PoStnlna platana » gotovini PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 OB III. PLENARNI SEJI CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE USTVARJENI SO POGOJI %Jl UJkHT ŽIVMjJBJSJJSKJE RAVUfl JDRL.OVA111 JLJCR1 Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica i — Dora sindikatov. Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 2S4. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601 606-1-221. Ust Izbaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna štev. 10 din GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ST. 51 / 16. DECEMBRA 1956 / LETO XV / CENA 10 DIH DELAVSKA ENOTNOST Dne 14. in 15. decembra je v Beogradu III. plenarna seja CS ZSJ. Na dnevnem redu so izredno važna vprašanja, ki ne zanimajo le sindikalne organizacije in njihovih članov, temveč vso našo .skupnost. Člani Centralnega sveta bodo obravnavali in zavzeli svoja stališča o življenjskem standardu, o delavski mladini in nekaterih organizacijskih stvareh. V času ko plenum zaseda, je bilo naše glasilo že natisnjeno, zato bomo obširneje o tem pomembnem zasedanju spregovorili drugič. " V ureditvi, kjer je delavski razred na oblasti, je povsem razumljivo, da je osnovna naloga in skrb vse družbene skupnosti, da vso svojo skrb Posveča življenju in blagosta-nht delovnih ljudi. Se poseb-ho to velja za dejavnost delavskih sindikatov. V kolikšni meri in na kakšen način in kaJco hitro to nalogo uresni-čuje skupnost socialistične družbene ureditve zavisi od niene proizvajalne sposobnosti, pa tudi od zunanjih faktorjev. To je živo občutil vsak, ki ni slep in gluh za naša dogajanja. Kajti podedovali smo °d bivše izkoriščevalske ureditve strašno gospodarsko zaostalost in z njo silno nizek narodni dohodek. Pa ne samo to. Osvobojena domovina je bila trn v peti kapitalističnemu svetu. Povojne mednarod-no politične razmere, zlasti tiste po 1948. letu, so pred nas 2 vso imperativnostjo postavile prvič: nalogo hitre graditve naše industrije, ki je temelj gospodarske in politične neodvisnosti, in drugič: učvrstitve naše obrambne sposobnosti, garanta mirne gradit-ve. Razumljivo je, da so za Uresničitev teh ciljev bili potrebni veliki, lahko rečemo nečloveški napori, ob katerih le bil obraz vseh obrnjen k proizvodnji. Nehote je bil '-lovek in njegova življenjska Oven potisnjen nekoliko v Ozadje. . Zcii sc, kot da je bilo raz-uobje po osvoboditvi en sam Uelik boj. Boj za solidno in-nustrijo,- ki bo izhodišče za itrejši vsestranski napredek. f*11 ie to obenem boj za moč-0 domovino, ki bo in je bna f®°sobna zctgotoviti graditev v miru. Ta boj je dobojevan [n Ustvarjeni so vsi pogoji za hi-ejšo rast življenjske ravni "el&vnih ljudi. kanslco pošuetouanje o eko-Pmskih problemih pri tova-'šu Titu, sklepi IV. plenuma * LJ, zadnje zasedanje iz-.r snega komiteja ZKJ in ,.0n_žno tudi pravkar minula Obzorjih go nosebno jasno vetljen tako pogosto, marveč bi morale veljati najmanj pol leta. Nekateri pa celo menijo, da je danes že 11 let po osvoboditvi in da imamo že toliko izkušenj iz normiranja, da bj norm sploh ne smeli zviševati, če se v organizaciji dela ali v tehnološkem postopku ni kaj spremenilo. V usnjarni v Železnikih so norme že dvakrat ukinili. Računovodja namreč trdi, da je uredba, po kateri ne sme nikomur izplačati presežka norm, če ni na mesec delal več kot sto ur po normah. Le kje je to uredbo našel? V Jugoslaviji že ne, ker ni nikdar izšla. Seveda so govorili tudi o delavskem upravljanju, ki se je tudi v lej dolini že močno uveljavilo, dasi še ne povsod. Občni zbor je priporočil, naj bi dobili člani delavskih svetov gradivo še pred zasedanjem delavskih svetov v roke, po zasedanju pa naj bodo člani delavskega sveta seznanjeni vsaj s sklep; delavskega sveta. Beseda je nanesla tudi na izkušnje povezovanja delavskih svetov v Kranju in Tržiču ter so naročili novemu predsedstvu, naj te izkušnje podrobno prouči in še sami naj dajo pobudo za ustanovitev stalne konference delavskih svetov ali kakšno podobno obliko njihovega povezovanja v okviru občine. Ker delajo v LIP Češnjica ženske v zaboj arni še vedno ponoči, so se zanimali, kako drugod rešujejo to Vprašanje. Brcaš bodo rešili tako kot v kranjskih tovarnah, čeprav mislim, da v zabojarnah res ni ne vem kakšne potrebe po tem, da bi morale delati ženske v treh izmenah. Omembe vreden je tudi predlog, naj bi se občinski sindikalni svet zanimal za kakšen počitniški dom ob morju ali za nekaj mest v kakšnem domu, da bi tudi iz te doline lahko šli delavci tja na dopust. Podjetja so namreč prešibka, da bi si sama uredila tak dem. Po vsej razpravi sodeč — in to je le njen kos — sodi ta ofcčnj zbor med najboljše, kljub temu, da se nihče od direktorjev ni oglasil k besedi. Imena ljudi, ki so bili izvoljeni v nov plenum, pa dajejo poroštvo, da bo občinski sindikalni svet v naslednjem letu storil še korak naprej. V. J. SKUPŠČINA OBRATNIH S1H91K&LH1H 0BB010V JESENIŠKE ŽELEZARNE Po polletni sindikalni konferenci so v 29 obratih jeseniške železarne letne skupščine sindikalnih odborov. Na teh veliko razpravljajo o proizvodnih vprašanjih, obveznostih do družbenega plana in o potrebi tesnega sodelovanja sindikalne organizacije z obratnimi in grup-nimi delavskimi sveti. Govorijo tudi o skrbi za delovnega človeka, o higiensko tehnični zaščiti in večji storilnosti dela. Mladi proizvajalci' naj bi se vključili v delo organov upravljanja, pomladili naj bi vrste članov Svobode in Partizana in raznih športnih društev. Zelo razgibane so razprave o popisu in analitski oceni delovnih mest v železarni, ki morajo biti zaključeni do konca leta. Jeseniški železa rji menijo, da bodo po končanem popisa lahko pravilneje nagrajevali dejavce. Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA MARIBOR-CENTER Več posvetovanj Preteklo nedeljo so v mariborskem okraju končali z letošnjimi občnimi zbori občinskih sindikalnih svetov. . Po 432 občnih zborih lahko ugotovimo, da je bilo delo v sindikalnih organizacijah ob vseh uspehih, še vedno pomanjkljivo. Le po nekajkrat šo sklicali sestanke kolektiva. Zato je razumljivo, da člani niso dosti vedeli o tem, kaj se godi v podjetju. Ko so na primer sprejemali družbeni plan se niso z delavci posvetovali. Na občnih zborih so veliko razpravljali o slabostih gospodarjenja v nekaterih podjetjih, in prj tem poudarili, naj bi podružnice pomagale pri odpravljanju teh slabosti Naloga podružnic je, da spremljajo gospodarjenje in opozorilo delavske svete oziroma vodstvo podjetja na morebitne slabosti. Prav zanimiv je bil tisti del razprave na nedeljskem obč. zboru občmskega sindikalnega sveia v Mariboru, v katerem OB KONGRESU SINDIKATA KMETIJSKIH IN GOZDNIH DE LAVCEV JUGOSLAVIJE Proizvodnja in proizvodnost Razprava o delu Centralnega odbora in bodočih nalogah sindikalne organizacije kmeti jskih in gozdnih delavcev je bila na kongresni zelo živahna. Preko 40 delegatov je govorilo o proizvodnji hi proizvodnosti v kmetijstvu in gozdarstvu, o strokovni vzgoji in delavskem upravljanju. Glede kmetijskih posestev so menili, da se je staži je na posestvih precej popravilo Proizvodni uspehi so dokaz, da je na socialističnih gospodarstvih mogoče smotrno gospodariti. Vpliv kmetijskih posestev na razvoj vsega lone-tijstva je vedno večji, zlasti še v zadnjem času, ko se Utrjuje sodelovanje med posestvi in zadrugami. Kongres je podčrtal rtujbost povečanja kmetijske proizvodnje. Vsa investicijska sredstva, ki jih je dobilo kmetijstvo, naj bi vlagali tako, da bi stalno povečevali proizvodnjo. Strokovnjaki so predlagali, da naj bi povečali uporabo umetnih gnojil, saj ta neposredno vplivajo na dvig proizvodnje. Prav tako naj tri začeli z manjšimi melioracijami in izboljšavami zemljišč. Da bi povečali produktivnost dela na posestvih, bi morali urediti tudi nagrajevanje po doseženih pridelkih in akordih, saj je to uspešen način, ki vzpodbuja delavce in strokovnjake k večji proizvodnji. Delavce bi bilo treba usposabljati v tečajih in seminarjih. ' . Delegati...gozdnih 'podružnic so živahno razpravljali o vprašanjih gozdarske službe, o nalogah gozdarjev za boljše gospodarjenje v gozdovih in gozdarstvu. Predstavniki gozdarskih podružnic so proti temu, da bi gozdne delavce priključili’ k sindikatu lesne industrije. Zahtevali so, naj gozdarski delavci ostanejo v skupnem sindikatu s kmetijskimi delavci. Centralnemu svetu Zveze Sindikatov Jugoslavije so poslali resolucijo, v kateri zahtevajo sklicanje plenuma Centralnega sveta, na katerem noj bi razpravljali o tem vprašanju. Izvolili so tudi posebno komisijo, ki bo na plenumu Centralnega sveta razložila, zakaj gozdarski delavci želijo ostati v sindikatu s kmetijskimi delavci. .............F. M. smo slišali, kako so v tej občini izvajali smernice nove gospodarske politike. Ugotovili so, da se proizvodnja ni povečala, kljub temu da nikjer niso zmanjšali števila zaposlenih delavcev. Vodstva podjetij pa tudi delavski sveti še danes nimajo dovolj jasne slike o tem, kakšen naj bo razvoj njihovega podjetja v bodečih letih. Podcenjujejo pa tudi lastne zmogljivosti Nekatera podjetja čakajo na investicijska sredstva tako, da bi svoje obrate čimbolj uredila v istem času, ko že sedaj niso posl rojenja dovolj izkoriščena. Že je minulo nekaj časa od takrat, ko smo začeli z novim komunalnim sistemom. Občine so se že pri lično utrdile, tako, da upravičeno od njih pričakujemo, da bodo na svojem območju storile marsikaj za izboljšanje življenjskega standarde delavcev. Kot povsod tako je tudi v Mariboru po vojni poraslo število prebivalstva. Obrtno uslužnostnih ped-jaiij pa ni veliko več. Obrtna podjetja so se začela ukvarjati s serijsko proizvodnjo, polagoma preraščajo v industrijska podjetja, medtem, ko so na usiužnustna dela v celoti pozabila. V obrtnih podjetjih tudi ne vedo, kam naj bi v prihodnjih letih usmerili svojo dejavnost. Letos so odprli precej denarnih sredstev, da bi pospešili dejavnost obrti, toda podjetja se tega denarja niso posluževala v dovoljni meri. Hkrati s tem je vse premalo sodelovanja med obrtnimi podjetji in industrijo. Družbeni plan obrti je letos manjši kot lani. Naj navedemo nekaj primerov. V obrtnem podjetju Katjuša so lansko leto realizirali plan s 5.150.000 dinarjev, letos je realizacija plana ista. kot leta 1955. V podjetju imajo preveč delavcev, produktivnost deta v Katjuši je na zelo nizki stopnji, taka da ne moremo skoraj govoriti o pravem »delu«. Podoben položaj je bil še do nedavnega v »Uniformi«. Takih primerov je v mariborski občim, še več. Ko so bo v prihodnjem letu povečal'plačni sklad, bo povpraševanje po obrtnih uslugah prav gotovo še večje ‘in takrat Im nujno, da bodo obrtna podjetja povečala proizvodnjo.' Za Štajersko metropolo-tudi ne moremo reči, da je giede trgovin vse v najlepšem redu. Še zdaleka nimajo dovolj takih trgovin, kjer bi poslovanje ustrezalo vsem tehničnim in higienskim načelom. Letos so trgovine porabile 45 odstotkov investicijskih sredi,: c v za adaptacijo lokalov, 35 odstotkov za nabavo osebnih avtomobilov in le 20 odstotkov za izboljšanje sanitarnih naprav. Sredstva so večkrat črpala tudi tista podjetja, ki jih tako nujno nišo potrebovala Vprašanje pa je, zakaj niso izkoristila te priložnosti podjetja, ki imajo še vedno slabo urejene prostore. Precejšnje težave imajo Mariborčani s kruhom. To so že zlasti občutili med praznikom Dneva republike, ko niso-mogli v pekarnah speči v 24 urah dovolj kruha za vse prebivalce. Pekarne so zastarele, zmogljivost je nezadostna. Kesitev.j® v tem, da odprejo nekaj novih pekarn. Popolnoma prav je, da so na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta industrijske tako močne občine razpravlja^ li o vseh teh vprašanjih. Vendar ne bi smeli obstati samo pri tem- Občinski siridi' kalni sveti naj bi skozi vse leto sklicevali posvetovanja 2 vsemi tistimi družbenimi organizacijami'in občinskimi organi, od katerih pričakujejo korenitih sprememb- in izboljšanja zlasti v pogledu življenjske ravni naših delcr-nih Ijud** N. B- NASE GOSPODARSTVO PO ZASEDANJU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Vsi družbeni činitelji NAJ PODPREJO DOLOČENA NAČELA in CILJE Večdnevno zasedanje Zvezne ljudske skupščine je zaključeno. Ce ocenjujemo pomen posameznih dogodkov v letu dni, potem smemo reči, da sodi zadnje zasedanje, obeh domov Zvezne ljudske skupščine tako' po številu tistih, ki so razpravljali o gospodarskih in drugih problemih, kot tudi po kakovosti razprave in razčlenjevanju posameznih pro-blemomv ter napotkih med najpomembnejše dogodke letošnjega leta in sicer tako v parlamentarnem kot v gospodarskem življenju. Govori ljudskih poslancev, razpravljalo jih je 76, niso bili suhoparni, neživljenjski ali brez-vsebinski komentarji o predloženem gradivu, o ekspozeju, ki ga je imel v imenu Zveznega izvršnega sveta tovariš Svetozar Vukmanovič - Tempo, temveč najbolj tehtni napotki kako naj bi zasnovali plan, na kakšnih načelih naj bi temeljili, da bi dosegli troje o-snovnih stvari: in sicer: ____ Hitrejši razvoj gospodarstva, s čimer naj bi zagotovili potrebno materialno osnovo za plodnejše delo, okrepitev delavskega in družbenega u-pravljanja in neposredno hitrejšo rast življenjske ravni delovnih ljudi. Nič kolikokrat je bilo v govorih jasno rečeno, da si brez hitrejšega razvoja materialne osnove, brez še krepkejšega poseganja v družbeno in gospodarsko ži Tovariš Kardelj je o tej stvarj med drugim dejal; »Uspehi na tej poti bodo naš prispevek k odstranitvi prehodne krize, ki jo preživlja mednarodni socializem. Le-ta pa se v tej krizi ne znajde, ne zato, da bi bil nesposoben, da bi se držal, ali ker ga družbene sile vlečejo nazaj, marveč za to, ker je dozorel, da gre naprej, pa je zaijel na ovire, ki zavirajo njegovo nadaljnje gibanje. Mi si ne lastimo nobenega idejnega monopola, kakor nam zadnje čase z nekaterih strani očitajo, toda mi se zavedamo, da je lahko naša socialistična praksa, naše prizadevanje za nadaljnje razvijanje soeialis-tičkih odnosov in socialističnega demokratizma, ■ realen prispevek k moči mednarodnega socializma. Zdaj bolj kakor kdajkoli...