tem „enem najtišjih in najčistejših naših pripovednih umetnikov." — M. K. ugotavlja ob Vidmarjevem eseju o Otonu Župančiču v „Naši sodobnosti": „Vidmar ni estet, Vidmar je moralist" (t. j. analitik nravi in značajev), kar dokazuje z različnih kotov. — Stanko Gaber nakazuje v Tehniki in kulturi s stališča tehnika poti, ki bi vodile do zopetnega sodelovanja med tehnikom in kulturnikom. — Judita Kalček vodi v Pogledu v notranjost želja po novih spoznanjih v iskanje po svetu sanj, odkrivanje njih smisla in zveze z resničnim, nakazovanje konfliktov in njih rešitev. — Marijan Marolt piše ob Dr. Šijanca Sodobni slovenski likovni umetnosti poročilo, bolje „posamezne misli, ki so se mi videle važne za razumevanje umetnostnega življenja v domovini in za njegovo primerjavo z našim zamejskim." —- Lev Detela ©Ibrasi im ©Eb5©B'ja PISMO O SLOVENSKI IN DRUGIH SLOVANSKIH KNJIŽEVNOSTIH V ENCIKLOPEDIJI “EL ATENEO” Pred nekaj mesci je v buenosaireški založbi El Ateneo izšla 3. knjiga (v celoti jih bo 6) velike enciklopedije.* Zanjo sem 1. 1960 napisal sestavke o slovenski in drugih slovanskih književnostih (brez ruske, ki je že bila dobro napisana; to sem le pregledal in ji dodal pregled ukrajinske književnosti). Rokopis je imel 21 strani. (Na srečo so mi prej dali pregledati neko skrpucalo z naslovom Zgodovina bolgarske, rumunske, ogrske, poljske, jugoslovanske in češke književnosti. Neznani kompilator se je predvsem posluževal člankov, ki sta jih napisala Wilczkowski in Goriely za Histoire des Litteratures [en-cikl. La Pleyade]; ta dva pa sta spet zajemala iz zastarelih virov, za novejšo dobo pa iz enostranskih komunističnih. Spis sem z obširno utemeljitvijo odklonil in predlagal originalne črkopise z uvodno razpredelnico, kajti čas je že, da Španci prenehajo z zmedo vseh mogočih transkripcij.) Moji sestavki so bili sprejeti, za črkopis je bilo končno treba sestaviti nekakšno bohoričico. O tem, kaj se je pozneje zgodilo, naj pripoveduje pismo, ki sem ga bil prisiljen napisati enemu izmed lastnikov El Atenea in upravnikov enciklopedije, g. E. Garcii dne 2.1.1963: Pišem Vam v zadevi 3. knjige Enciklopedije El Ateneo, v kateri sem sodeloval s članki o poljski, češki, slovaški, bolgarski, slovenski, hrvaški, srbski, lužiški in avstrijski književnosti in s pregledom sestavka o ruski književnosti — ki sem mu dodal ukrajinsko literaturo — in sestavkom o nemški Iskreno sem bil vesel lepe notranje in zunanje opreme dela in mu želim polnega uspeha. V delih te vrste se razume, da ima uredništvo pravico in dolžnost, da prispevke prireja, če vnesene spremembe pomenijo izboljšavo posameznih člankov ali dela v celoti. Sodim pa, da se je za vse važnejše spremembe odločiti po posvetovanju, z odgovornim strokovnjakom, to je s piscem vsakega članka. Na žalost se ti načeli pri mojih člankih nista upoštevali in posledice so slabe, deloma zelo slabe. Preden navedem najhujše primere poslabšanja mojega besedila, ugotavljam, da kljub ponovnim zahtevam in prav toli-kratnim obljubam g. Bozzija nisem prejel niti enega tiskarskega odtisa (z izjemo skrajšanega uvoda v slovanske literature, ki obravnava pravopisno vprašanje). Tudi o tisku dela nisem dobival sporočil, dokler iz drugega vira nisem zvedel, da je praktično že natisnjeno in da se ne da