« Zasedanje Zvezne ljudske skupščine je zaključeno. Ponovno se bo sestala, ko bo sklepala o družbenem planu za leto 1957. Resolucija o osnovah družbenega plana za leto 1957, je zajela samo osnovna vprašanja, ki jih mora rešiti zvezni družbeni plan. Posamezni stvarni predlogi ljudskih poslancev niso bili uvrščeni med ta osnovna vprašanja. Zato je Zvezna ljudska skupščina naročila Zveznemu izvršnemu svetu in gospodarskim odborom, naj te posamezne predloge, predvsem pa na- vijanje od strani samouprav^ potke tovariša Edvarda Kar- nih organov v podjetjih in o-krajih, ne moremo obetati bistvenih sprememb v družbenih odnosih. Politika neposrednega dviga življenjskega standarda je bila osnovna vsebina govorov vseh, ki so sodelovali v razpravi. Vsi tisti, ki so govorili navidezno le o problemih te ali o-he panoge gospodarstva, o kmetijstvu, obrti, prometu, industriji . itd., so imeli pred °čmi osnovna načela naše e-konomske politike. Vsi njihovi p red! ožki in kritike so bili Posvečeni iskanju najboljšh možnosti, da bi zagotovili realno povečanje plač, povečanje Produktivnosti, hitrejši in skladnejši razvoj posameznih Panog gospodarstva itd. Skupščina je bila v svojem delu energična. Številni poslanci so opozarjali na prejšnje skupščinske razprave in tudi vprašali, zakaj niso bili Uresničeni posamezni ukrepi, sprejeti na minulih zasedanjih. Ne dopolnilo, temveč temeljni prispevek k razpravi o jedočem gospodarskem razvoju v naslednjem in naslednjih letih, je bil zelo tehten, kritičen govor tovariša Edvarda ^srdelja, (ki ga je v več nadaljevanjih objavilo dnevno ča-supisje), in ki vsebuje vrsto Pobud, kako nadalje razvijati 1,1 krepiti naš družbeni si- delja, upoštevajo pri sestavljanju zveznega družbenega plana ter ustreznih ukrepov in predpisov v letu 1957. Tovariš Edvard Kardelj je ob zaključku svojega govora med drugim naštel vrsto nalog. Dejal ja: »Kaj morejo Zvezna ljudska skupščina, Zvezni izvršni svet ter republiški organi ter ljudski odbori v tej smeri — razen ukrepov, ki jih bomo morali predvideti v zveznem planu, — storiti, pa je predvsem to-le: ' Boriti se za to, da bodo vsi naši aružbeni činitelji res podprli postavljena načela in cilje; boriti se za večjo delovno storilnost; boriti se za vsestransko varčevanje in za pravilnejše u-smerjanje materialnih sredstev v tiste gospodarske panoge, ki nam bodo omogočile, da bomo v najhitrejšem tempu povečali sklade potrošnega blaga; boriti se za boljšo organizacijo preskrbe mest in industrijskih središč z razvijanjem sodobno - tehnično opremljene trgovine in tesnim povezovanjem s kmetijskimi posestvi, zadrugami, ekonomijami, podjetji itd.; boriti se za strogo kontrolo nad zakonitostjo in finančnim poslovanjem vseh podjetij in ustanov; boriti se za pravilnejše poslovanje trgovinskega omrežja in za večjo kontrolo državljanov nad tem omrežjem; boriti se za pospeševanje kmetijske proizvodnje, tako na socialističnem sektorju, kakor tudi na privatnih gospodarstvih, predvsem prek organizacij zadružništva. Samo s pogojem, če bomo mm /■e*- V našem plemenitem boju za lepše življenje ne gre samo za vefi jekla, železa, bakra, aluminija, marveč predvsem zato, da delovni človek — delavec zavzema v družbi tisto mesto, ki mu pripada, kajti vemo, da je razvijanje socialističnih odnosov pri nas pomemben prispevek k moč i mednarodnega socializma. sprožili vse te in podobne akcije, v smeri spremembe materialnih odnosov, tedaj bodo tudi ukrepi, ki jih bo predvidel novi zvezni plan na temelju gospodarske politike, lahko rodili ustrezne sadove. Takšni sadovi pa so nam zdaj nujno potrebni, ne samo v interesu naših delovnih lju- di, marveč v interesu nadaljnjega razvijanja, našega političnega' sitema, s tem pa tudi socializma na sploh. Tu m alternative. Na tej bazi bomo lahko potem bolj smelo nadaljevali svojo pot tudi v razvoju mehainizma socialistične demokracije, kar je tudi naša neodložljiva naloga.« Črnogorsko gospodarstvo se je okrepilo V Nikšiču v Črni gori 1 je začela obratovati hladna valjarna nove železarne. Drugo leto bodo v njej izvajali 8 tisoč ton valjanih trakov. Letna zmogljivost valjarne pa bo 12 tisoč ton valjanih trakov. Največji objekt nove železarne bo jeklarna s tremi Siemens— Martinovimi pečmi in s štirimi elektropečmi. Čez dve leti, ko bodo peči obratovale s polno zmogljivostjo, bo pri- teklo iz njih vse leto 140 tisoč ton surovega jekla. Prva SM peč in prva ečekiropeč bosta obratovali že sredi leta, druge pa verjetno ob koncu naslednjega leta. Vse naslednje ieto bodo oddelki v poizkusnem pogonu, tako da bo začela železarna z redno proizvodnjo v letu 1958. Ko bo železarna obratovala s polno zmogljivostjo, bo znašala vrednost brutto proizvodnje okoli 15 milijard dinarjev. Z OBČNEGA ZBORA LJUBLJANSKEGA OKRAJNEGA ODBORA SIDIKATA ŽELEZNIČARJEV Pomagajmo mladim delavcem Pred praznikom republike so ■Jmeili v »Litostroju« občni zbor sindikalne organizacije. Iz poroeiila lahko razberemo, da je v tej podružnici 2156 članov, kar pomeni, du je v organizaciji 97 odstotkov vseh zaposlenih delavcev. V podružnici ima j o 11 pododborov žn tj so večkrat V preteklem letu z nasveti in predlogi pomagali delavskemu svetu pri reševanju tarifnih in ostalih gospodarskih vprašanj. Da bi čim bolje poskrbeli za delovnega človeka, so letos poslali na Pohorje v Kagarjev dom 21 bolnikov, v Poreču in Moščeniški Drag’ pa je bilo 60 soda!no šiibkih tovar.Sev in tovarišic. Na preventivni oddih so poslali 46 tovarišev, svojim članom so izplačali podporo v višini četrt milijona dinarjev. V razpravi so poudarili, naj bi poglobili sodelovanje i. ed mladinsko organizacijo in sindikatom. Večkrat se dogaja, da se stem, kako, "na kakšnih načelih starejši,delavci posmehujejo te-u&meriti razvoj gospodarstva, mu ®M onemu miladicnu, k; aik-samo zaradi razvoja socia- tivno dela v mladinski organizma v naši deželi, samo za- zariji. Starejši delavci naj bi po-tadi nas samih, temvag zaradi miagali vzgajat? mlade kovmar-bazvoja socializma nasploh, je, saj bodo prav ti morali kma- lu aktivno poseči v upravljanje podjetja. Zastopnik sindikalne podn ž-nice železarne Jesenice, ki je prllsostvov. 1 občnemu zboru, je govoril o sistemu nagrajevanja in o premijskem pravilniku. Povedal je, da so na Jesenicah posvet.li veliko skrb oceni delovnih mest. V Litostroju je bil > v tem letu 392 nezgod in so tako izgubili 3921 dni lin izplačati nekaj več kot milijon dinarjev. Kljub temu, da je letos manj nezgod, je njihovo število še vendar . liko. Na občnem zboru smo tud. slišali, da je nekaj delovnih mest, kjer so žene z isto suo-kovno izobrazbo in z istim delovnim uspehom, ocenjene slabše kot moški na istih delovnih mestih. Pred novoizvoljenim izvršnim odborom sindikalne organizacije tovarne Litostroj je še kup pomembnih nalog in upamo, da jlih bomo v bližnji bodočnosti zadovoljivo rešili. Z OBCNEG ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE TOVARN E LITOSTROJ Ustanavljajmo menze Veliko je bilo že napisanega o delu raznih podjetij. Zelo malo pa smo do zdaj govorili o tistih delavcih, ki delajo v železniških podjetjih- Zadnji občni zbor okrajnega odbora Sindikata železničarjev se je razlikoval od zborov sindikalnih podružlnic. v drugih gospodarskih organizacijah.- V čem je bila ta razlika? Na občnem ztooru so namreč posvetili precej časa tistim vprašanjem, ki tarejo skoraj vsakega deiavca na železnici. Iz podrobnih podatkov vidimo, da je na železnici precej takih delavcev, ki tu in tam bolujejo po sedem dni. Železniška podjetja morajo tako teden za tednom izplačevati precej denarja. Gre za razna notranja obolenja, ki so posledica slabe prehrane. Železniški delavec, ki se vozi včasih tudi po 100 kilometrov daleč na delo preživi pogosto ves dan ob koščku kruha in steklenici kave. Sele pozno popoldne dobi doma izdatno kosilo. Vprašanje pa je, . kaj se podjetju bolj izplača. Plačati precejšnjo denarne zneske ob številnih bolnikih, ali je bolje, da v podjetjih začnejo ustanavljati delavske menze. V teh menzah, naj bi železničarji dobili vsak dan za malenkosten denar obrok tople hrane. Tako delavsko kuhinjo imajo na primer na postaji Ljubljana. Razen tega osrednjega vprašanja so na občnem zboru Okrajnega odbora govorili tudj o izobraževanju odraslih- V železniškem transportnem podjetju so na primer v tem letu skušali urediti izobraževanje tako, da so naročili vodilnim uslužbencem, da naj pregledajo skripta na to pa tako pridobljeno znanje posredujejo delavcem Te zamisli, ki so sicer posrečene. pa niso izpolnili. V prihodnjem letu bodo morali temu vprašan.iu posvetiti več pozornosti. Pa ne samo v tem podjetju. Tečaje za izobraževanje delavcev naj bi organizirali tudi v sindikalnih organizacijah izven Ljubljane. Ko že govorimo o izobraževanju odraslih delavcev, pa naj za konec povemo še to, da je v preteklem letu obiskalo precej železničarjev večerno gimnazijo in srednjo ekonomsko šolo. kjer so si pridobili potrebne pogoje, da bodo kmalu lahko opravili strokovne izpite. N. B. ALI KDO NAJ BI SEDEL NA ZATOŽNI KLOPI? ' ljudski poslanec tovariš Nor-bert Veber, sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je v razpravi na minulem zasedanju Zvezne ljudske skupščine med drugim dejal .da ljudski odbori pogosto v svojem delu in raznih ukrepih pozabljajo na to, kako se bodo posamezni ukrepi odražali na življenjski standard prebivalstva«. Njegova pripomba ni pila izrečena brez podlage. Ce bi analizirali delo posameznih ljudskih odborov, bi lahko za marsikakšen ukrep okrajev ali občin na primer ugotovili tele stvari: 1. Da posamezni ljudski odbori res pozabljajo kako ta ali oni ukrep in predpis posredno ali neposredno vpliva na znižanje standarda, na povečanje izdatkov, ki so namenjeni za gradnjo stanovanj, za gradnjo zgradb splošno ljudskih poireb, skratka, kako posamezni ukrepi vplivajo na zvišanje cen posameznih izdelkov, storitev in podobno, 2. da opozorila, o lokaiističnih, lokalpatriolskih in podobnih težnjah v posameznih ljudskih odborih niso izvita iz trte, temveč, da je teh pojavov v delu prene-katerih ljudskih odborov še kar precej; 3. da hočejo posamezni ljudski odbori z nedovoljenimi, protizakonitimi metodami in ukrepi ekonomsko strahovati podjetja, oziroma jih prisiliti, da se podrede ■njihovi« zahtevi in poslujejo po njihovi volji. Tokrat si poglejmo en sam samcat ukrep Okrajnega ljudskega odbora Kočevje v minulem letu in presodimo, dragi bralci, kaj od povedanega velja za njega. Lesno konstrukcijsko pudletje »Tesar« v Ljubljani je minulo leto kupilo v okolici Drvarja okoli 800 kubičnih metrov mehkega lesa. Drvar je precej daleč in zato je razumljivo, da 5e bil les kar za 2.000 dinarjev dražji pri kubičnem metru kot pa ee bi ga kupilo v Sloveniji. Ne samo to. Les je bil tudi elabši, kot pa, če bi ga dobilo to podjetje na primer iz Gorenjske, Roga ali drugih krajev. Kako to, da je podjetje »Tesar« kupilo les v okolici Drvarja? Mar ga ni moglo dohiti nekje bliže v Sloveniji, kjer bi bili prevozni stroški manjši in les kakovosten? Ali je mogoče podjetje »Tesar« tako izbirčno? Ali se pri tem podjetju res n’č ne menijo, po koliko plačajo ies in za koliko bo zavoljo takšnega nakupa porasla eetta končnemu proizvodu, ostrešju za (stanovanjsko poslopje, ali za katerikoli naš industrijski objekt? Ne eno in ne drugo ne drži! Podjetje »Tesar« je zašlo v tolikšno zagato glede nakupa hlodovine, da ga je moralo kupiti v Bosni, ga moralo piačati celo 2.000 dinarjev draže kubični meter, če je hotelo izpolniti naročila in obdržati proizvodnjo na isti ravni. Sicer pa, najbolje, da prelistamo neka! uradnih dokumentov in stvar nam bo jasnejša. Dne 31. julija lani sta tržna inšpektorja OLO Ljubljana zaslišala dve odgovorni oseb; podjetja »Tesar«, ki sta izjavila tole: »Že od leta 1952 je začel Okrajni ljudski odbor Kočevje zavirati reden odvoz odkupljenega lesa z njegovega področja. Uprava za gospodarstvo okraja Kočevje je vedno zavlačevala izdajo spremni c- Leta 1953 je moral Državni sekretariat za gospodarstvo LRS intervenirati pri okraju Kočevje, da je začasno preneha! ovirati odkup lesa na področju kočevskega okraja. Vse te ovire so bile posledica' tožb. k: Jih je na okrai Kočevje vlagal proti našemu podjetju lesno industrijsko podjetje Ribnica z izgovorom, da zarod; odkupa »Tesarja« ostane podjetje v Ribnici brez potrebne hlodovine. (Iz zapisnika sestavljenega v podjetju »Tesar« dne 31. 7. 1956). Položaj podjetja je bil prav takšen tudi v letu 1954 in v prvi polovici leta 1955. Predstavniki podjetja »Tesar« so mora1! oditi nič kolikokrat na Okrajni ljudski odbor Kočevje, da so izposlovali spremnice za prevoz lesa rz Kočevja v Ljubljano. Toda lam; se je položaj zaostril. Podjetje »Tesar« ni dobilo iz Kočevja približno mesec dni nikake hlodovine. In da podjetje ni zmanjšalo proizvodnje. Je moralo les kupiti v Bosni, ga piačati draže. Zavoljo tega izdelki verjetno niso bil; cenejši-V kakšen položaj Je zašlo to podjetje lani, razberimo iz njihovega obrambnega predloga, ko so se predstavniki podjetja znašli na zatožni klopi pred Okrožnim gospodarskim sodiščem v Ljubljani. Podjetje »Tesar« je odkupilo od privatnih lastnikov na področju okraia Kočevje v letu 1955 večjo količino lesa iglavcev, da bi ga razrezalo na svojih dveh žagarskih obratih v Ljubljani. Pri tem pa je podjetje naletelo na težave s strani okraja Kočevle. ki je po tem. ko je podjetje že nakupilo na njegovem področju znatne količine hlodovine, začel odklanjati izdajanje sipremnic. Pri prevozu lesa po železnici ali s kamioni in vozovi, so spremnice predpisana listina. Okrajni ljudski odbor Kočevie je utemeljeval ta svoj postopek s tem. da ne pusti, da bi se les z njegovega področja izvažal v Ljubljano, temveč naj bi ga predelali na področju okraja. Zastopnik podjetja je ponovno tudi osebno interveniral na okraju Kočevje, da bi okraj spremenil svoje odklonilno stališče glede, izdajanja spremnic za prevoz odkupljenega lesa. Toda podpredsejnik okraja, tovariš Košir, Je vztrajal na svojem stališču, da podjetje (Te-'sar) ne sme odkupovati lesa na tem področju, kar je utemeljeval s pavšalnimi navedbami, da podjetje preplačuje les. ga prevaža brez spremnic, seka brez sečnega dovoljenja in podobno. Podjetje je zahtevalo, naj predloži okraj konkretne dokaze o teh prekrških. Tega niso storili, temveč je tovariš Košir zastopniku podjetja izjavil, da bodo le-to ekonomsko uničili ter pripomnil, naj preseli »Tesar« svoje obrate v Ribnico, če hoče les odkupovat; na področju kočevskega okraja... Ko v letu 1955 po raznih intervencijah niso bili doseženi nobeni uspehi ter so od podjetja »Tesar« vedno znova zahtevali. naj preseli svoje obrate v Ribnico in Kočevje, se Je pojavila tako ma terenu kot tudi na okraju v Kočevju sicer neuradna sugestija — naj vprašanje odvoza že odkupljenega lesa uredi podjetje »Tesar« sporazumno z LIP Ribnica. Prav na podlagi tega je uprava podjetja »Tesar« sklenila, da stop: v slik z lesnoindustrijskim podjetjem Ribnica. Zastopnik podjetja »Tesar« se je dogovoril z LIP Ribnico, da v letu 1955 ne bo več odkupoval na področju okraja Kočevje lesa, predstavniki LIP pa so mu obljubili, da bodo oni uredili z okrajem, da bo le-ta podjetju »Tesar« dovolil odvoz že odkupljenega lesa na svoje obrate.« (Iz obrambnega predloga podjetja »Tesar«, sestavljenega dne 29. 10. 1956). Ta dogovor, ki ni prinašal podjetju »Tesar« prav nikakršnih koristi temveč izgubo, koristi pa drugim, bi najbrže ostal še neka) časa v veljavi, če ne bi tržna inšpekcija pri OLO Kočevje pri pregledu v maju 1956 ugotovila, da je leta 1955 zadruga Rog kupila večje količine lesa od podjetja »Tesar« in nato v skladu s pogodbami prodala kupljeni les oktobra oziroma decembra 1955 lesno industrijskemu podjetiu Ribnica. Pri pregledu pestovanja les-no-industrijskega podjetja Ribnica v juniju 1956. leta je in- s,-J®-*, Zadružnik: A jelko bi rad5? Komercialist 'podjetja »$j>*k- O, pri nas jih lahko dob!le! J?o sto dinarjev so. Pcadajamo prop«: Breveščka so po dvesto Predraga? Samo tristo dinarjih samo podjetjem din. Mi jih samo posredujemo - jev..« špekcija ugotovila, da Je 'LIP Ribnica večino lesa, ki ga je kupilo od KZ Rog (ta pa skoraj zopet istočasno od podjetja »Tesar«) zopet prodalo podjetju »Tesar«- Kmetijska zadruga ter lesmo-indiustrijsko podjetje nista imela pri teh poslih nikakršnih posebnih stroškov, pač pa se je les zaradi neupravičeno zaračunanih marž podraži; za nad pol milijona dinarjev,« (Iz obrazložitve sodbe Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani, ki je razpravljalo o kršitvi uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgoviriah proti obtoženim: podjetju »Te-"sar«, KZ Rog ter MLIP Ribnica). »Obdolžena kmetijska zadruga in obdolženo podjetje LIP Ribnica sta si pri teh prodajah zaračunavali dogovorjeno maržo 2 oziroma 4®/o, čeprav so tako-rekoč vse delo opravili uslužbenci podjetja »Tesar«. Kratek opis vseh teh postov bi bil, da je podjetje »Tesar« prodalo les zadrugi in LIP Ribnica zato. da bi svoj les zopet kupilo nazaj in ga smelo odpeljati. Zadruga in LIP Ribnica Pa sta prišli do nekega zaslužka skoraj brez vsakega svojega truda. Takšni posli so prav očiten zgled verižnega trgovanja«. (Iz obrazložitve sodbe Okrožnega gospodarskega sodišča). Gospodarsko sodišče je razsodilo, da mora obdolženci podjetje »Tesar« plačati 30.000 dinarjev denarne kazni, eden od njenih uslužbencev pa 3.000 dinarjev kazni. Kmetijska zadruga Rog je morala plačati 60.000 dinarjev kaj11. MLIP Ribnica 90000 dinarjev kazni upravnik zadruge Rog 5000- dinarjev in komercialist MLIP Ribnica 6.500 dinarjev kazni. Kmetijska zadruga Rog je morala vrniti premoženjsko korist, ki si jo je dobila s tem poslovanjem in sicer v znesku 194.804 dinarjev, podjetje Ribnica pa 285.750 dinarjev. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo okoliščine, v kakršnih 'je bilo podjetje »Tesar«, ki so le-to pripeljale do, očitanega dejanja. Posebno pa je upoštevalo stališče Okrajnega ljudskega odbora Kočevje glede izdajanja spremnic kot močno olajševalno Okolnost. In zato je sodišče kljub večjemu obsegu poslov in kliub družbeni nevarnosti takšnih poslov odmerilo »Tesarju« nižjo kazen. Največjo mero odgovornosti za te posle pa je prisodilo LIP Ribnica, zato je bila tud: kazen zanj višja- V obrazložitvi Je zdaj rečeno: če bi že hotelo pomagati podjetju »Tesar« bi moglo to storiti brez izrednih zaslužkov zase. Pr; zadrugi in pr; LIP Ribnica so prevladovali ozki sebični interesi z lahkim zaslužkom, kar je obiežilno, Tako težavno stanje pri LIP Ribnica tudi ni bilo, da bi si moralo pomagati na takšen načip iz zadrege .,. Predstavnik podjetja LIP Ribnica je namreč opravičeval takšen postopek podjetja, češ, »Stanje v LIP je bito močno kritično. ker jim je zaradi odkupov podjetje »Tesar« na njihovem področju pričelo primanjkovati surovin in so morali že deloma obratovanje ustaviti. To stanje je bilo OLO dobro zna- no, in iz tega razloga je OLO odklanjal (kljub intervenciji Državnega sefcretariaita) izdajo spremnic. Res so za to z OLO napotili predstavnike podjetja »Tesar« k LIP Ribnica. Dogovorili so se tok o, da bo podjetje »Tesar« odkupovalo .le še pri obdolženem podjetju LIP, že odkupljen les pa naj proda podjetje »Tesar« tako, kakor so potem res storili______« (Zagovor predstavnika LIP, naveden v obrazložitvi sodbe Okrožnega gospodarskega sedišča)- Če človek upošteva vse, kar je moč razbrati iz omenjenih uradnih dokumentov, potem se res vpraša, mar ne bi moral sedeti 4na zatožni klopi še kdo drug (člani ljudskega odbora “ ki to zakrivijo?) razen omenjenih obtožcmcev? Mar niso tl ukrepi vplivali na povišani© cen. mar niso ti ukrepi izraz lokaiističnih in lokalpatriotskih teženj in mair takšne metode niso podobne ekonomskemu strahovanju podjetja? Ce je rečeno v obrazložitvi sodbe tole; »dokazano je (iz ugotovitev Tržne inšpekcije OLO Ljubljana ia izpovedi priče Kamnikarja, pa tudi iz izjav vseh obdolženih), da je zavzel OLO Kočevje pri tem svoje posebno negativno stališče in nekako napotil obdolženo podjetje (Tesari, da naj zadevo (v zvezi z možnostjo za izvoz) uredi z LIP (Ribnica),« potem bi moral biti tisti, pa naj je to kdorkoli, če ne sodnijsko pa vsa! upravno disciplinsko kaznovan, zato ker ni preprečil takšnega verižnega poslovanja. Verižništvo, posredništvo, ki ga je v našem gospodarstvu še precej, vendar ga ne odkrivamo dovolj korenito, namreč vpliva na povišanje cen proizvodov In prinaša lahak zaslužek Ustim, ki se s tem ukvarjajo. To pa v posredni ali neposredni obliki vpliva na zniževanje življenjskega standarda, vpliva na zviševanje posameznih cen proizvodov, vpliva ma drago graditev stanovanj in drugih objektov, kar v tej ali oni obliki plača konec 'koncev delavec *— potrošnik. Tej zadevi ne bi posvetili toliko pozornosti, če ne bi feb pojavov in podobnih opazili tudi na drugih področjih gospodarstva, predvsem trgovanja. Pri podjetju »Tesar« smo povprašali, aii imajo podobne težav© morda tud; v drugih krahh. Dejali so nam, da tolikšnih težav, kot so jih imeli v okraju Kočevje sicer drugod ne doživljajo, vendar ds tud; nekatero občine v drugih krajih Slovenije ne delajo spremnic za izvoz lesa, češ da to ne dovoljuje okra). Ali je trgovina potlej res svobodna? Tako imajo na primer sklenjene pogodbe za odkup lesa z zadrugam: Sveta Katarina, Medvode. Goričane pri Golniku, toda zadruge ne morejo izpolniti svojih pogodb, ker prav te. da ne dobijo dovoljenj za izvoz lesa izven območja okraja. Podobne težnje je podjetje tudi opazilo v okolici Cerknice. Borovnice in drugod. V podjetju pa so pohvalili občino VeLk© Lašče, ki Je sklicala predstavnike zadrug in podjetij ^2» vzpodbujala vse, naj bi podjetja, ki trgujejo z lesom, odkupoval® les edinole preko zadrug Dore NASE GOSPODARSTVO PROIZVAJALCI O KOOPERACIJI IVAN KOGOVŠEK, DIREKTOR TOVARNE INDUS O KOOPERACIJI: VSKLfiJAJMO PROIZVODNEPBOGBAME »O kooperaciji smo s. predstavniki ra z mh podjelij kovinske stroke že precej razpravljali. Zdi se nam, da je to eden najvažnejših, po drugi strani pa tudi najtežjih problemov, ki ga moramo rešiti. Jasno je, da zanimanje sindikalnih organizacij ter ostalih vodstev strokovnih združenj daje upanje, da bodo prej ali slej ta vprašanja zadovoljivo rešena. ' Kadarkoli smo oddajali naročila za polizdelke drugim podjetjem, se je vedno pojavilo vprašanje izpolnjevanja rokov in zaračunavanje prometnega davita polizdelkom, ki so bili pri naši končni kalkulaciji ponovno obdavčeni. Zavoljo podaljševanja rokov so vezana obratna sredstva. To vpliva na podražitev končnega izdelka. Pa našem mnenju hi bilo za uspešno kooperacijo potrebno, da se podjetja, id pridejo v poštev za tak način dela, redno sestajajo, posebno pred sestavljanjem proizvodnih pianov za določeno dobo, tako da se že lahko vnaprej ugotovi tehnološki . proces proizvodnje v matičnem podjetju, to je v podjetju, Iti organizira določena proizvodnjo ter še v/skladi proces dela z obstoječimi, ozirvma razpoložljivimi zmogljivostmi strojev in naprav v podjetjih, ki prihajajo v poštev, za kooperacijo. Dovolite, da vasm to razložim na primeru. Ce nia primer »Indos« planira izdelavo sto kosov viličnih nakladalcev, ki jih naj izdela v enem letu, je nujno, da Litostroj, Metalna Maribor, Munja Zagreb, Sever Subotica, Sava Kranj, zainteresira ostala podjetja, ki so koristniki enakih polizdelkov, ali vsaj podobnih, na področju vse države ali vsaj tta področju Slovenije. Na podlagi analiz, potreb po enakih proizvodih v posameznih podjetjih se ugotovi skuprea količina ali potreba po predmetih in se prilagodi proizvod-Pji program proizvajalca glede na tehnološki proces proizvodnje in potreb potrošnikov tako ga-ede rokov izdelave kakor tudi glede kakovosti m cene. V nasprotnem pri- meru, če ni takšnih sporazumnih dogovorov, vpadamo neorganizirano s svojimi željami v proizvodni program ostalih podjetij, ki imajo sicer skupne osnovne karakteristike za proizvajalca, vendarle vpadamo v proizvodni proces neorganizirano. Dovolile, da to .stvar še določneje obrazložim. Ce naroči na primer naše podjetje v Savi v Kranju oblogo trde gume z® kolesa viličarjev, ki jih naj Sava Kranj izdela v določenem mesecu, recimo le 50, mora to podjetje, v kolikor nam želi ustreči, pripraviti za določeno delovno mesto zmes gume in stroje za trdo oblaganje in kalupe. Ko izpolni naša naročila pa mora preiti na obdelavo popolnoma drugega proizvoda. Vemo pa, da podobna kolesa naročajo tudi druga podjetja, v večjih ali vsaj enakih količinah, Ce bi se podjetja, ki sodelujejo med seboj že v začetku leta dogovorila, kaj bo potrebovalo to ali ono, koliko in v katerem času, potem bi lahko v Savi organizirali delo tako, da čim manjkrat izmenjujejo kalupe in pripravljajo surovine za enovrstne proizvpde. Jasno je, da bi se s tem načinom dela -cena proizvodov znižala, ker bi se lahko v Savi odločili, v nekem smislu, že za serijski značaj dela. Podobno je tudi za ostale predmete. Zato mislim, da bi bilo potrebno proizvodne plane posameznih podjetij vskla-jevati s proizvodnimi plani podjetij, s katerimi pač sodelujejo. Zavoljo tega mislim, da bi bilo jjotrebno ustanoviti pri Industrijski ali Trgovinska zbornici ali morda pri Svetu, za gospodarstvo, določeno teto, kj bi te stvari vsklajeva-lo. Razen tega pa bi bilo po našem mišljenju potrebno urediti še vrsto • vprašanj s fi-načnimi organi, predvsem, kako obdavčiti polizdelke. Po sedanjih predpisih so namreč v okviru končnega izdelka polizdelki ponovno obdavčeni. Zavoljo tega, ker prav prometni davek v večini primerov odvrne podjetje od tega, da bi izkoristilo racionalne RUDOLF DERZlC, DIREKTOR »TELEKOMUNIKACIJE«, LJUBLJANA: OMEJENE OBBETNfi SREDSTVA ZAVIHAJO SODELOVANJE »Omejena obratna sredstva in *ara-di tega neporavnane med-sefeojne obveznosti, hudo ovirajo sodelovanje med podjetji. Ker Podjetja med seboj ne morejo Poravnati obveznosti, ker jih ne ®ore poravnati eno samo podrtje. pogostokrat zastane proizvodnja. Zaradi tega drug drugega tožimo, črpamo drug drugemu s tožbami že itak majhne sklade za samostojno razpolaga-Pje. zaustavljamo drug drugemu Proizvodnjo, kršimo finančne Predpise ter ustvarjamo drug drugemu še večje finančne te- žave. To ne krepi, temveč slabi sodelovanje med podjetji. Jasno je, da se v takih pogojih želi vsak čimbolj osamosvojiti, s tem, da skuša proizvajati vse sam, da hoče biti čim manj odvisen od dobaviteljev, ki mu lahko iz kakršnihkoli razlogov zavrejo proizvodnjo. Zaradi takih težav v kooperaciji, pa tudi zaradi napačnega gledanja posameznikov, ki streme za »konkurenco« za vsako ceno, nekatera podjetja nakupujejo brez potrebe licence za rasne proizvode.« možnosti za proizvočtajo določenega proizvoda v drugem podjetju, ostajajo zmogljivosti strojev v posameznih tovarnah neizkoriščene, zmanjšan je obseg proizvodnje, itd. Sedanje stopil j e prometnega davka namreč toliko podraže proizvod, da doseženi prihranek na račun racionalnejše proizvodnje, na račun kooperacije, ne krije iždaikov za obdavčenje. Zdi se nam, da bi imela skupnost veliko več od tega, če bi naša industrija čimbolj izkoriščala sredstva za proizvodnjo, kot pa ima koristi od dohodkov iz davka na promet proizvodov za polizdelke. Zato bi bilo potrebno uredili te zadeve tako, da bi polizdelke, ki jih je moč uporabiti samo za sestavo končnega izdelka, ne obdavčili pri proizvajalcu polizdelka, temveč šele pri proizvajalcu končnega izdelka, ki le-te vgradi v končni proizvod. Jasno je, da bi bilo treba sestavili spiske, katere izdelke je šteti za končne in katere za polizdelke. S koordinacijo dela med podjetji, ki naj bi jih opravlja.! pristojni organ pri industrijski zbornici ali drugem organu, bi odklonili marsikakšne neskladnosti, tako glede izbiranja artiklov za proizvodnjo, ki jih - osvajajo podjetja z gledišča trenutnih potreb tržišča ter za osvajanje takih proizvodov negospodarsko potrošijo ogromna investicijska sredstva. Seveda, če bi se odločili za takšne oblike sporazumevanja, ne bi smelo priti do administrativnega diktiranja proizvodnje s strani teh birojev, oziroma teles. .To delo naj bi koordinacijski organ opravljal na ta način, da bi zbiral podatke o proizvodnih zmogljivostih v posameznih podjetjih, dajal pobude za uvajanje novih proizvodov glede na potrebe trga, zmogljivosti itd. Zainteresirano podjetje pa bi se po lastni volji odtočilo za uresničenje posameznih predlogov. Židi se nam, da bi s takim načinom dela dosegli prvič to, da bi se podjetja med seboj povezovala v cilju racionalnejše organizacije dela in tehnoloških postopkov in drugič, da bi dosegli določeno stopnjo specializacije, kar bi nedvomno vplivalo na povečanje kakovosti in obsega proizvodnje. Razen tega pa bi tak način povezave in analiziranja potreb. možnosti izdelave in prodaje na domačem kakor tudi na tujem trgu, pravočasno opozoril proizvodna podjetja, naj spremene svoj proizvodni program. Saj vemo že sedaj, da pogosto neupravičeno spreminjanje proizvodnega programa zmanjšuje proizvodne možnosti podjetij. To lahko opazimo na naših gospodarskih razstavah in velesejmih, ko neka‘era podjetja prihajajo vsako leto z novimi proizvodi, ne glede na to, ali je proizvodnja prejšnjih let krila potrebe. Vse to nas opozarja, da se posamezna podjetja love za konjunkturni dobiček, ki je dvomljivega značaja in vpliva na zvišanje cen. Taksnim pojavom pa bomo spodnesli tla' s sistematično organizacijo proizvodnje in laže še bomo uveljavili na zunanjem trgu. IVAN ŽIVKO, DIREKTOR TOVARNE TERMOELEKTRiCNIH PROIZVODOV, BISTRICA-LIMBUS: S0DEL0TMJg TIBJI DOLOČENE POGOJE . »Za naše podjetje prihaja kooperacije vsekakor v poštev-Razen okovja ne izdelujemo noben proizvod sami. če upoštevamo, da nam vse emajlirane dele, to je električne štedilnike, kuhalnike, štedilnike za trda goriva in sobne peči emajlira emajli.rnica »Tempo« v Celju. Opeko za obzida v o štedilnikov in peči nam dobavljata samotami Celje in Izlake. Litoželezne Izdelke nam dobavljajo železarne Slavonska Požega in Ki-kinda. Ze teh nekaj glavnih dobaviteljev karakterizira sodelovanje našega podjetja z ostalimi ___ Delavski svet našega podjetja je že večkrat razpravljal o sodelovanju z našimi in tujimi podjetji. Po našem mnenju pa je razen medsebojnega zaupana, treba izpolnjevati tudi tele pogoje: solidna, dobava, zagotov- ljene surovine, zagotovljena elek.rična, oziroma poganska energija, zadosti gibčen in sposoben vodilni kader, zadostna finančna sredstva, ne predolg transport med posameznimi podjetji. »Totoi« bi lahko sodeloval s podjetji, ki- izdelujejo pločevinaste in električne izdelke (termične) potreboval pa bi razne agregate, motorje in podobno« ■mmmm Veliko strojev, strojnih ter drugih naprav v naših tovarnah ni polno Izkoriščenih. Porazdelitev dela med proizvajalci ni smotrno organizirana. Proizvodni programi niso vsklajeni. Z vuetejšim sodelovanjem med proizvajalci bi laiiko ta stvari izboljšali. (Motiv iz tovarne »Planika«, Kranj,) S'r. M — M. DECEMBRA 199« — »DELAVSKA ENOTNOST« Ql NASE GOSPODARSTVO POSVETOVANJE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V TRBOVLJAH Organizacija... Organizacija... Nenehno izpopolnjevanje organizacije proizvodnje je naša ključna naloga. Kooperacija je njen sestavni del trenutek obstane, zastoji. Proces proizvodnje zahteva nenehne onganizacij-e, nenehnega iskanja racionalnejših rešitev. Merilo: hitreje in boljše. Rezultat: ceneje. Sodobna proizvodnja išče novih pobud v racionalizacijah, smotrnih ureditvah, ki dosežejo svoj rezultat z manjšim naprezanjem telesnih sil. Sodobina proizvodnja je kot so- dobna disciplinirana vojska, kjer je vsakemu odmerjeno njegovo mesto, kjer vodi vse operacije za to določen štab, ki se mu podredijp vSf po hierarhični lestvici podrejeni. Če je štab slab, je tudi vojska slaba in nezadovoljna. Sodobna pro-„ izvodnja je kot orkester, k; mera na las slediti taktirki dirigenta. Kako čudna bi bila muzika, kjer bi vsakdo po svoje igral. Zal, da je tako slabo muziko še dokaj pogosto zaslediti v naših podjetjih. Ni mogoče krivdo metati na delavce, ki so .pripravljeni delati. Na zadnjem kongresu Zveze sindikatov Slovenije pred dve-mi in pol leti je bilo mnogo govora o tem. Kongres je zasedal NOVA OBLIKA DELA ORGANOV DELAVSKEGA OPRAVLJANJA Stalna konferenca V soboto 8. decembra je v kinodvorani novega veličastnega Delavskega doma v Trbovljah imelo Društvo Inženirjev in tehnikov svoj občni zbor. V ne deljo dopoldne Pa so imeli posvetovanje o organizaciji proiz vodnic in 0 kooperaciji proizvodnje. Za to posvetovanje je b ilo med inženirji, tehniki