nič več spremeniti. Iz istega vira sem se poučil, da je uredništvo v prispevkih o slovanskih književnostih dalo polnomočje (?) g. Petkoviču, (ki ga ne poznam in o katerem čujem, da nikoli ni študiral slovanske filologije). Rad bi spoznal tega gospoda, ko se je prvič pojavil kot preglednik in korektor Enciklopedije. V osebnem razgovoru bi mogla razrešiti kateregakoli njegovih dvomov in določiti resnično vrednost njegovih prigovorov. Pravočasno srečanje z g. Petkovičem bi mi ugajalo še posebej, ker edino za srbsko literaturo nisem našel (kljub prijazni pomoči dr. Debeljaka) izvedenega človeka, ki bi prebral moj sestavek in izpopolnil moje podatke o srbskem književnem delovanju po 1. 1941. (Vse ostale slovanske literature so prebrali taki poznavavci — njihova imena so Vam na razpolago —; oni so tudi prispevali velik del ilustracij.) Toda ne: niti uredništvo Enciklopedije niti g. Petkovič nista čutila, da bi bilo edino korektno in v korist dela posvetovati se z avtorjem sestavkov, preden se besedilo podvrže spremembam. Posledice te opustitve niso izostale. Naštel bom najhujše; le zelo na splošno morem to storiti prav za hrvaško in srbsko literaturo, ki sta mnogo bolj poslabšani kot ostale; za sedaj tega ne morem napraviti, ker mi g. Bozzi ni izročil ravno pole od str. 721 do 736, kjer sta natisnjena sestavka o teh dveh literaturah, dasi mi je poslal vse druge pole, na katerih so članki, ki sem jih napisal ali pregledal. * ENCICLOPEDIA EL ATENEO. T. III: El pensamiento y el mundo de las letras (Filosoffa, psicologfa, sociologia, el lenguaje y la literatura, historia general de las literaturas). El Ateneo, Buenos Aires 1962. Strani 917. I. Uvod v drobnem tisku o uporabljenem črkopisnem sistemu: od prve redakcije je ostala trditev, da se imena iz književnosti, ki se poslužujejo cirilice, transkribirajo v latinico z diakritičnimi znaki. Le-ti so bili spočetka sprejeti, končno pa odklonjeni kot tiskarska nemožnost. II. Slovenska književnost (str. 718-720). 1. ) se pričenja s poglavjem, ki nosi naslov: Začetna slo- vanska doba —• v resnici gre za dubrovniško-dalmatinsko književnost od 15. do 18. stol.; nekdo mu je napisal 4 vrste uvoda. Kdo je odgovoren za to neverjetno zmedo? Kdo je iztrgal to cvetečo dobo, eno najslavnejših v hrvaški književnosti? Zdaj jo uvod v hrvaško književnost samo omenja, v pregledu te književnosti pa je ostalo le Marulicevo ime. *■ 2. Nekdo je vrste, posvečene Kersniku in Ivanu (ne Josipu!) Tavčarju, spremenil v nesmisel. 3. ) Najbolj poetična Cankarjeva drama nima nič skupnega z la dolče vita; njena junakinja se imenuje Kida in to ime nima nobene zveze z besedo t'ida. 4. ) Umetnik, ki je „dosegel edinstvene učinke s tem, da je «združil satiro z romantičnim hrepenenjem», ni. Župančič, marveč Cankar. Kdo je odločil ta zadnji stavek iz označitve Cankarja in ga spremenil v prvi stavek, ki govori o Župančiču? 5. ) Kdo je preobličil besedilo o Ketteju in Murnu in opisal prvega z neresničnim in votlim stavkom? 6. ) V skladu s prostorom, ki je bi! določen slovanskim literaturam, sem moral vestno izbrati imena. Zdelo se mi je pravilno, da predstavim le najbolj reprezentativne in da vsakega označim vsaj s primernim prilastkom; naštevanje oseb, ki v svetovnem merilu nimajo nobenega pomena, ima za posledico zgolj to, da napravi prikaz nejasen in branje neprijetno. Razen tega je bilo treba paziti na pravično sorazmerje med kvalitetnimi pesniki in pisatelji, ki pišejo doma, pa med emigranti. Označitvi le-teh so v moji odsotnosti prilepili naslednje: ;,Vrh tega se odlikuje v Argentini Stanko Kociper (1917), romanopisec in dramatik, v Italiji pa V. Kos (1915) pesnik." Ali sta oba dodana zadovoljna s to operacijo — pripominjam, da drugi ni pesnik, temveč pevec in igravec — ? Vendar ne gre za to; odločilno je sledeče: Ali ju je mogoče vključiti, v skladu z njuno objektivno pomembnostjo, v ta omejeni izbor sodobnih slovenskih književnikov, ali pa bi njuna pritegnitev zahtevala kup drugih imen — v Sloveniji in emigraciji — enake ali večje veljave, (da puščamo ob strani bistveno vprašanje o ravnotežju celotnega sestavka, katerega naloga je prikaz vso-razmerjene podobe celotne slovenske književnosti) ? Še mnogo slabše je podobna operacija izpadla v pregledu srbske literature, kot bomo kmalu videli. III. Hrvaška književnost (str. 720- ). V hrvaški in srb- ski literaturi ne morem navesti niti glavnih napak in skaz, ker še nimam — kot sem že povedal — tiskanega besedila. Sledeče Pripombe se opirajo na bežno branje obeh člankov v knjigarni. 1. ) Nasploh je hrvaška književnost strahovito okrnjena zaradi prenosa dubrovniško-dalmatinske v slovensko. 2. ) Iztrgali so ji tudi dramatika Vojnoviča in ga pre-dejali v srbsko literaturo. Enako se je zgodilo Nobelovemu nagrajencu Ivu Andricu. Kako označiti take postopke? Kakšen vzdevek zasluži tendenca, ki jih je rodila? 3. ) Med drugimi „izboljšavami‘‘ se spomnim trditve, da le Vidrič najboljši hrvaški lirik. Brez dvoma zanimiva trditev, ne vem pa, na katere razloge se opira. IV. Srbska književnost. Jugoslovanske književnosti — slovenska, hrvaška, srbska -— so prišle iz mojih rok enake po obsegu, kar približno odgovarja njihovi pomembnosti. „Revizija“ je popolnoma porušila to razmerje. Hrvaška književnost se je zelo zmanjšala, odrezali so ji življenjsko važne dele; slovenski so prilepiti, kot po-vsdano, na začetek tuje telo, na konec pa dve imeni, ki sta odi „pregledniku“ všeč. Srbska literatura pa je neznansko narasla, vendar je ta kvantitativna prednost združena z kvalitativnim poslabšanjem. Potrlo se je namreč prvotno ravnovesje med deli, izginilo je dobro premišljeno razmerje med oznakami Ostvarjavcev in dob. „Preglednik“ je dodajal imena manjših hteratov, kjer je našel kak prostor in je tako nalomil celo ^ronološko linijo; dostavljal je pridevnike (zlasti superlative) ln Primerjave dvomljive vrednosti. Končno je, namesto da bi spopolnil moje podatke o sodobni književnosti — če je to bilo Potrebno —-, nametal kup imen, ne da bi pozabil svojega. Če So j® uredništvo Enciklopedije odločilo, da sprejme tako merilo za srbsko literaturo —, zakaj ga ni sprejelo tudi za druge? Seveda bi bilo treba v tem primeru članke predelati. V. V drugih slovanskih literaturah se „re-vizija“ ne opazi toliko. Motijo tiskarske napake predvsem imen. Pridržujem si natančno analizo za kdaj pozneje. Deloma se dado popraviti vnesene napake z listkom, vsebujočim fe de erratas, ki naj se knjigi priloži. Na razpolago sem Vam, da ga sestavim. Imel sem za svojo dolžnost, da pojasnim dogodke pred