in ekonomisti izredno zanimanje i n so dcmalega povsem napolnili dokaj veliko dvorano. Posvetov anja se je med drugim; udeležil član Izvršnega sveta LRS tov. Tone Bcie in tajnik RS ZSJ za Slovenijo tov. Mavricij Bore. Čeprav sta sledila prvemu referatu o organizaciji deia še dva o kooperaciji, so vendarle tovariši v razpravi predvsem govori li o organizaciji proizvodnje, njenem pomenu za gospodarski proevit in boljše življenje delovnih ljudi. Nedeljsko posvetovanje Društva inženirjev in tehnikov je z vso ostrostjo postavilo pred naše gospodarstvo in njegove voditelje vprašanje organizacije proizvodnje in odgovornost voditeljev proizvodnje za sodobno organizacijo- Ne zato, ker je sodobna proizvodnja sama sebi namen ali ker ]e taka v razvitejših deželah, temveč ker gre za ljudi in njihovo blagostanje. Pri tem ne gre le za intenzivnost dela, ki tudi sicer še ni taikšna kot bi morala biti, temveč za takšno organizacijo, id bo omogočila delovnemu človeku ob čim manjšem črpanju teleanih sil kar največji delovni učinek. Praksa, ki jo srečujemo, pa kaže, da imamo takorekoč tu še skorajda nenačeto področje dela. Le pomislimo, koliko smo . v teh desetih letih zgradili in opremili sodobnih tovarn, toda storilnost na enega zaposlenega n porasla nasprotno, v zadnjem letu beležimo določeno ngsadovairtje. Kako nerazumljivo je. če pomislimo, da do 30 od- stotkov s toliko prizadevnostjo in muko dobavljenih strojev , ne obratuje, medtem ko je zahtev Po novih investicijah kar čez glavo. Kako nepojmljivo je, da je plačni sklad v letošnjem letu v celotni vsot: močno porasel, ker so mnoga naša podjetja zaposlovala nove in nove moči. da b; povečala proizvodnjo In alj je čudno, da se zato življenjska raven ne premakne, kot da je zakovana. Neki tovariš je v razpravi dejal nekako takole: »Rečeno je bilo. da pri nas izkoriščamo le okoli 10 odstotkov vseh postrojenj. Kako vesel; bi bili. če bd bilo to res. Toda mi se strašno varamo-« Tej ugotovitvi so zborovalci s ploskanjem pritrdili. Re-s je, da je za takšne stanje mnogo več ali manj tehtnih vzrokov in r.e najmanjši od teh plačni sistem. Toda res je tudi. da pristopamo k organizaciji proizvodnje nekoliko tehnokratsko in celo akcijsko. Čakamo nekih pobud od zunaj, krivimo vse mogoče činitelje, ki ne kažejo raziumevamja, smo v dvomih, ali je tolikšna demokratičnost delavskega in družbenega samoupravljanja koristna. Oj, koliko je izgovorov. Da je temu tako, sta med drugim, dva vzroka. Marsikje ne vidijo, da je nabava surovin — proizvodnja in re-alizaciJa edinstven proces. Voditelji proizvodnje se borijo zgolj s proizvodnjo — pozabljajo pa pa tržišče -n sicer v Obeh smereh, ko se pojavljajo kot nakupovalci proizvodnje potrošnik dobrin in kot prodajalci svojih proizvodov. Tu nastaja vrsta težav: od pomanjkanja kreditov do neuresničene realizacije in rezultat tega je: saj se ne izplača organizirati proizvodnje, saj so še tako težave. Drugo, morda še važnejše vprašalnje je odgovornost za proces proizvodnje. Proizvodnja ni nekaj statičnega, ona je v svoj; neprestani rasti. Ce le V Kranju so ustanovili usta-.novo Stalno konferenco delavskih svetov. O pomenu te konference te dni razpravljajo v organizacijah SZDL in v vseh delovnih kolektivih. To je prva stalna konferenca v Sloveniji. Prav zavoljo tega sem se ob obisku v Kranju zanimal, kakšna je vloga in kakšni so cilji stalne kon-rence delavskih svetov. V delu delavskih svetov smo do sedaj zabeležili velike uspehe, je dejal predsednik občinskega odbora SZDL tov. Martin Košir. Toda ponekod delavski sveti' niso našli odgovora na določena vprašanja. Samo nekaj je bilo organov delavskega upravljanja, ki so si znali poiskati najprimernejše oblike dela. Zato smo v Kranju osnovali stalno konferenco delavskih svetov, da bi laže in uspešneje pomagali pri izobraževanju odraslih delavcev in podvzeli določne mere za širše izvajanje nalog v korist skupnosti. Z delavskim in družbenim upravljanjem bomo dosegli postopoma višjo stopnjo družbenega sistema. Vprašanje pa je, kako bomo to dosegli. V občinskem odboru Socialistične zveze v Kranju so prišli na misel, da osnujejo stalno konferenco. Ta se bo bavila z vsemi vprašanji delavskega upravljanja. Predsednik iniciativnega odbora Anton Seljak mi je povedal, da je do zdaj v stalni konferenci delavskih svetov že deset podjetij. Ze na prvem sestanku so ugotovili, da so vprašanja, s katerimi se bodo bavili, zelo obširna in pomembna. Na videz izgleda, da ima konferenca te-le naloge: izmenjati izkušnje med delavskimi sveti , dajati napotila za delo organov delavskega upravljanja in pomagati pri izobraževanju odraslih delavcev, Toda te naloge nikakor niso majhne. Te so toliko pomembnejše, ker lahko na posvetovanju slišijo predsedniki delavskih svetov, kako so uspešno drugod organizirali delo svetov, uredili odnose z upravnim odborom * in direktorjem podjetja ter vsemi delavci tovarne. Predsednik upravnega odbora tovarne »Iskra« Pavel Kri-štufek je dejal, da je v tem podjetju proizvodnja in organizacija dela na zadovoljivi višini. Delavski svet ima pri tem velike zasluge. Prav gotovo bo zelo koristno, če bodo posredovali bogate izkušnje ostalim delavskim svetom. Predsednik upravn. odbora te tovarne meni, naj bi bili sveti in priporočila obvezni za kolektive, ki so člani stalne konference. Na širši osnovi in pred večjo skupščino predstavnikov delovnih kolektivov bodo vsa vprašanja tako o delu delavskih svetov kakor tudi o organizaciji dela in izobraževanju delavcev. bolje proučena. To pa zaradi tega, ker bodo v stalni konferenci tudi zastopniki SZDL. Tako bodo delavski sveti izstopili iz ozkega tovarniškega okvira. Člani Socialistične zveze in vsi ostali se bodo lahko seznanili z vsemi proizvodnimi in ostalimi vprašanji določenega podjetja. Saj mora biti med delavskim in družbenim upravljanjem povezanost, sodelovanje in medsebojna pomoč. Prav zavoljo tega je zanimivo pogledati v kak kolektiv in videti, kako gledajo na stalno konferenco delavskih svetov. Direktor največjega kranjskega podjetja »Iskre« — tovariš Silvo Hrast — je dejal, pod geslom: »Demokracija v odločanju — disciplina v izpolnjevanju.« Ko se član; orkestra odločijo, kaj bodo igrala, se mo- j rajo podrediti dirigenta. Tedaj j preneha demokracija. Tudi v ! proizvodnji bj moralo bita po- [ dotono. Ko na zasedanjih delav- j ski svet odloči o določenih go- j spodarskih rečeh, postane odlo- j čitev zakon. Kolektiv je dolžan to izvesti, a odgovornost za izvajanje je na ramenih vodite- l Ijev proizvodnje. In če je tako, je tudi na njih, da na najracio- j n-alnejši način to store. To je le nekaj misli, ki so se ; mi porajale ob tem izredno po-memfonern posvetovanju, ki je le uvod v vrsto posvetovanj Društev inženirjev in tehnikov. da pozdravlja to kcnfe.renco. Tedensko, je nadaljeval direktor tovarne, obveščam upravni odbor o proizvodnih nalogah, j financijsko-komercialnem po- j slbvanju itd. Člani upravnega j odbora tako podrobno poznajo vso našo problematiko. D-- ta j kolektive bo gotovo zan: kako smo v »Iskri« uspeli povečati proizvodnjo za 8 odstotkov, kako smo organizirali seminarje za delavce in po- ! dobno. Ta štiri mnenja dovolj zgovorno govore, kako velikega pomena je ustanovitev Stalne konference delavskih svetov v kranjski občini. Pa vendar sta tu dve vprašanji, ki sta teoretični in hkrati tudi praktični. Predvsem, ali ne bomo z ustanovitvijo konference prišli v protislovje z okrajnim zborom proizvajalcev? Naslednje vprašanje je, ali bomo lahko samo z moralnim podukom dosegli določene uspehe? Na ti dve vprašanji mi je spet odgovo- i ril Martin Košir, predsednik občinsk. odbora SZDL Kranj, ki je povedal, da konferenca ne bo v protislovju z zborom proizvajalcev. Le-ta se ukvarja s splošnimi gospodarskimi vprašanji. Konferenca bo obenem lahko veliko pomagala zboru proizvajalcev z nasveti in predlogi. Kar pa se tičd moralne obveznosti delovnih kolektivov, je pa ta nedvomno za delavske svete zelo močna, ti se bodo trudili, da se bodo vsi predlogi, ki jih bodo sprejeli na sestanku stalne konference delavskih svetov, tudi izvajali. Kadar pa bodo na tem sestanku konference sprejeli zakonske predloge, hod® te poslali ljudskemu odboru. O mnogih stvareh bi daneS še težko govorili. Imam občutek, da je Stalna konferenca delavskih svetov pomembni telo, nova oblika v razvoju i° krepitvi organov delavskega upravljanja, k napredku i® vse večjim uspehom. Prvo stalno konferenco delavskih svetov v Kranju s0 ustanovili samo za kolektiv® industrijske dejavnosti, v k®' teri je delavsko . upravljani® doseglo precejšnje uspehe. cialistična em delovne^8 ljudstva meni, da bi bilo ko' rtstno. če bi Stalno konferenc*’ delavskih svetov osnovali za druga področja delavske#* upravljanja« GOSPODARSKE VESTI Ravenski železarji so prodali za nad 5 milijard dinarjev blaga V. zadnjih mesecih vse bolj raste proizvodnja v ravenski železarni. V skladu s tem seveda tudi narašča prodaja. V devetih mesecih letos so ravenski železarji prodali za 5 milijard 439 milijonov dinarjev blaga, kar je skoraj za 200 milijonov več kakor lani v istem času. V tem času so zgradili tudi novo čistilnico. črnalno postajo, aceti-larno in druge naprave ter precej zmanjša'; število nesreč. V Zagrebu živahno trgujejo Ssmo v prvem polletju so v TOtfrebSkih trgovinah prodali potrošnikom okoli GO.000 električnih aparatov za gospodinjstvo, več deset tisoč radijskih aparatov in nad milijon kosov razne posode. Do konca septembra je -bila vrednost prodanih predmetov prehrambene industrije večja za približno 4 milijarde dinarjev, medtem ko Je bil promet izdelkov iz keramike .stekla in porcelana ter električnega, grelnega in drugega materiala za približ- no 000 milijonov dinarjev večji kakor leta 1955. Zagrebška trgovska podjetja računajo, da bodo prodala na drobno za 5 do 6 % več blaga kakor lani. Domača industrija bo izdelala vrsto vozil ' Za razširitev voznega parka bo prihodnje leto predvidenih okoli 10 milijard dinarjev. Večji del vozil bomo izdelali . doma. Domača industrija bo izdelala bkoli 1.G00 tovornih vagonov in 20 potniških, dokončali pa bodo tudi dela pri 30 lokomotivah. Naše tovarne bodo začele izdelovati tudi električne in diesel lokomotive na osnovi licenc in kooperacije s tujimi podjetji. Prihodnje leto bo dobila trgovska mornarica 12 novih ladij. V rečnem prometu se bo domač prevoz povečal za 10 %, mednarodni za 8 •/», prevoz potnikov za 20 %. Kaj nam obetajo podjetja za prihodnje leto Proizvajalci iz raznih panog nam obetajo za prihodnje leto vr%to novih izdelkov. Tovarna Ivan Siklč bo začela izdelovati električne samovarje. Tovarna KordUb v Karlovcu se pripravka na proizvodnjo otroškega Jedilnega pribora, ki ne porjavi, podjetje Metal v Osijeku bo izdelalo ekonomične električne štedilnike in jih bo prodajalo po 1G.GG0 dinarjev. Zagrebška tovarna Croatia bo v kooperaciji s podjetjem Avala iz Beograda izdelala majhne elektromotorje za frižiderje, za pralne stroje in dvokolesa. Tovarna Meba v Zagrebu je začela izdelovati nezlomljive krožnike in drugo kuhinjsko posodo iz posebne me-laniske mase. To podjetje se pripravlja tudi na proizvodnjo raznih galanterijskih predmetov. V radovljiški občini se bodo delavski sveti stalno sestajali V Kranju so se 2e .odločili za stalno konfereneb delavskih svetov industrijskih podjetij. To obliko izmenjave izkušenj bodo uvedli tudi v Radovljici. Stalna konferenca delavskih svetov industrijskih podjetij bo omogočila izmenjavo izkušenj med kolektivi, tako da bo v okviru občine čutiti večjo strnjenost. Vodstvo konference bo pričelo pripravljati osnutek pravil. Na ustanovitev podobnih konferene se pripravljajo tudi v Tržiču. »DELAVSKA ENOTNOST« - 16. DECEMBRA 1958 «» ST. 51 ■H • /•, ' • • -v;-; . : ^ -- . ...V B E SED A B RALO E V SVETI BIROKRACIJI!S Tovariš ■urednik! Dovolite mi, naj vam razložim izredno zanimivo zgodbo. Pravzaprav je to cimo vsakdanja stvar — pravda za stanovanje in za nameček še pravda za — čisto navadno stranišče. Nič posebnega vam ne bom povedal, kot vidite. Zgodba je izredno zanimiva le v toliko, ker boste videli, da je pot do pravice strma in vijugasta, tragična zato. ker naj bi bil očitno kaznovan tisti, ki terja svojo pravico, krivec, kdorkoli je že, pa ... Res, zgodba bi lahko bila tudi humoristična, čei bn' jo dobil v roke urednik humorističnega lista ali Ježek iz Radia. Humoristična že zav>oljo tega, ker je njen konec zaklenjen z deseterimi paragrafi (nekatere omenjajo še kot dediščino »rajnke Jugoslavije«). No, dovolite mi sedaj, da vam razložim tako, kot se je zgodila. Stanovanjska uprava Ljub-Ijana-Bežigrad je 25. avgusta 1956 izdala stanovanjsko odločbo SU ST9j 1-56, s katero naj se preseli. Vinko Židan s svojo osemčlansko družino na Rimsko cesto 19. To je bila samo ena od odločb takole Približno desetih preselitev in zamenjav. Nekdanji gostilniški prostori na številki 19 so že dolgo časa sta,novanja (boljša ali slabša, to sedaj ni važno), s skupnim straniščem na koncu hodnika. Letos do avgusta so to nujno stanovanjsko pritiklino skupno uporabljali stanovalci Končina, Poljšak in Kegl&r s svojimi družinskimi člani. Res Uidi takrat je bil ta hodnik pregrajen z leseno steno. Postavil jo je Končina p sporazumu s hišno lastnico, Vendar brez gradbenega dovoljenja, da je lahko v'hodniku spravljal kolo iri druge predmete. Vsakdo od teh je imel svoj ključ in hodil v sanitarni Prostor takrat pač,‘ kadar je bilo potrebno. Zadnje dni avgusta se je Konč na preselil. V nekdanje Končinovo kuhinjo, shrambo tn hodnik, ki se je na še nepojasnjen način čez noč spre-thenil v »kabinet« se je vselil Vinko Židan. Ta je ob vselitvi zaklenil kabinet (beri hodnik) in — dve družini sta ostali od tistega dne brez stranišča. Rastko Poljšak in njegova šena sta začela iskati pravico. Rn? s, septembra letos sta Predlagala Stanovanjskemu ,lTcdu Ljubljana-Center, naj komisijsko -".aotovi nepravilen Postopek Židana in naj mu Ukaže odstraniti steno oziro-rri- ■ odpreti dohod do sanitar-Uega prostora. In tu se zgodba Pravzaprav začne. - Na stanovanjskem uradu Ljubljana-Center: »Mi za to nismo pristojni, Pojdite na sanitarno inšpekcijo.^ Na sanitarni inšpekciji: »To ne spada v naš delokrog. pojdite k sodniku za Pr^-rške.« Rednik za prekrške: . “To bede rešili na gradbeni lnšo*kciji.* »Na gradbeni inšpekciji (ob-cinzki 'iti okrajni): »Prišli bomo in si zadevo komisijsko ogledali-* In res. Prišel je član gradbene inšpekcije OLO, prišla sta še dva z občine. Rezultat komisijskega ogleda: Odločba gradbenega inšpektorja z dne 8. oktobra 1956, Id se glasi: »Stranka Zidan mora porušiti in odstraniti leseno pregrado ...« Žida novi pritožbi na to odločbo je sledil čez dolgo časa ponoven komisijski ogled petih članov in soglasna ugotovitev: »Stanje je nevzdržno, pregrado je treba porušiti in odpreti dohod ostalim strankam do sanitarnega prostora...« Toda tej ugotovitvi je sledila 4. dec. odločba gradbenega inšpektorata OLO Ljubljana, ki razveljavlja prvo odločbo, češ »v konkretnem primeru bi moral izdati odločbo o odstranitvi predmetne pregrade Oddelek za gradbene in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center na predlog gradbenega inšpektorja, ne pa gradbeni inšpektor sam ...« *V od.o. so omenjeni paragrafi. Po '»15. in 16.