natisom in sedanje stanje obravnavanega dela Enciklopedije; da protestiram proti postopanju uredništva z enim nje-g-ovih sodelavcev, ki je bil nad 12 let tudi uradnik v založbi; da pripravim morebitne kritike, ki bodo mogle izkoristiti tolikere — nepotrebne! — pogreške; da predložim način, s katerim je mogoče popraviti najhujše pomanjkljivosti in zavarovati resnost in zanesljivost informacij, ki jih nudi Enciklopedija. Prav rad sem Vam na razpolago za razgovor, v katerem Vam morem nuditi nadaljna pojasnila in v katerem bi mogla doseči resnico v problemih, ki morda še ostajajo nerešeni. Prejmite moje spoštljive pozdrave! Alojzij Geržinič Dodam le še prevod odstavkov, ki v enciklopediji govore o sodobni slovenski književnosti: „Pripovedniki socialistične smeri imajo glavne zastopnike v Prežihovem Vorancu (1893-1951) — psevdonim za Lovra Kuharja —, pisatelju velike ustvarjalne sile; v Mišku Kranjcu (1908), ki združuje široko epsko kretnjo pa poetično čutenje, in v Cirilu Kosmaču (1910), piscu dobro zgrajenih novel. Pesnik revolucije Matej Bor (1913) — psevdonim Vladimirja Pavšiča — se je obrnil kasneje v izrazno in ironično liriko in pisal drame kočljive problematike. V verzih Ceneta Vipotnika živi melanholična lepota, medtem ko se Jože Udovič ukvarja z zanimivimi oblikovnimi vprašanji, prehajajoč vedno bolj v abstraktno poezijo, kar je splošen pojav med mladimi. V emigraciji je napisal svoja zadnja dela impulzivni pisatelj, pesnik in dramatik Anton Novačan, umrl 1. 1951 v Argentini. Tu deluje najmočnejša skupina emigrantskih književnikov. Novelista Ruda Jurčec, pisatelj globoke intuicije, in duhoviti analitik Zorko Simčič urejata revijo Meddobje, okoli katere se zbirajo med drugimi pesniki Debeljak (1903, v Argentini, vplivni esejist, kritik in prevaja-vec), rahločutni lirik Beličič, mistični Karel V. Truhlar, nemirni Rafko Vodeb (ti trije živeči v Evropi) in jedrnati in abstraktni Vladimir Kos (zdaj na Japonskem), revolucionar v oblikovnem pogledu." Na to so prilepili stavek, ki ga citiram v pismu (II, 6). analizira Slovensko povojno književnost v domovini. Čeprav naj bi bila ta analiza po avtorjevih besedah „le površna razložitev glavnih potez", je nakazovanje napetosti med socialističnim realizmom starih in subjektivistično oblikovavno metodo revolucionarne kritične generacije mladih, z imeni avtorjev, njih deli in oznakami za človeka zunaj domovine novost. — Publikacijo zaključuje seznam kulturnih večerov SKA v letu 1962. Petnajst avtorjev z različnimi pogledi na različna vprašanja. Skrb za kvaliteto. Izpovedi svobodnih ljudi. Kakšne prednosti pred umetniki v domovini! Ko bi revija našla večje skladje med posameznimi vrstami umetniškega udejstvovanja, bi ji bilo le v korist. — abc. CENIK PUBLIKACIJ SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE veljaven od 1. II. 1963 LETNIK Argen- tina pesi Južna Amerika pesi Italija Lit. Francija NFR Avstrija šiling Nemčija DMK Anglija Avstralija Kanada USA dolar 1. Meddobje 1/1-2, 3, 4 * Vrednote, H. knjiga (razprodano) — Kociper, Mertik (razprodano) — Pregelj, Moj svet in moj čas, (br., pl.) .... 140-180 160-200 1000-1300 8-10 V? 40-55 61/2-81/2 2'/2-3 (usnje) 200 220 1400 iiy2 60 91/2 3'/2 Meddobje 11/1-3, 4-5, 6 * Vrednote, III. knjiga 120 135 950 7 35 6 2 Velikonja, Ljudje, (br., pl.) 140-180 160-200 1000-1300 8-101/2 40-55 61/2-31/2 2'/2-3 Marolt, Zori, noč vesela, (razprodano) Kos-Gorše, Križev pot 60 70 450 3'/2 20 3 1 ** Bertoncelj-Arko, Dhaulagiri, (br., pl.) .... 160-200 180-220 1200-1400 91/2-11'/2 50-60 8-91/2 2'/2-3'/2 ** Geržinič, Baraga (oratorij) 100 110 800 6'h 30 5 2 ** Remec-Debeljak, Kyrie Eleison 100 110 800 6'/2 30 5 1V2 III. MEDDOBJE Ml/1.2, 3-4-S-6 * Vrednote, IV. knjiga 120 135 950 7 35 6 2 France Balantič, (br., pl.) 120-160 135-180 950-1200 7-9 % 35-50 6-8 2-2'/2 Simčič, Človek na obeh straneh stene, (br., pl.) 120-160 135-180 950-1200 7-91/2 35-50 6-8 2-2'/2 Papež, Osnovno govorjenje 70 80 500 4 20 31/2 1 Kociper, Na božji dlani (br.) 160 180 1200 91/2 50 8 21/2 Jurčec, Ljubljanski triptih, (pl., vez, razprod.) 120 135 950 7 35 6 2 IV. Meddobje IV/1-2, 3, 4 * Zgodovinski zbornik 120 135 950 7 35 6 2 Mauser, Galjoti, (pl., vez. razprod.) 100 110 800 6'/2 30 5 IV2 Kunčič, Gorjančev Pavlek, (br., kart.) 120-150 135-170 950-1100 7-9 35-45 6-7 2-2'/2 (pi.) 180 200 1300 101/, 55 81/2 3 Rudolf Neva, Čisto malo ljubezni, (br., kart.) 100-130 110-150 800-1000 61/2-71/2 30-40 5-61/2 11/2-2 Sv. Avguštin, Enchiridion 70 80 500 4 20 3'/2 1 ** Dante (Debeljak) (vez. razprod.) 160 180 1200 91/2 50 8 2'/2 ** Truhlar, Nova zemlja 70 80 500 4 20 31/2 1 Meddobje V/1-2, 3-4 . Zgodovinski atlas Slovenije (br., kart.) .... 350-450 380-500 3300-4400 27-36 140-190 22-30 5-71/2 Dnevi smrtnikov, (br., pl.) 140-180 160-200 1000-1300 8-IOV2 40-55 6'/2-8'/2 2'/2-3 Slov. likovna umetnost v zamejstvu (kart.) 120 135 950 7 35 6 2 VI. Meddobje VI/1-2, 3-4, 5-6 snopič 120 135 950 7 35 6 2 Truhlar, Rdeče bivanje 70 80 500 4 20 3 Vi 1 Beličič, Nova pesem, (br. razprod., kart.) ... 160 180 1200 91/2 50 8 2 Vi Majcen, Povestice, (br., kart.) 120-160 135-180 950-1200 7-91/2 35-50 6-8 2-21/2 ** Puškin, Debeljak, Pravliice 1 40 45 300 21/2 12 2 Vi ** Puškin, Debeljak, Pravljice 2 50 55 350 3 15 21/2 3A VII. Meddobje VII/1-2 200 220 950 10 50 8 2 V2 VII/3-4 Zore, Pesmi Kremžar, Sivi dnevi, (br., kart.) Mauser, Ljudje pod bičem 1. (br., pl.) • Meddobje, l-V. letnik, snopič: — enotna štev 60 70 450 31/2 20 3 1 — dvojna štev 100 110 800 61/2 30 5 ) ’/2 — trojna štev 120 135 950 7 35 6 2 ** Izredne izdaje. Kratice: br. = broširano; kart. = vezano v karton; pl. = vezano v platno. V prodaji imamo tudi sledeče knjige tujih založb Vrednote l/l, 80.— (1.—); Vrednote 1/2, 80.— (1.); Vrednote 1/3-4, 100.— (1V2). Turnšek, Z rodne zemlje, 40.— (Vi). Turnšek, Z rodne zemlje: 40.— (V:). Vodeb, Človek sem: 70.— (1.—); Remec Bara, Bariloche: 70.— (1.—); Beličič, Dokler je dan: 80.— (1.— ); (prva cena je v pesih za Argentino, za ostale dežele v dolarjih): Novačan, Peti evangelij: 80.— (1.—); Gor čez izaro: 100.— (l1/?). Janežič, Moja podoba: 140.— (11/2); Kos, Dober večer, Tokyo: 140.— HVi); Pnbac, Bronasti tolkač: 140.— (iy2). Dorina, Hepica: 150.— (2.—). Šest, Kar po domače: 200 — (2V2). Vkasteljanščini: Mauser, El Capellan; Ogrizek, Vugoslavia: 3.80 dol.; Visokošolski zbornik (Dunaj): 1 dol. „GLAS‘- ureja Ruda Jurčec. Izdaja ga Slov. kult. akcija, Castelli 371, Ramos Mejia, Prov. Buenos Aires, Nakazila na ime Rodolfo Drnovšek. Tiska tiskarna „Baraga“, Pedernera 3253, Buenos Aires.