« paragrafu Uredbe o gradbeni inšpekciji stene ni moč podreti. Eventuelno bi jo mogli podreti na • podlagi paragrafa »94« gradbenega zakona iz leta 1931 ... . Zaključek: Po treh mesecih, po treh komisijskih ogledih, po neštetih obiskih raznih uradov, po kopici popisanega papirja je rezultati enak — ničli. Dve družini, ki nista ničesar zakrivili, ki sta samo terjali svojo pravico, sta sredi kulturnega dvajsetega stoletja, sredi glavnega mesta Slovenije ostali brez nujno potrebnega sanitarnega prostora. Vsa sreča, da niso ostali stanovalci hiše Rimska c. 19 tako paragrafarski in da je blizu podjetje »Pod Upco«, sicer res ne ustanovljeno v ta na-mtn. vendar s sanitarnimi prostori, odprtimi od jutranjih ur do polnoči. Kaj pa po polnoči ? Strankama Poljšak in He-gler je pač vseeno, po katerem »paragrafu« naj bi bil odprt dohod do sanitarnega prostora. Ni jima pa vseeno odlašanje, žongliranje s »paragrafi«, ugotavljanje, kdo je pristojen in kdo ne, izdati to ali ono odločbo, po katerih »paragrafih« itd. Vsi, ki so menda pristojni urejati te stvari, uradujejo kar pod eno streho. In vendar je moralo preteči mesec in pol, da je jod pisarne do pisarne »priromala« odločba, ki razveljavlja odilolbo. Gradbeni inšpektor občine Center in še nekateri tovariši so pokazali doslej največ razumevanja. Drugod pa slišiš le marnje o »paragrafih'«, toda nikoli ne o tistih, ki naj bi stvar pospešili. Sicer pa gre še za nekaj, kar vsi, s katerimi sem govoril (Stanovanjski urad Ljub-Ijana-CerUer in Bežigrad, gradbeni inšpekciji) omenjajo, vendar nikjer ničesar ne ukrenejo — namreč za Zida-novo sumljivo zavračanje boljšega dvosobnega stanovanja za slabšega, za kuhinjo, shrambo, hodnik in stranišče, zn nepojasnjeno spremembo hodnika v »kabinet«. Najemnik Končina je sklenil z lastniki hiše stanovanjsko pogodbo za kuhinjo, shrambo, hodnik in stranišče. Židan pa je ob preselitvi dobil za taiste prostore odločbo za »enosobno stanovanje s kabinetom« (beri hodnik). Ali ne gre pri tem morda za namerno napačno zavajanje stanovanjskih orga-. nov (na Stanovanjskem uradu Center so mimogrede povedano ob preseljevanju in zamenjavi malomarno opravili svojo dolžnost, pristali so na zamenjavo in izdajo odločbe, ne da bi preverili resničnost navedbe) in ali lahko ostane takšno ravnanje, takšno namerno zavajanje stanovanj- skih organov nekaznovana? Sedaj, ko bi , morali . stanovanjski organi spremenili odločbo, to je hodnik priznali za hodnik in ne za kabinet, pravijo: Na Stanovanjski upravi Center: « »To bodo storili na Stanovanjski upravi Bežigrad.« Na Stanovanjski upravi Bežigrad: »Za to je pristojen drugostopni organ, Oddelek za komunalne in gradbene zadeve OLO Ljubljana.« Na Oddelku za komunalne in gradbene zadeve OLO Ljubljana: »Odločbo bomo izdali, toda čakamo na odločbo gradbene El ENAKO DELO - V podjetju »Pekarna Kranj« sem zaposlen kot pekovski pomočnik. Vsega nas je z uslužbenci vred 5 in večina nas je kvalificiranih delavcev pekovske stroke. Ker se prav zdaj veliko govori in piša o plačah po učinku in po storilnosti, ne morem razumeti, kako je mogoče, da sem za isto delo, ki ga opravim prav tako kot drugi, neprimerno slabše plačan. Ne gre samo zame, marveč za več mladih pomočnikov, ki so prav tako prikrajšani. Jaz sem na primer četrto leto pomočnik in je moja urna plača 13 do 15 dinarjev nižja od kakšnega mojstra. Mojstrov, ki so včasih delali na svoje, je pri nas več, Iv uživajo avtoriteto. PIKOLOVSTVO Zamlj znižane delovne dobe ne dobi mlad rudar iz Črne otroških doklad. Odšel je namreč osem dni prekmalu k vojakom. Če bi tvegal in še ta čas delal ter se šele potem javil vojaškemu uradu ali če bi šel tja in povedal, kako je z njim, bi mu prav gotovo ustregli. Tako pa je ostala žena od marca meseca brez vsega, s tremi majhnimi otroki, od katerih se je zadnji rodil letos marca. Le občina ji daje po 2.000 dinarjev podpore... Ona računa, da bodo zadevo le nekako uredili in se je že močno zadolžila. KOLIKO ČfiSA ŠE V Žireh je socialistično obrtno podjetje »Metka«, ki izdeluje otroške čevije v kooperaciji s tovarno »Alpina«, tako da do kraja izkoristijo surovine v obeh podjetjih. Podjetje se kar lepo razvija in šteje kolektiv danes že 120 ljudi. Ta kolektiv pa tišči stvar, ki se je ne more rešiti. Stroji tega podjetja so namreč še vedno zasebna last in mora zanje kolektiv plačevati. lastniku po 200.000 dinarjev na mesec. Kolektiv bi rad te stroje že zdavnaj kupil, čeprav nima denarja. Bi ga že kje dobil. Lastnik se . kajpak prostovoljno noče odreči tako lepemu dohodku in strojev noče prodati. Kdo pa bi se odrekel dvestotim tisočakom na mesec? In tako je stvar skorajda nerešljiva. Zasebnik še vedno sedi na vratu kolektivu in dobiva denar, ki ga bržčas nikdar ni sam prislužil z delom svojih rok. Se stvari res ne da urediti? Saj strojev podjetnik ne uporablja in jih tudi sam uporabljati ne more. Zakaj ne bi ocenili njihovo vrednost, ko so jih prevzeli, odšteli, kar so mu Se plačali in mu dali še razliko, če bo še sploh kaj treba, saj so stroji bržčas že dvakrat amortizirani. Razumemo paragrafe, vendar delavci le ne moremo razumeti, da bi nas bivši kapitalist še danes izkoriščal s tistim, kar ni balo nikdar njegovo, saj si je stroje mogel kupiti le ‘z našimi žuln. KaJco dolgo Se? V. J. Junija letos je mariborski okrajni zavod za socialno zavarovanje odklonil dodelitev otroških, doklad, češ da nima enoletne delovne dobe, ker mu manjka osem dni. Pri tem pa je prekinil delo, ko je bil 13 dni brez dela ob prehodu :z gozdarske uprave k rudniku vračunal in dobo napak seštel. Potem bi imel namreč celo šest dni preveč. Zavoljo napačnega računa uradnika zavoda, so mu prošnjo zavrnili. Pritožil se je Republiškemu zavodu. In zdaj bo ta odločal o tem — po tričetrt leta. Mož je pri vojakih, žena se pa s tremi otroki ubija, kakor ve in zna z onimi dverni fiso-čaki. Taka je ta zgodba. Pa recite, če vam ne zastane srce, ko premišljate o tem brezčutnem odnosu paragrafarjev In naj s še na Republiškem zavodu najdejo pikolovski paragra-farfi, pa se bodo tej mladi ženi podrli zadnji upi. Če se bodo togo držali predpisa, da se prekinitev dela, daljša od deset dni. ne šteje v delovno dobo, ki je potrebna za pravico na otroški dodatek, potem je stvar čisto brez vsalce vade — zavolj treh dni. ker je bil ta rudar takrat 13 dni brez dela, preden je dobil službo pri rudniku. Pikolovstvo zavolj treh dni! Zavolj treh dni bi .pahnili mlado mater treh otrok p nepopisno bedo. Saj ni ona kriva, da je moral mož k vojakom, otroci pa tudi ne, da so na svetu. inšpekcije o odstranitvi ste- Na Oddelku za gradbene in komunalne zadeve občine Ljubljana-Center, oziroma na gradbenem inšpektoratu: »Nič ne moremo, dokler ne bo popravljeno točkovanje, ki prisoja hodnik le eni stranici, čeprav ga uporabljajo vsi, dokler ne bo popravljena stanovanjska odločba, ki je spremenila hodnik v kabinet.« Začaran krog paragrafov in odločb. Začaran krog, ki ga je .začrtal 'še nekdo nepojasnjen in ki mu botruje sveti Birokracijus, ljudje pa so zavoljo njegovega poslovanja ostali brez pravice. Pravični je kaznovan, krivec nagrajen. P. D. - EMRO PLAČILO Saj je prav in pošteno, da je neka razlika med starimi in mladimi pomočniki. Nismo proti temu Toda boli nas, ker se čutimo zapostavljene, kar mlademu človeku gotovo ni v izpodbudo, marveč lahko le škoduje delu in veselju do dela. Če našo upravo alt upravni odbor (v njem so sami »asi«) opozoriš na take stvari, ti odgovore: »Ste še premladi« Zakaj naj ne bi veljalo staro geslo: za enako delo enako plačilo? Sele takrat bomo delali z veseljem in z vsem občutkom odgovornosti. Ko pa vidiš pred seboj delavca, ki napravi prav toliko ah celo manj. in je bolje plačan kot ti, pa se mi ne zdi prav. No, kaj pravite k temu? l. n. Odgovor uredništva: Kaj naj rečemo k temu? Kaj, če t>i najprej tovarišu L. D. zastavili vprašanje? Kaj bi, recimo, dejal, če bi že petindvajset let delal, pa bi imel enako plačo kot tisti, ki se je komaj izučil? Star delavec ss je v dolgoletnem delu pridobil obsežno znanje in nabral veliko izkušenj. Zato njegovo delo skoraj nikdar ni tvegano, skoraj vedno se mu »posreči«, ker jma pač izkušnje. Za:o naj bo tudi bolje plačan. In s tem ni prav v ničemer kršeno načelo: za enako delo — enako plačilo. Kajti on uporablja -pr: delu vse v dolgih letih nabrane izkušnje in znanje in je zato tudi vrednost njegovega dela večja. Če bi to načelo tako poenostavili, da bi »stare« in »mlade« čisto enako plačevali, bi se mladim ne izplačalo učit: se, pridobivati izkušenj, saj bi od tega ne jmeli nobenega haska. Zato se ogrevamo z.a načelo, mj bi z leti napredovali pri plači. Toda ne zgolj zato, ker so starejši, marveč zato. ker so večje njihove delovne izkušnje in njegovo delo boljše in večje. Vse to pa mora starejši delavec dokazat: pri delu. Ce »i njegovo delo nič boljše, če tudi po količini nič več ne napravi, potem tudi ni upravičen na višjo plačo zgolj zato, ker je starejši. Ce je torej tako. kot pravi tovariš Lojze, da napravijo »mladi« prav toliko in' celo več kot »stari« in če tudi po kvaliteti njihovo delo odgovarjS, potem bi morali zaslužiti prav toliko ali celo več kot oni. Tako mislimo, morda ho še kdo povedal svoje mnenj'« o tem. < / SOCIALNA POLITIKA VSAKEMU ŠESTEMU VAJENCU RAZVELJAVLJENA ALI PODALJŠANA UČNA POGODBA Da ne bo prepozno Glavna krivda — neurejene družinske razmere — Zakaj vajenci zapuščajo delo in se predajajo ulici? Hakle se je učila dve leti pr.i nekem velikem trgovskem podjetju. Nekega dne je zmanj-kiala neka stvar. Ali si Jio je šelefla, ker jo je rabila ali Iz drugih ra logov; tatvina je tatvtina, Morala je proč, saj je pokvarjena, nepoštena itd. — kratkomalo učno pogodbo • »o ,razdrli. Dek.e se je znašlo na cesti, njena nadaljnja usoda ne zanima več ne šole, he podjetja, (ali mojstra), ne občine. .. Temveč je to le njena ekrb fe skrb njenih staršev. To 6e je pripetilo tako rekoč ob koncu njene vajeniške dobe? Kaj bo zdaj? * S 1. januarjem 1956 so prešle na občinske ljudske odbore vse pristojnosti v zvezil z registracijo razvez in podaljšanjem vajeniških učnih pogodb spremembe strok ali pa mojstrov. Obrnil sem se na referenta za delo in delovne od-pose pri nekaterih občinskih ljudskih odborih v Ljubljani. Preenetljivi in niti malo raz. veseijiivi podatki opozarjajo na pereč problem. Na odseku za delo občinskega .judskega odbora Ljubljana-Center je registrirano 563 učnih pogodb, a siamo v tem letu do 15. oktobra jih je bilo 61 razvezanih, 30 pa podaljšanih. Na občinskem ljudskem odboru Vič Je bi-o sklenjeno 107 vajeniških pogodb, od katerih sio, jih 12 razveljavili in 14 podaljšali; na občini Bežigrad pa od 170 skle. njenih učnih pogodb razdrli 26, podaljšali pa 9. Ce vzamemo povprečje teh štirih ljubljanskih občim, vidimo, da je 19 odstotkov vseh vajencev razveljavil.© ali podaljšalo učne pogodbe. Kje so vzroki za to? V uradnih poročilih je odgo- VHt" 1^-—p !*a7 VTG7'U- - Vsako mojstrovo navodilo si velja za-pomniti, vendar pa vajenci večkrat pogrešaj© mojstrove pozornosti jejo v glavnem zaradi »vajen-čeve malomarnosti« do dela, izostajanja z deta, kraje, neuspeh® ali izključitve h šole, — podaljšujejo pa pogodbe tisti m, k; prvič ponavljajo razredi Vsi ti odgovori so pomanj-Mjivi »n porajajo novo vpra- šanje »zakaj« kajti ®no je povod, drugo pa vzrok. . Pogovarjal sem se z referenti za delo na občinskih ljudskih odborih, prav tako tudi z upravitelji in predavatelji na vajeniških šo.ah. Tako sem zvedel več. Obenem pa so račk rili pred menoj vrsto problemov, ki se jih kaže resno' lotiti. Neodgovoren odnos do dela, izostajanje z dela. pohajkovanje po ulicah, — vse to ima glavni vzrok v družinskih razmerah, v katerih je vajenec odrastel In v katerih živi. Ne razvezujejo pogodbe kar tako zlahka. Neštetokrat pozivajo na občino mojstra in vajenca pa tudi njegove starše". Prav slednjih pa največkrat sploh ni blizu. Fanta dajo v uk in dvignejo roke od njega. Ne zanimajo se več zanj. Posebno poglavje so otroci v družinah, kjer je samo eden roditelj, socialne razmere težke, otrok pa veliko! Kdo skrbi za nje? Sami, u.ica! In ko je tak otrok prepuščen sam sebi, ulici, sta uk In šola izgubljena. Tu potem ne pomaga več prepričevanje na občini, niti isncememba ihoj-stra, niti vsa učenost mentalne higiene in. psihiatrov. Eden od upraviteljev vajeniške šole m» je dejal, da ima samo 15 odstotkov vajencev — učencev na. njegovi šoli (konkretno na vajeniški šoli lesne stroke) urejene družinske razmere! To pa še stopnjuje drugo dejstvo: vrčinai .vajencev se vozi v šolo »n na delo iz oddaljenih krajev-.K© fant ali dekle zapusti delavnico ali šolo, ostane brez nadzorstva, v opoldanskih urah, .v določenih dnevih tud j popoldne, pozno zvečer dio zadnjega vlaka. Včasih so imeli vajenci prostor v palači DOZ-a. Danes je kolektiv ljubljanskega glavnega kolodvora namenil vsem imetnikom dijaških vozovnic čakalnico I. razreda, kjer so na toplem, kjar- imajo mir tn možnost opravljati domače naloge in so tudi učiti. Tudi vajencem je namenjen ta prostor, samo da vajenci ne prihajajo tja. Ali gredo takoj na vlak, ali pa ob popoldnevih, ko nimajo šo.e ali dela, »n to Je navadnio, v kino. Da vsi filmi niso ne samo vzgojni, temveč sploh primerni za doraščajočo mladino, z vsemi,vplivi, ki sledijo, ne bi tu pogrevali. Dnevna soba, kjer W pod nadzorstvom preživeli vajenci večji del svojega prostega časa, bi morala biti prva skrb vselil', odgovornih, čloitetjev. Družbene organizacije, še posebej sindikalne bi se, morale bolj odločni') zavzeti za vajence. Tudi TVD Partizan bi se mora.! feoij približat; vajeniški mladini on jo v večjem številu vključiti v svoje, vrste,. Ne smemo pa pri tem zanemariti tud; odnosov mojstrov do vajencev. Čudno je, da prav v socialističnem sektorju pogosto ni dovolj razumevanja za vajence.' V mizarski' zadrugi Vit, so bili v uku tri j« vajen- ci od katerih se nobeden m izučit obrti. Kako pa bi se, saj jih sploh niso uvajali v delovne .postopke, ampak s© jih uporabljali kot težake ali jih mesece i'n mesece niso izmenjali z enoličnega dela! Seveda tak odnos jemilje, mlademu človeku vse veselje do dela, celo do stroke, katero si je sam izbral. Se težje je v tem slučaju, če je prišel v t© obrt proti svoji volji. Očitno tu kot v mnogih drugih podjetjih niso izvajali učnih načrtov v delavnici, za kar obstojajo program iu V večjih podjetjih bi moral! vajenci imeti svojega mojstra, k« bi skrbel za njihov razvoj in bi bil odgovoren zanje. Na primer tako, kot imajo to urejen© pri »Tesarju« v Ljubljani. Priivata« mojster 'Ima na- vadno enega vajenca dn tudi večjo skrb. Tako je vajencu laže. Mojster je bolj zainteresiran, če se vajenec prej česa nauči. Včasih pa se boji, da mu vajenec ne pokvari izdelka ali pa orodja, dn je v tem ipri-meru tudi pri privatnem mojstru uk počasnejši. Potem n! čudno, d® se šele kio.t pomočniki prično zares učiti. Se par besed d podaljšanju pogodb. Pogodbe podaljšujejo »repetentom«, tistim, hi ponavljajo razred. Vzrok, če pustimo družinske raEmere ob strani, je predvsem pomanjkljiva šolska predizobrazba. Za nekatero stroke je ta predpisana, vendar se tega do danes praktično ni nihče držal. Nekateri mojstri so celo rajši vzeli v uk manj izobraženega vajenca. Takšnega, kj ga tudi laže izkoriščajo. Šolski učni programi se seveda potem izkažejo kot preobširni*! Je pa še nekaj kar se ves čas pojavlja pri vajencih. Ceš, to so učenoi, pri praktičnem delu dobri dn delajo z veseljem, v šoti pa jim nekateri predmeti ne gredo. To je stvar šole, ne sam© vajeniške, temveč tudi nižje šole, ki je dala učencem predizobrazbo. Sicer je težko priznati, da današnje obvezno šolstvo n,ud> dijakom to, kar v življenju potrebujejo: da odkriva črte, za katere kažejo d'.jaki največ smisla, in da jih usmerjaj© v odgovarjajoče poklice. S tem se ubadajo šolski reformatorji, " ko pa bodo tudd ,te stvari urejene, bo rešen velik del današnjih problemov naše vajeniške mladine. DD. Po kakšnih načelih delijo stanovanja? Friškovc 8. Lepa vila. Pozvonim. Kmalu mi odpre in me pelje v svoje stanovanje po ozkih, vijugastih stopnicah, globoko v klet. Sem se je z ženo in njeno materjo preselil Iz neke razpadajoče hiše, na začasno bivanje (»dokler ne bi dobil boljšega stanovanja«) že 21. septembra 1953. Zdaj čaka že četrto leto. V hladni kleti je vlažna in temna kuhinja, poleg nje (svetlejša) hišna pralnica, nasproti pa njegova spalnica Ozka, majhna drvarnica je obenem shramba za živila. To je njuno stanovanje. Tovariš France Hrovat je borec od februarja 1943. leta. Navajen je potrpeti, saj je v partizanih zdržal marsikateri težki trenutek. Bil je težko ranjen in, pokojni dr. Lunaček ga je operiral na kuhinjski mizi. Tudi tedaj ni bilo lahko. Zato, ker je oddal prošnjo na Stanovanjski urad, je potrpežljivo čakal. Potem je zbolela mati. V tem kletnem stanovanju si ni mogla povrniti zdravja. Teda kam bo šla? Težkega srca se je ločila od mladih, ko so jo odpeljali v Dom onemoglih. ' Njena smrt je Hrovatove zelo prizadela. Bivši borec, sedanji invalid, rezervni oficir, večkratni odlikovanec, .aktiven član naših množičnih organizacij, je moral spet potrpeti in čakati dalje. Pred tremi leti je bilo njegovo ime natipkano na prioritetni listi, potem so bile ustanovljene občine in Hrovat je na prioritetni listi občine Center postal 16. prosilec. To je bilo v jeseni 1955. Dobro leto je spet minulo, medtem se je pomaknil na III. mesto, a še vedno čaka in čaka. Do kdaj? , Če sodimo po gibanju Hrovatovega imena po prioritetni' listi, so v občini Center razdelili samo 12 stanovanj. Ali je to mogoče? Ali je občina tako malo zidala? Ali pa so zidali več, a stanovanja prodali? Kje pa so doslej stanovali ti srečni kupci? Mogoče ima tovariš Hrovat takšno smolo, da ne pride do stanovanja, ali kaj je vzrok? Sedel sem v kuhinji, gledal skozi zamreženo okence noge mimoidočih in se pogovarjal s tovarišem Hrovatom in njegovo ženo — o stanovanju. Kaj pa njihovo podjetje? Ali sami nič ne zidajo, sem se pozanimal še za to možnost. Vem, da ljudje pravijo, da danes ne prideš do stanovanja, če nisi v podjetju, ki si gradi lastno stanovanjsko hišo. Najbolj gotovo pa je, če si takemu podjetju tako potreben, da jim enostavno zagroziš: »Stanovanje — ali grem drugam!« jetje. Vseh skupaj je v njem zaposlenih 30 ljudi. Kje bi Oni zbrali toliko denarja, da bi kupili ali celo sami gradili stanovanja? Morajo pa še obnavljati stroje. Zdaj bi radi kupili gnetilni in sejalni stroj, in ga bodo, ko se bo nabralo dovolj dobička. Tako bi odpravili naporno ročno delo, ob katerem postajajo delavci bolni. Kako naj še sami rešujejo stanovanjsko stisko? Zaradi stanovanjske stiske jih zapuščajo delavci .Mojster Lajič Fajk je odšel v pekarno »Novi Vodmat«. v upanju, da bo tam prei dobil standvanje. Zdaj ima v Mostah eno sobo, v kateri stanuje šestčlanska družina. Hrovat ml je navedel še primer njihovega obratovodje v pekarni Polje, Poglavšek Jožeta. Zdaj stanuje na Zaloški cesti številka 103 z ženo in dvema otrokoma. Ima pa kuhinjo v velikosti 2,5-krat 2 metra in sobo 3-krat 3 metrof brez vseh pritiklin. Stranišče ima skupno z lastnikom hiše, ki pa ga meče veh iz stanovanja. 2e dolgo prosi za drugo stanovanje, a še danes ni niti na prioritetni listi. In zdaj, tako pravi upravnik, prihaja vsak dan s strahom na delo, ker ne ve, če bo zdržal, ker je neprespan, saj se doma ne more odpočiti.' Hrovat meni, da če bi bila v Ljubljani štiri _ pekarniška podjetja, namesto 'sedanjih 15 uprav, bi tudi peki prišli prej do tega, da bi si sami zgradili stanovanjske hišo. To danes ni mogoče, ko imajo skoraj v vsaki od 15 uprav drugačen tarifni pravilnik, različne plače; končno pa se podjetja razlikujejo po različni kapaciteti proizvodnje, strojih itd. Imajo le enotno sindikalno podružnico za vso Ljubljano, ki pa iz tega vzroka ne more biti enotna. Stanovanj — teh pa nimajo, D. D. 40 MILIJARD Načrt družbenega plana za leto 1957 predvideva 40 milijard dinarjev za napredek poljedelstva^ Ce primerjamo to vsoto z vsoto, ki je bila v poljedelstvo vložena v letu 1955 (28,5 milijtrd) in v letu 1954 (23,5 milijarg), so jasno razvidni napori, da v bodoči dvignemo poljedelsko proizvodnjo. Znaten del teh sredstev bo namenjen mehanizaciji kmetijske proizvodnje, ih sicer skupno 12.800 milijonov za opremo iz domače proizvodnje in 3400 milijonov iz uvoza). V melioracijska dela b° vloženo 11.300 milijonov dinarjev. Od te vsote je namenjeno 2700 milijonov za gradnjo kanala Donava-Tisa-Dona' va in dve milijardi za obnove sedanjega namakalnega sistema v žitorodnih predelih. SOCIALNA POLITIKA LJUDJE NISO I Tržič sredi noči v novembru. Zjutraj, ko je prišla z noč- Večkrat se ji je že prime-Luči so prižgali v teh in jih ne9a dela, je skuhala zajtrk, rilo, da je zaspala ob stroju, ugašali v onih hišah. Matere O pol osmih je legla v poste- Po svoji krivdi? so prihajale domov s popol- lJ0\C^1 dobri dve uri jo je danske izmene, druge izmu- ze zbudila budilka. Trem otro- čene in nenaspane so odhajale kom in možu je morala sku- na delo v tovarno, k statvam "-ati kosilo. Prej kot je po- »KAKO NAJ SPIM PRI SEDMIH OTROCIH?« spravila po stanovanju, razde-Rekalena,' ‘ki "se ~ je'stikala m tkozi ozki prehod v tovarni- rci--‘'rn. tam okoli pol sedme star koma} 11 let. .Koliko ste ke prostore, me je po egmla -e legla Dve nr[ se je preme- spali?« sem jo vprašal. Sprva tavala po postelji. Spanec jo mi ni nič odgovorila, potlej pa je zmogel šele pol ure pred je dejala: »Prav malo. Saj ve-.. . t,- . . i , odhodom v tkalnico. Kadar ste, koliko lahko spi človek roji so tekli, misli delavk dela p0n0gj) ne je nikoli s po- podnevi pri sedmih otrocih.« isebnim tekom. Nekaj malega Ničesar več je nisem spraše- popije in to je vse. Želodec se val. in predilniškim strojem... s seboj. Hodil sem iz dvorane v dvorano in ščemečih oči opazoval razigran tek strojev. ZASPALA JE PROTI osmih zjutraj je legla, ob pol VEČERU enajstih je vstala tisti dan, . ... _ zamesila kruh in skuhala ko-« Amalija Janc, mati šestenh silo. Ob petih popoldne je pri-otrok, je tisti dan spala toliko stavila večerjo. Ob pol sedmih kot druge. Dopoldne od de se- ,je ie£(,ja v postelj, z najmahj-tih do pol dvanajstih, potlej Sima dvema ob Strani. Ali j6 je skuhala kosilo, ob treh le- spala? Najbrž ne. In tako je gla, toda zaspala šele proti Sest dni v tednu, kadar dela bolj so se motale okoli doma, otrok in jutrišnjega dne, ko jih spet čaka delo'in skrb ko hrane,^Tudni^obrokov spet ne bodo zatisnile oči, kakor pa okoli dela, kako narediti.več in bolje. Roke predic In tkalk so bile trudne, trudne {n okorne zaradi nespečnosti in napornega dnevnega gospodinjskega dela. Dremavih oči sem opazoval razigran tek strojev, ki jim je streglo nekaj sto rok žena — deklet in mater — in razmiš- vsake tri tedne. In mar je kaj čudno, da boleha na prebavilu... TRI URE HODA IN OSEM UR PRI STROJU NEPRESPANE PRI STATVAH Marija Avsenikova stanuje uro in pol daleč od Tržiča, na Lešalj,. Dvoje otrok ima. In razen teh varuje takrat, kadar dela ponoči še sestrina Ivanka Arneževa, tkalka v "dva in sestra varuje njene, tržiški predilnici, je prišla ti- kadar je ona v službi. Uro in sti večer kakor že neštotakrat pol v službo, uro in pol iz dotlej iz Visočja, hribovske službe. Tri hure hoda na dan. vasi, uro daleč od Tržiča. Zju- Osem ur pri stroju in dve, tri traj, ko je šla zmučena in uri spanja. Nič ni čudnega, če neprespana iz tovarne domov, v odmoru ponoči leže na prvo je nesla na hrbtu še 18 kg mo- desko, ki je pri roki in za ke, da bo lahko popoldne spe- četrt ure zaspi, kla kruh. Predno je vse pospravila, je bilo pol desetih. MOJSTER SE JE ČUDIL Legla je v postelj in spala do dvanajstih. Za štiri otroke in Ladislava Sajevčeva je že moža je skuhala kosilo, zame- dvakrat ležali, na operacijski sila kruh, ga spekla in tam mizi. Operirali so ji glavo. Ti-okrog šeste ure je legla, ležala večer sem našel ob predil-do pol osme. Ob pol osmih so skem stroju ženo-delavko-bol-večerjali in Ivana Arneževa, nico. Zmučena je bila, saj je mati štirih otrok, je odšla ne- spala, dopoldne komaj uro m večeru, proti večeru, ko je ponoči, tako je šest dni vsake rir OiVnnoo rt n« jlrrtl - Tini >n. TiD I n n /o TVr\l n /O Tl ll 1 .... J Med malico sredi noči — težek sen jim je zatisnil oči in ma« lica je ostala nedotaknjena. prespana v tovarno, k tkal- pol in popoldne od pol petih skim statvam... do osmih. Čudil sem se, da dela ponoči, čeprav ima zdravniško spričevalo za lažje DO OPOLDNE PRI ZDRAV- delo. In čudil se je mojster, NIKU Z BOLNIM OTROKOM kakor da tega ni vedel...? morala vstati ih oditi v tovarno. »ZA MATERE JE NOČNO DELO PRETEŽKO« Samo trenuteck se je naslonila in... Anica Kozamernikov a, prav tako tkalka, ne leže $ postelj, kadar dela ponoči, nikoli pred poltretjo popoldne. Tisti dan, ko sem govoril z njo, tudi ni prej legla v postelj. Komaj je prišla domov, je oblekla otro- tri tedne. Ponoči pri stroju jo obhajajo slabosti, zakaj ji n«t tekne zajtrk, ne kosilo in na večerja in malico,' ki si jo zavij v papir, največkrat pri* nese domov otrokom ... STATI V TOVARNI — OTROK V BOLNICI Eden od štirih otrok' Anto- SREDI NOČI. . Sredi noči sem bil v tovor* ni, sredi noči. ko so Tržičani Jožefa Muzik, mati peterih otrok, je potožila, da je nočno delo za žene-matere pretežko. Pretežko je res. Pretežko za mater, pri peterih otrocih, ki ___t ____ ______ ^ _______ nije Kladnikove je bil tisti mora kuhati kosilo, pripraviti spal^ ~špaU ^naj7lajše, ko so dan in tisto noc, ko sem go- večerjo in zanjo ostane le ne- tržiške žene-matere in dekle* ka v boljše oblačilce in odšla vonl z njo, v bolnišnici. Zju- kaj ur spanja, sredi sončnega tn ________ tb-nlp /n nrrrlio vncirp* z njim k zdravniku. Čakala traj, ko je prišla domov, je dne, ko ji spanec noče in noče rnni_ _n nh ’ je, čakala, zdravnik je otroka šla z otrokom v ambulanto, zatisniti oči. sem o njihovih življenj- preiskoval in opoldne sta se se zadržala v njej do dvanaj- lh zgodbah, o otrocih, ki se- vrnila Skuhala je kosilo za °«J spijo doma, jutri pa ne moža in dl>0je 0trok. legla ob °odo pustili mamici zatisniti °či, o možeh, sinovih in hče-ki sedaj spijo, jutri pa bod0 od matere-delavke na hočni izmeni terjali zajtrk, kosilo, večerjo, čisto perilo ... pol treh v postelj in ležala dremaje, ne da bi trdno zaspala. do sedmih. Nisem se ji čudil, ko je tarnala, da jo boli glava, da je nervozna.. Kako tudi ne? »NOČNEGA DELA SE BOJIM!«... *Nikoli nisem bila hudo bol-na< čeprav že delam 28 let. »KAJ NAJ SKUHAM ZA VEČERJO?« ______________ Marija Cotelj se je komaj Nočno delo v zadnjih letih pa poročila. Nima še otrok. In ^i je nakopalo bolezen, kar vendar je tožila, da ji je noč- nhprej me boli želodec,« je no delo prava muka. Podnevi Potožila Vilma Bedinova, tkal- ne more spati. Zadremlje, ven- Prt enem od stoterih tkal- dar ne zaspi trdno, ih strojev In tisti dan, ko sem z njo p N°čno delo? Zakaj? Kako? govoril, je bilo prav tako. Le- ko mi je razložila, ka- gla je v postelj, vstala, sku- preživela dan, predno je hala kosilo, spet legla in ta- ji’® v tovarno, sem ji ver- krat, ko je najtrdneje zaspala, stih in popoldne zaspala tri p6 , da ji je nočno delo nako- jo je mož prebudil, dobrona- ure. ^aJ0 bolezen, kajti vsake tri merno, in jo vprašal, kaj naj Ni vselej tako. Toda nikoli -__________________________ ,„tu mr1* PO sedem dni preživi skuha za večerjo. Seveda po- nič lažje pri štirih otrocih, osem otrok." NajmlajšL je 'star th sedem noči. L jv J m ven* Postelja je trda — vendar je bil že prenekaterikrat sen na deskah slajši kot na mehki žimnici. OSEM OTROK — OSMERO SKRBI Predica Ivanka Brzin ima strojih, zmučene od napornega dnev* nega gospodinjskega dela. Ta* krat, ko so stroji za hip utih* nili, je prenekatero blagodej* na tišina zazibala v . kratek, nekaj minuten sen in če se ni zbudila sama, jo je moral zbuditi mojster, češ tovariši* ca vstani, čas je, delati mo* ramo. --j Tisti večer se nisem zani* mal za gospodarsko podoba podjetja, ne za to, koUkoff jd nočno delo donosno in kolikij ne. Zanimala me je le ta so* cialna nočno podoba. In ml* slim, da bi bila gospodarska podoba medla, ne zavoljo tega, krr žene nočejo delati, tem* več zato, ker ne morejo, ket so zmučene, ker niso iz železa, kakor tkalski in predilskl stroj, ki sle- ali prej odpove, če te&e nenehoma, sedem dni n tako, kot ga je preživela tlej, ko -se je zbudila,'je sku- Verjel sem ji, Aa je nočno tri leta, najstarejšemu je 17 dcT »w»o iz žele7o 'brat. hala sama. delo zanjo najtežjd: Osem otrok. nn m Osem otrok, osmero skrbi. Ob Petei Dornik J KULT URNI ZAPISKI. ZAPISKI OB GOSTOVANJU KOROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ KOTMARE , VASI IN BILČOVA Ivepo so zapeli Po petih letih nas je zopet obiskal Združeni koroški pevski zbor, ki je pod vodstvom pevovodja Pavla Kernjaka priredil dva samostojna koncerta, del njegovih pesmi pa je ® svojem študiju posnel tudi Radio Ljubljana. Koroški pevski zbor, ki smo ga pred petimi leti. poslušali v Ljubljani, se je že takrat odlikoval po izredni izbranosti, skladnosti, sproščenosti in svojstveni interpretaciji koroških narodnih 'pesmi, ki-so tudi tokrat v celoti sestavljale program obeh koncertov. Otožna, domoljubna koroška narodna pesem je dobila v harmonizaciji Pavla Kernjaka in njegovega sina Mirka Kernjaka nov vedrejši odraz. Vesele ljudske popevke, ki jih je s tankim posluhom za pristnost, šepavost in zvočnost harmoniziral Pavle Kernjak, so našim poslušalcem še posebno ugajale. Prvo preizkušnjo v študiju P,adio Ljubljana so koroški pevci uspelo oprav UK Sprva se niso mogli privaditi dvorani. kjer je udušen vsak odmev in se jim ie zdelo, da ne pojejo prav. Šele ko so jim reproducirali zapeto pesem, so se znašli. Odtlej jim je steklo kot po loju. Ta gesta in razu-mevanje Radia Ljubljana je hvalevredna, ker bodo tako lahko posredovali' 140.000 ra- dijskim naročnikom doslej najbolj uspelo izvajane koroške narodne pesmi. Obenem bodo te oddaje dragoceno napotilo vsem pevovodjam in pevskim zborom kako morajo zapeti koroške pesmi, da bodo izzve- bliki se hi predstavil samo kot pevovodja, marveč tudi kot skladatelj. Izredno hvaležno občinstvo ga je s številnimi aplavzi nagradilo tako za uspelo izvajanje kakor tudi za nove. priredbe doslej ne- Nasmejane, srečne so bile koroške pevke po koncerta v Ljubljani nele tako pristno kot so jih zapeli dragi gostje. Pavle Kernjak, izkušeni pe-vovodja-sdmouk, je v svojem plodnem glasbenem življenju že neštetokrat nastopal. Kljub temu pa je bil pred koncertom v veliki filharmonični dvorani rahlo vznemirjen. Pu- Odli kovan je ,ySvobod„ Na predlog komisije za odlikovanja je Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije dne 24. novembra 1056 podelil odlikovanja Svobod sledečim tovarišem: I. stopnje: Majdič Leopold, DPD »Svoboda« Center, Trbovlje. II. stopnje: Hlade Franc, Kobentar Albin, Lazar Leopold, Rozman Franc, Stražišar Jože in Zupan Jože, vsi iz DPD Svoboda Toneta Čufarja, Jesenice; Jeram Martin, DPD Svoboda Fr. Mencinger, Javornik, Koroška Bela; Gusev Aleks. DPD Svoboda Hrušica; Vodnjov Jakob. DPD Svoboda Gorje pri Bledu; Škilan Joško, DPD Svoboda Pekre; Sekirnik Maks, KUD Tone Me-liva, Oplotnica; Dolničar Rudi in Malovrh Karel iz DPD Svobode Center, Trbovlje; Kamnik Ivan, DPD Svoboda Loke-Kisovec; Kozmos Jože, DPD Svoboda I, Hrastnik; Podjed Jože, DPD Svoboda Zagorje; Sterban Karel, DPD Svoboda Senovo; Trost Miroslav, DPD Svoboda Kocevje-mesto; Kranjec Miro, DPD Svoboda Sežana. III. stopnje: Dernač Lado, PD Artiče pri Brežicah; Dolinar Alojz, Ipavic Jože, Mrdavšič Aleš, Prevolnik Jože, Radovič Leopold — vsi iz DPD Svobode Črna na Koroškem; Veber Janko in Repe Janez iz Svobode Gorje pri Bledu; Berlisk Slavan, Kus Jože, Radi Alojz, Rovan Vladimir, Stražišar Malči, Varl Jože, Vais Angelca, Vister Ciril, Žen Ivan, vsi iz DPD Svobode Toneta Čufarja, Jesenice na Gorenjskem; Hojak Nande, Pintar Franc, Podlesnik Stane, Veber Franc iz DPD Svoboda Hrušica; Majdič Leopold in Sihur Franc, DPD Svoboda I, Hrastnik; Albreht Lovro. Kavalar Albina, Verigar Matevž, Žagar -Anton iz DPD Svoboda Loke-Kisovec pri Zagorju; Bračko Jože, Golob Drago, Gomzi Alojzij, Kranjc Zvonka, Levec Ivan, Marati Vinko, Orbanič Drago, Veras Janko iz DPD Svoboda Tabor, Maribor; Cvetko Ivan, Vlah Vera. Tratnik Karol, vsi iz KUD Jože Hermanko, Maribor; Gričnik Danica, KUD Tone Meliva, Oplotnica; Žnidaršič Anton, Maribor — Tezno; Vehovec Jože, SKUD Rudar, Podpeca; Lah Franc in Požar Ana, DPD Svoboda Sežana; Radej Kristina, Horjak Anton, DPD Svoboda Senovo; Černe Maks, DPD Svoboda Trbovlje II; Lav ec Lado, Svoboda Trbovlje II; Čater Franc, DPD Svoboda Zasavje, Trbovlje; Tomažič Pavel, DPD Svoboda Zagorje; Leskovšek Anton, DPD Svoboda Toplice-Zagorje. znanih pesmi. Pavle Kernjak je samouk. V svojem plodnem življenju je prehodil težko pot. Od orglarja, krojača,, lesnega manipulanta, kmeta, do centralnega pevovodje koroških pevskih zborov. Ves ta čas pa je pel, nastopal in vodil pevske zbore. Z izredno prizadevnostjo in nadarjenostjo si je pridobil osnovno glasbeno znanje. Tenko zna prisluhniti že davno pozabljeni ljudski pesmi in ji oblikovati nov izraz, ki bogato ljudsko izročilo plemeniti in ga približa današnjemu poslušalcu. V njem se srečno združujejo harmonizaior, pevovodja in pedagog. S skrbno roko odbira pevce, jih vzgaja in navdušuje za slovensko pesem. Šepavost in strogost se srečno prepletata v njegovem delu. Nenehno iskanje in želja po čim dovršeni ' interpretaciji mu omogočata, da tudi pevcem, ki imajo sorazmerno ozek repertoar, domače pesmi ne postanejo dolgočasne in da jih iz leta v leto prepevajo z istim veseljem. Pavle Kernjak je ljudski umetnik v najčistejšem pomenu besede. S svojim koncertom v filharmonični dvorani je dokazal, da je dosegel skoraj najvišjo možno mejo. Več pa brez temeljitejše in sitematične glasbene predizo-bazbe verjetno ni mogoče doseči. Med koncertom in tudi po koncertu sem se razgovarjal z nekaterimi pevskimi strokovnjaki. Povedali so mi nekaj manjših kritičnih opomb, vsi pa so bili edini v tem, da je koncert presegel njihova pričakovanja in da niso verjeli, da je mogoče s sorazmerno majhnim pevskim zborom (41 pevcev) doseči tako popolno zvočno ubranost. Nimam namena-niti sposobnosti, da bi podrobneje razčlenjeval koncert. To bodo opravili strokovnjaki. Zapisati pa moram, da je bilo zahtevno ljubljansko občinstvo s koncertom zadovoljno in da so morali polovico pesmi ponavljati, kar se na naših koncertih zelo redlco zgodi. Zelo prisrčna je bila tudi gesta zastopnikov desetih ljubljanskih pevskih zborov, ki so odlikovali priljubljene Korošce z venci in šopki rdečih nageljnov. Z veselim srcem so odhajali pevci s koncerta. Za marsikoga izmed njih je bil to prvi stik z matičnim narodom in nekateri so navdušeno pripovedovali, da niso pričakovali tako prisrčnega sprejema in da tudi niso bili prepričani, da bo njihov koncert tako uspel. Uspeh jim bo vlil novih moči, da bodo še naprej širili in ohranjali slovensko pesem ter da bodo vnašali v našo pevsko kulturo svojstven glasbeni izraz. Židi se mi, da je ravno slovanska pesem največ pripomogla k ohranitvi trdnih slovenskih postojank na Koroškem, da jim je prav ta pesem pomagala vzdržati v težkih trenutkih za njihov narodni obstoj in da je prav otožni domoljubni značaj njihovih pesmi izraz njihovega življenja in hotenj. V nedeljo so imeli koroški pevci koncert v Kranju. Spotoma jih je delovni kolektiv hidrocentrale v Medvodah povabil, da so si ogledali njihovo hidroceniralo. Tako so se pobliže seznanili z delom in prizadevanji naših delavcev, ki ustvarjajo svoji domovini nov obraz. Razlaga o mehanski in električni energiji, o takšni in drugačni napetosti, je bila zanje sicer preučena, toda sama hidrocentrala s svojo veliko razsežnostjo, jih je prevzela. Sprejem v Kranju je bil prisrčen. Kranjski svobodarji so se v začetku bali, da ne bo velika dvorana polno zasedena, ker so ob isti uri v drugi dvorani igrali tudi »Divjega lovca«. Njihov strah pa je bil preuranjen. Blizu petdeset ljudi ni moglo dobiti v dvorani, ki sprejme blizu 700 poslušalcev, niti stojišča. Na tem koncertu je prišlo do polnega izraza izredno plodno delo pevovodje Liparja in pevskega zbora ' »Franceta Prešerna«, ki si je privzgojil hvaležno pevsko občinstvo. Ti poslušalci so tudi tokrat želeli slišati lepo zapeto slovensko pesem. V svojih pričakovanjih niso biU razočarani. Ko so odhajali s koncerta, so prisrčno stiskali roke Korošcem in jim navd.u-šehi zagotavljali, da jih kmalu obiščejo in da morajo drugo leto spet priti v Kranjt kjer bodo gostje pevskega zbora »Franceta Prešerna«. Nekateri pevci pa so pripovedovali, da bodo šele zdaj znali prav zapeti koroške narodne pesmi. Zadovoljni in srečni so se pevci vračali na Koroško. S svojim koncertom so dosegli poln uspeh. Bili so močno hvaležni gostitelju —Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ki jim je omogočila, da so pobliže spoznali delček naše domovine, da so nam lahko prikazali svoje znanje in uspeha težkega dela. Odhajali so tudi s težkim srcem, kajti v dveh kratkih dneh sb navezali obilo znanstev, M jim bodo v bodoče močna opora pri njihoimm plemenitem delu. Vinko Trinkaus KULTURNE VESTI KULTURNI TEDEN -V RADLJAH Prosvetno društvo Milan Zidanšek v Radljah je pripravilo pred Dnevom republike Kulturni teden. Tako "So . lepo počastili največji državni praznik. Za uvod v Teden je domača dramska skupina uprizorila dramo H. Tiemeperja Mladost pred sodiščem. Dramo je zrežiral Ivo Grogi. Igralci so vložili v svoje delo mnogo truda in v celoti tudi uspeli: nekateri bolj, drugi manj., Med najlepše upodobitve sodi lik očeta, ki ga je zaigral Tine Ternik, in sodnik Toneta Voduška; uspelo je oblikovala svojo vlogo tudi Ivana Gadej kot mati Ane Daalders. Predstava je bila ,2a radeljsko občinstvo nekaj novega, zanimivega in privlačnega. Sf.TNARSKO-AMATERSKA Sola v novi gorici Klub slikarjev - amaterjev »Nikolaj Pirnat« iz Nove Gorice je pred kratkim organiziral slikursko - amatersko šolo. Zanjo je med Novogoričani veliko zanimanje. Obiskuje jo delavska, na-m.eščpn£lrji mladina ter dija- ki. Če bodo učenci nadaljevali s takim poletom, kot so začeli, lahko upamo, da bodo dosegli lepe uspehe in bomo to šolo lahko kmalu primerjali s podobno šolo »Ivana Roba«, kjer se uspešno spoznava z likovno umetnostjo ljubljanska mladina. TAKŠNA GOSTOVANJA SO ZAŽEL.TENA Pred kratkim je koncertiral v Ljutomeru moški pevski zbor DPD Svobode Slava Klavora iz Maribora-Zbor se je pod vodstvom tov. prof. Jožeta Gregorca uveljavil še širom naše države. Zato ga je tudi Svoboda Ljutomer povabila v goste. Izbran program in odlično podajanje sta navdušila ljutomerske poslušalce-Med pevci in občinstvom bil že v začetku ustvarjen kontakt, tako da je dvorani bila v prazničnem vzdušju, ki ga lahko ustvari le lev* in kvalitetno podana pesem-Občinstvo je tenko prisluhnilo tudi najtežjim slovenskim skladbam. To je najboljši dokaz, da tudi naš* delavce^in kmete pritegne težja pesem, če je lepo T>0' dana. Zborovodjo in pevce »»KLAVSKA ENOTNOST« • J*. DKCEMBBA 105« • ST. 81 KULTURNI ZAPISKI O UTRINKI Z ZADNJE SEJE SVETA ZA KULTURO IN PROSVETO LRS Ne zapirajmo vrat Na zadnji seji Sveta za kulturo in prosveto LRS so razpravijali tudi o osnutku zakona o poklicnih gledališčih. Iz podatkov, s katerimi razpolaga Smt, je razvidno, da imamo v Sloveniji 8 poklicnih gledališč, ki imajo skupno 3340 sedežev. V zadnji sezoni si je njihove predstave ogledalo nekaj nad 600.000 gledalcev. Od skupnosti so gledališča prejela blizu 245 milijonov dinarjev dotacij. Zakonodaja, ki ureja dejavnost kulturnih ustanov, je zastarela ali pomanjkljiva ali pa je sploh ni. Prav zato je delo v nekaterih kulturnih ustanovah oteikočeno. Zato bo sprejetje zakona o poklicnih gledališčih uredilo vrsto nejasnosti, ki so bile doslej sporne, z zakonom bo dan gledališčem dokaj trden okvir, u katerem bodo lahko razvijala svojo dejavnost Razprava o osnutku zakona je bila zelo tehtna in je bil Predloženi osnutek, ki so ga dobili vsi člani Sveta na vpo-t>led, znatno izpopolnjen. Dopolnitve so zakon približale stvarnemu stanju in ovrgle Predvsem tista zakonska določila, ki skušajo na tog neživljenjski način urejati poslovanje gledališč.. Osrednja misel razprave je bila — kako zagotoviti gledališčem sposoben umetniški kader, po kakšnih vidikih naj bi gledališča sprejemala igral-ce in ostale umetniško osebje, nadalje — kateri organi bodo Urejati njihovo dejavnost in kakšne so njihove osnovne naloge in pravice. Ob tej razpravi je bilo zanimivo dvoje Ptnenj: ali so res samo šole in akademije sposobne vzgajati In pripravljati poklicne igral-ce, ali pa si lahko to sposobnost pridobijo tudi po drugi poti. Osnutek zakona je to zadnjo možnost izključil. V tretjem odstavku 41. člena je bilo zapisano: »Pogoj za sklepanje delovne pogodbe je strokovna usposobljenost, dokazana bodisi z večletnim delom v poklicnem gledališču, bodisi s pismenim dokazilom o zakonsko priznani strokovni izobrazbi.« Ce bi to določilo obveljalo, potem bi bila nadarjenim amaterjiem trdno zaprta vrata v poklicna gledališča, kajti kako bi lahko sprejeli nadarjenega igralca, če pa je bil pogoj — večletno delo v poklicnem gledališču. Za prvi vstop je potrebovaS. večletno (?) prakso Zastopnik študentov v Svetu, Janez Vrhunc je menil, da amaterjem niso postavljene pregreje in da se je glede amaterjev treba stvarno pogovoriti, ker obstojajo pri nas še čitalniške tendence in je treba s temi težnjami enkrat opraviti. Nadalje meni, da je danes situacija v naših gledališčih in umetniških akademijah le malo drugačna, kot jie bila takrat, ko so rasli dramski umetniki, ki zavzemajo vodeča mesta v naših gledališčih in da imamo danes umetniške ustanove, ki vzgajajo strokovni kader za gledališko umetnost. Igralec mo- ra biti kvaliteten ne samo po svojih osnovnih umetniških konceptih, ampak tudi vsestransko razgledan. Precej drugačnega mnenja pa je bil tovariš Vladimir Skrbinšek, ki je tako približno izrazil svoje pojmovanje o vzgoji igralcev: Razumem., da študenti Igralske akademije iščejo neki izhod za gotovost svojega udejstvcmanja. Zdi se mi pa, da je vendarle napačno stališče, da morajo vsi, ki hočejo biti na odru, nujno iti skozi vrata akademije. Rad b' opozoril na dejstvo, da je v zunanjem svetu študij na igralski ikademijl dostopen vsakomur, ki plača, medtem ko se pri nas vrši na sprejemnih izpitih neka izločitev, ki ni nikdar stoodstotno sigurna, da je zadela prave ljudi. Umetnost je nehaj takšnega, kar ne prenese monopola, kier tako otrdi in oslabi in nekje pridemo do stagnacije. Ne bilo bi prav, če bi gledališče ne smelo na osnovi uspešno opravljanje avdicije pred strokovnjaki ali na osnovi de-buta, kar je še boljše, sprejeti igralca v gledališče. Edino pravo gledanje je to, da potem skuša takšnega človeka poslati na akademijo, da si pridobi tisto potrebno obrtniško znanje, ki je za igralca važno: zgodovina gledališča, zgodovina literature, praktično delo za njegovo dikcijo, ples, skratka vse tisto, kar spada k igralcu, ki naj res nekaj pomeni. Osnova pa mora biti talent. LahkS se zgodi, danes morda, še ne, da tudi tak človek, ki bo dokazal talent, ne bo imel možnosti hoditi na akademijo. Poleg tega bi rad opozorit tudi na to, da ne smemo podcenjevati vpliva in sposobnosti neposredne gledališke vzgoje na nadarjenega mladega človeka. Navsezadnje Glavni okras gotske arhitekture so piu^. ..e. V zgodnji dobi imajo oster nasmeh in negibna telesa pod okorno draperijo, vendar se v njih čuti življenje. Pozneje je to življenje obvladalo materijo — figure se gibljejo, obračajo se druga k drugi in izražajo določena občutja. Priroda se je zopet vrnila v umetnost. S tem pa je gotska plastika pridobila še nekaj več: ni več strogo religiozna. To kiparstvo je ob koncu gotike, kakor ob vsaki veliki umetniški dobi, prešlo v naturalizem in patetiko. Na sliki: Dve gotski plastiki iz zahodnega portala katedrale v Reimsu. nadarjenost in njihova lastna volja po izpopolnitvi pripeljala tako daleč, da lahko daje gledališko delovanje, to do- nes govorimo o evropskem zemstvu, druge pa je njihova igralec nujno dovršiti igralska kazuje naša preteklost, zrastlo do današnje evropske višine, kot posledica dejavnosti ljudi, ki kakšne štiriletne igralske akademije niso .videli. Nekateri so mogoče obiskovali enoletno dramatično šolo v ino- gledališču. Imamo lahko človeka, ki kaže večje možnosti, čeprav ni bil na akademiji, kajti končana šola še ne dokazuje ustvarjalnosti. N3 moremo razumeti teženj, da bi moral vsak poklicni ZAPISKI O DELU SLOVOBDE IZ KONJIC 23 P R E DAVA N ] Prizor J* Millerjeve drame »Lov na čarovnice« v uprizoritvi SNG v Ljubljani Največja skrb konjiške Svobode v preteklem letu je bila ■ — razviti izobraževanje. Izobraževalna sekcija je skupaj z ljudsko univerzo pripravila 23 predavanj z raznovrstnih področij. Med temi so bila gospodarska, literarna, znanstvena, vzgojna, zdravstvena in druga. Skupno je predavanja obiskalo 1679 poslušalcev, kar je povprečno po 73 na eno predavanje. Sedaj pripravljajo šolo za odrasle, za katero je že nad 40 prijavljenih. Tudi ljuska univerza ima v svojem programu že več kvalitetnih predavanj. . Pri izobraževanju je važno vlogo odigrala tudi knjižnica. Ta ima sedaj 2377 knjig; letošnje leto je bilo nabavljenih 1S3 zvezkov. Rednih članov ima knjižnica 1259. Izposojenih je bilo 4554 knjig. Velike težave ima knjižnica s prostori; o preselitvi so v Konjicah že razpravljali, rešitve pa še niso našli. Predstavnik občine je na občnem zboru obljubil, da bo občina kmalu našla rešitev. Nujno bi bilo urediti še čitalnico, ki je svoj čas že obstajala, sedaj pa nima primernih prostorov. Na zboru je bil sprejet tudi sklep, da se izposojevalnina zniža za polovico. Omenimo naj še, da je knjižnico močno podprla občina. L. V. akademijo. Praksa itak kaže, da bo v bodoče večina igrai-: cev dovršila akademijo in da bodo verjetno vedno redkejšf igralci, ki bodo prišli v gledališče po drugi poti. Zato zapreti vrat nikakor ne kaže. Ce bo akademija vzgajala in usposabljala kvalitetnejšo igralce kot pa bi lahko nastal! kjerkoli drugje, 'totem jf ta strah čisto odveč. Če pa tA kakšen nadarjen posameznik pokazal nadpovpr ■ o nadarjenost in si z izredno prizadevnostjo pridobil ludi nekatera čisto tehnična nanja, potem tudi ne bi bilo prav, če bi mu zaklenili vra; a v poklicno gledališče. Prav 'oko kot so pred leti rasi' naši vclitfi, gledališki umetna ' nrav tako bodo rasli 'ted’ kasneje. Trditi nasprotne ?e čisto odveč. 'Precej ispo!>:> ■ predlog osnutka tudi izrt ie navedeno načela in bo tako lnj>’:o znatno pripomogel k utrditvi naših -ra dališč. Ob tem vsiljuje vprašan;': sprejeli tudi za’ urejali nejasno?: važnih kulture Predvsem se n da bi dokončna zadnji osnutek ~ vulkan«« na zemlji; bruhnil j je v letih 1538 in 1539. Boosch 'te imel srečo, da je obiskal dvakrat ognjenik Paricutin v Heksiki, ki je ugledal luč sveta v letu 1943. O njegovem (tastanku je povedal kmet Dionizij Pulido iz vasi San Juan Parangaricutiro, da se je na Njegovem koruznem polju nenadoma močno, stresla zemlja te med sikajočimi glasovi je tezijala razpoka, iz katere so oruhnili žareči plini in lava. ro se je zgodilo 20. februarja J943 ob 10.30 uri. Ze opolno-pt se je naredil majhen stožec te žareče lave, ki so ga iz va-si razločno videli v gorečem ^>zdu. V prvem letu je zrasel paricutin v stožčast vulkani te je meril 336 metrov v viši-v naslednjih treh letih se te dvignil še za 24 metrov. Ko *te je Boesch prvič obiskal lete 1949, se je že bil umiril, če-t^av je bila lava še vroča in 5,0 se povsod naokrog dvigale tetre. Tudi semkaj ' so prišli tetanstveniki prepozno. Povsem drugače pa so bile temin os ti leta 1955 na Hava-Jih. Tu sta lahko znanstveno opazovala ves potek dogajanja direktor vulkanološkega observatorija dr. Mac Donald in njegov asistent dr. Eaton. Tu so tudi prvič fotografirali rojstvo ognjenika in to 13. marca 1955 med 13.47 in 13.59 uro. Ti posnetkj so spričo svoje dokumentarnosti edinstveni. Ze leto popreje se je zemlja razkrečila na dolgi črti od ogn j eniškega žrema pr oti Ki-lauea, proti severozahodu otoka, in iz nje so udarili drobni vulkani. Zdaj pa se je oglasil vulkan na skrajnem severovzhodnem koncu otoka, v bližini morja. Ker je erupcijsko področje precej naseljeno, so takoj evakuirali ogrožene vasi. Letala so preletavala ozemlje in bila v nenehni telefonski zvezi z znanstvenim štabom. Razburliivi čas tega geološkega dogodka, ki se je dogajal na sveže otrebljenem in posejanem kuruznem polju, je potekal 13. marca takole: 13.47h: male, v smeri morja raztegnjene reže. Snopi razpok se prično raztezati in množiti. Ob 13.48 se zemlja med komaj centimetri ozkimi režami zaziblje. Stopi razpok se prično raztezati in množiti. Ob 13.48 uri, se zemlja med komaj centimetre ozkimi režama zaziblje. Ob 13.50 se zazibljejo, sproščene zemeljske plasti tudi v navpični smeri. Zemlja se trese.. 13.52: tenka, mlečnobela para se dvigne iz razpok. Ob 13.53 postane iz-puhavanje močnejše in doseže 30 do 50 cm višine, preden veter pare razprši. Ob 13.54 se začne močno sikanje, obenem se poveča hitrost plinov; opazovalci se morajo umakniti iznad razpok. 13.55: zamolklo bobnenje. Nastane 15 cm široka reža. Iz. nje dehti kipeča vročina ih žvepleni hlapi otež-kočajo dihanje. Ze ob 13.55 prično zemeljski robovi modrikasto rdeče žareti. Bele žveplene pare zdaj sikajo v višino 203 metrov. 'Njihovo sikanje čuješ kakor nenadno pritegnjeno zavoro tovornjaka. 13.57: prva lava prikipi rdeče žareča na plan. Ko doseže površje, se plini sproste in poženo kosmiče lave v zrak 13.58: lava kipi na plan po vsej dolžini razpoke in kosmiči lete do pol metra po zraku. 13.59: lava se vzpenja, pada in zopet kipi njeni kosmiči se dvigajo do treh metrov. Okoli vrela, počasi raste stožec tekoče lave. Ob 14. uri pričenja lava, ki že nenehno bruha, odtekati v smeri morja in prevali prvih pet metrov poti. Čez štiri dni doseže bruhanje obalo. Ognjenikova zemeljska sila vztraja v svojem orjaškem elementu točno tako, kot je napovedat dr. Mac Donald. Havajsko ljudstvo pa si po Največja ptica med ujedami je kondor. Živi v Angliji in Južni Ameriki. Z razprostrtimi krili meri skoraj tri metre. Živi pa 60 do 70 let. svoje razlage vselej ponavljajoče se izbruhe, ki s sabo prinašajo lavo, pepel jn za las tanko sleklo skupaj s plini in parami. Verujejo, da tako hoče boginja Pele in zato nazi-vajo steklene palčice ^Peline kodre«. Prepričani so, da se boginja umiri brž ko doseže tok lave obalo, to se pravi, čim si Pele ohladi noge v morju. Ptice kormorana v Zasavski dolini Jesenski čas in bližajoča se zima privat>; nove kr lila te goste v dolino reke Save. Med drugim So priletele v dolino reke sloke ali kljunači pa tuda krehlje im ceilo divje gosi. Prav te dni Pa so zasavski lovci opazili nove, zelo redke goste, kormorane. Te ptice selivke so še najbolj podobne divjim gosem, le da imajo temriosivo alj temnozeleno perje. Kljun imajo izredno dolg ker se hranijo večinoma z riba-md. Kormoranov v tej za- savski dolini že dolgo niso videli, zato je ta redka im velika ptica plovka, ki doseže tudj en meter dolžine, vzbudila pozornost naših ribičev in lovcev. Kormorana, imenujejo tudi morskega vršna ima pa v raznih krajih svoja posebna imena. Njegovo pravo ime pa je te kormoran ali črni vran. Je pa izredno hiter, saj doseže v en- uri 70 km. Fa še to: kormoran živi navadno v severnih pokrajinah Evrope, Azije pa tudi Amerike. Naprave za popleraeni-tev lignita Na dnevnem kopu premogovnika v Koluibarskem bazenu so lanj izkopati blizu 1 milijon tom premoga. Zgpradtti so morali tudj naprave za oplemenitenje lignita. Zgradili so naprave za mletje izpiranje jn sušenje. Del teh naprav za mletje že obratuj«. Pred dnevi pa je začela obratovati tudj naprava za izpiranje. Prva preizkušnja sušenja premoga v sušilnici je predvidena v prvem četrtletju prihodnjega leta. Tako bo naš trg začel dobivat- prihodnje leto lignit g 4.000 kalorijami. Po sušitvj bo imel kolubarski lignit dvakrat večjo kalorično vrednost. Naprave za poiplemenitev lignita bodo dajale letno 800.000 ton posušenega premoga in približno milijon ton drobnega lignita, ki odpade pri mletju in sejanju. Ta drobni premog že prevažajo v nov0 termoelektrarno, zgrajeno v bližin; Veliki Grl jeni. KAKO SMO LETOS DOPUSTOVALI Me ponavljajmo napak ^ čem govore podatki ankete, ki Jo je izvedlo Društvo prijateljev prirode . ^ vrsti številnih nalog, ki jih J^ajo gospodarske organizacije, dopusti nedvomno zel° l^fcmben gospodarski činitelj. .javimo gospodarski činitelj, saj ! ?1 za plače, ‘ki jih izdamo v naši iJ^Pubiiki za dopuste, lahko zabili 11.500 ljudi, jkopusti so namenjeni deiovne-človeku, da se spočije in na-novih moči. Menda ni treba r^ebel naglašati, da je dopust I*s dopust takrat, kadar človek >Dremeni okolje, v katerem sicer Jvi, da odootuje bodi k sorodni-znancem ali v kakšen počit-dom. In tud! o tem smo si na jasnem, da hnsoe dopust h\ če jo dovoli dolg in ne če ga Letelo jemlje po obrokin je 1a-st, kadar ima kakšne zasebne ^avke hiu skupnega števila anketira-u n ie 27 tovarn raznih panog, 9 Ivanov, med njimi dva okrajna ffdska odbora. Sekretariat z.a ^“bodarstvo. klinika, en oKraini za socialno zavarovanje. ^5^'užruca Narodne banke itd. ninkete se nanaša na V' kako dopust v celoti cbravna-n h*o, kako ea planiramo in ko-Zadržimo se nekoliko pri " ' Pr~ ngotrrvitvah. ki veljalo za ^ devet mesecev letošnjega v katerih so dni dopusta bo kdo imel, kar pa je tudi vse. Da pa bi razporedili že v začetku leta, kdaj bo šel kdo na dopust in da bi dopuste enakomerno razdelili skozi vse leto, to le malokje napravijo. Ponekod prepuščajo vse to le oddel ko vodjem, redkokdo v podjetju pa lahko zanesljivo pove, koliko ljudi je šlo na dopust in koliko dni še ima nekdo dopusta. To se zares čudno sliši, vendar le je tako. In tako gre večina ljudi na do- pust po dvakrat, trikrat, tudi po desetkrat. Navedli pomo nekaj primerov Od skupnega števila opravičenih je izkoristilo dopust nedelje-n 56 392 41 43 16 39 70 VIII. 201 27 43 1206 58 415 62 73 29 42 73 IX 109 19 45 1392 32 365 36 30 12 18 14 lečo pusti v f/nem izkoriščali. ,, , h,^ vedno je v veljavi Odlok o bahira-nju dopustov, na katere-tCDs co vodstva podietii in nsta-‘»koral povsem nozabdo. Valeno te. da se povsod naorn-^ začetku leta seznam, koliko Očitne so tri stvari: a) da ie dopust v glavnem zelo »razdrobljen«. b) da skozi vse leto v podiet.rih še nekam sorazmerno razdelijo doouste. na kar je v začetku leta tudi vplivalo pomanjkanje elektrike in c) da koristijo dopust v ustanovah pretežno le v poletnem času. S tem v zvezi le treoa omeniti izkoriščanje do- v poštev le v i!?rv’agi ankete Je , ...oršanteseij izkoriščajo heDP?t po izmenah el av- tu di kolektivno .pusta To pride podjetjih in na od 27 gospodarskih odgovorilo, da kolektivno bodisi ^ .. oziroma po oddelkih in to v nem v letnem času. ozirom* Tl vetrna upravičencev bilo hkratt i>o 12 dni. v teh pri- na dopustu merih vsi oni, ki imajo več dni dopusta, kakor določa minimum, izkoristijo svoj dopust še pozneje, se pravi, da se s kolektivnim izkoriščanjem ne da izogniti poznejšemu »nastopanju« dopusta Večkratno odhajanje na dopust, ki je ponekod že pretirano in kolektivno izkoriščanje, sta torej dva zelo pereča gospodarska problema in nedvomno bi morala podjetja v večji meri računati tudi z gospodarskim posledicami. Ne da bi o teh nedostatkih kaj več govorili, je treba omeniti umestnost določila v osnutku Zakona o delovnih odnosih, po katerem bo dovoljeno izkoristiti dopust le dvakrat v letu. Ce hočemo. da bo dosegel dopust določen uspeh, ki temelji predvsem v utrjevanju zdravja, in če nočemo. da bo pogosto odhajanje oziroma nered v planiranju, vplival tudi na red v proizvodnji, tedaj bo nedvomno treba posvetiti temu v prihodnje mnogo več pozornosti. Drugi del ankete se nanaša na počitniške domove, investicije, na cene in donacije s strani podjetij in na podpore sindikalnih po^ družnic Od 46 anketiranih je 17 manjših podjetij in ustanov. Ostane torčj 23 večiih podjetij, od katerih jih ima 19 svoje domove. 10 od teh pa še poleg tega lastna taborišča. V teh domovih le 821. v taboriščih pa 270 lež!5č To je nedvomno lepo število in je bilo zaradi olajšav s strani podjetij, v teh domovih oziroma na letovanju ood šotori v letošnjem letu 6779 zaposlenih in njihovih svojcev Zanimiva je struktura nekaj primerov Pod j et t e Del. Svoj. Usi. Svoj letoviščarjev Navedli bomo le Tekstilno 288 1,30 49 77 Kovinsko A 180 210 75 82 Kovinsko B lft8 210 112 120 Železniško 367 260 114 117 Nekatera podjetja v anketnem listu niso dopustnike razčlenila, kakor je to zgoraj razvidno, temveč so navedla le skupne številke. Tako n. pr. navaja Metalna, da je v tem letu letovalo v njihovem domu oziroma pod šotori 255 zaposlenih in ^ 292 svojcev, »Iskra« 465 zaposlenih in svojcev. Od skupnega števila je 30 članov uživalo i4 dnevni brezplačni oddih in kot dodatek k hrani je sindikat kupii še določeno količino slanine. Nadalje je 'letovalo iz Rudnika Zagorje 500 rudarjev, iz Rudnika Trbovlje-H rastni k 829 odraslih in 259 otrok, iz Železarne Jesenice 178 delavcev in 162 uslužbencev ter skupaj 402 svojca. poleg tega pa je v njihovem taborišču ob morju bilo še okrog 600 zaposlenih in njihovih svojcev. Vidimo torej, da zaposleni kaj radi letujejo, če je cena, ki je znašala od 250 do 350 din, primerna. Zato je razumljivo, da so nekatera anketirana podjetja oziroma sindikalne podružnice Izrazile zeljo po letovanju v svojih domovih Tako Tobačna tovarna in sindikat nekega kmetijskega posestva. ki je predlagal, da bi moglo več kmetijskih posestev imeti svoj skupen dom. K letovanju, posebno tam. kje/ imajo podjetja svoje domove, prispevajo v glavnem podjetja, do-čim sindikalne podružnice razmeroma malo prispevajo potrebnim- članom v času dopusta, kot kaže anketa Kljub temu. da anketa ni zajela večjega števila ^kolektivov, vendarle govori o stanju, ki je verjetno podobno tudi v drugih podjetjih oziroma ustanovah Kakor smo že omenili. m:sT’mo. da ni odveč še ponovno podčrtati potrebo po večjem prizadevanju tako v pogledu planiranja, kakor Izkoriščanju dopusta zaposlenih, upoštevajoč r>ri tem vse pomembne okoliščine. Jr* SIROM PO DOMOVINI IZ TOVARNE PLETENIN IN NOGAVIC V LESCAH B E 2 E N OBISK ' »Da, se štiri delajo ponoči«, mi je povedala vratarica obrata Tovarne pletenin in nogavic v Lescah. »Pisarna se je preselila v Radovljico, če bi radi govorili z direktorjem«, je še dodala. Zaklenila je tovarniška vrata in me odpeljala v obrat. »Samo da ne bo kaj narobe, ko sem vas spustila noter ...« Tri so samske in nimajo za-volj dela ponoči kakšnih drugih večjih težav. Za tisto, ki ima družino, je kajpak stvar precej težja. Sicer so pa de- kleta povedale, da bodo vso zadevo kmalu uredili. Pisarne so že preselili v Radovljico in s tem pridobili prostor. Ob!i-kovalnico bodo nekaj razširili in uvedli le dve izmeni. Tako bo nočno delo v tej tovarni kmalu brez posebnih preglavic ukinjeno. No, dekleta in žene v obli-kovalmci in paketirnici so povedale še marsikaj drugega. yes promet na Gorenjskem je urejen tako, da ustreza delovnemu času jeseniške železarne. Za one s kranjske strani prihaja zjutraj vlak dobre *ri-četrt ure prezgodaj, odhaja pa prav toliko prepozno. Za popoldansko izmeno pripelje pravi čas, po delu pa morajo tri-Četrt ure čakati na vlak. Z jeseniške strani pride zjutraj Vlak v Lesce minuto čez šesto, popoldanska izmena pa mora priti z vlakom, ki pride nekaj pred enajsto, kajti naslednji vlak pride šele nekaj pred tretjo uro popoldne. Za dopoldansko izmeno odhaja še dvajset minut pred drugo, popoldanska izmena pa mora peš domov, saj gre vlak šele čez eno ponoči. Vse bi še nekako šlo, pravijo delavke, če bi tistim, ki se vozijo s te Strani, dovolili delati že po prihodu opoldanskega vlaka tako, da bi ujele še osmi vlak zvečer, ali pa če bi jih ne razporejali na popoldansko izmeno. Toda — tega jim ne dovolijo. Poleti to še ni tako hudo, ker se večinoma vozijo s kolesi, pozimi ne morejo v slabem vremenu peš in ponoči jiomov. , In še nekaj. Delavke pravijo, da je uprava naročila vratarici. da jih ne sme spustiti v obrat več kot četrt ure pred začetkom delovnega časa. Da bi nas spustili v obrat vsaj takrat, kadar je slabo vreme, pravijo. Tako pa morajo na dežju ali mrazu čakati pred tovarniškimi vrati. 1 MALI OGLASI Vratarica pravi, da to ne drži. V obrat jih zato prej ne puščajo, ker si delavke naberejo boljše kose, potem se pa prepirajo. Ce je slabo vreme, jih spuste v vratarnico tudi prej, zatrjuje/ V paketirnici ali kakor že pravijo tistemu oddelku, kjer zlagajo nogavice po pet parov skupaj in jih ovijejo z zadep-kami, delata dve delavki. Delo je precej enolično. Delata stoje, čeprav bi se dalo to delovno mesto tako organizirati, »Pri nas da bi se kaj takega bil. Tisti dan mi je zmanjkalo časa, da bi šel v Radovljico. Da le čisto nič ne skrbe, je morebiti dokaz, že to, da bodo oblikovalnico razširil in ukinili nočno delo. Ce jih samo uredba sili k temu, ne vem. Toda nekaj lahko rečem: če sta sindikat, delavski svet in uprava podjetja daleč od delavcev, če ne prisluhnejo njihovim željam, potem... No, prisegel ne bi, da je prav v tej tovarni tako. Bil je le bežen obisk. v. J. V LETOŠNJI BEDNI KNJIŽNI ZBIRKI PREŠERNOVE DRUŽBE SO IZŠLE NASLEDNJE KNJIGE 1. Koledar Prešernove družbe za leto 195G; 3. Beno Zupančič: Mrtvo morje, povest; 3. Bono Zupančič: Mrstvo morje, povest; 4. Dr. Miroslav Zei: Morja begati zakladi, poljudno 5. Dr. Miroslav Zei: Morje in njihovi zakladi, poljudno znanstveno delo. Zamudniki lahko nabavijo zbirko v vseh knjigarnah z* 450 din. Cena posamezni knjigi je 100 dti.n, Koledarja pa 2iX> din. Prav tako sta na razpolago v vseh knjigarnah tudi dodatni knjigi: Dr. M. Avčin — Dr. Lunaček: Otrok od spočetja do pubertete za ceno 100 din; Andreja Grum: Praktični nasveti za dom za ceno 200 dih* Vse knjige lahko naročite tudi na naslov Prešernova družba, Ljubljana, Ulica Heroja Tomšiča 5, kjer lahko dobite proti doplačilu 80 din vsako knjigo tudi vezano v pol-platno. Poštnina je 30 din. Tajništvo POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA z nitjo srednjo šolo m skladiščnega delavca sprejme »KAROSERIJA«, Ljubljana, kamniška ul. 25. da bi sedeli, zgodilo? Ni govora! Na delavca se kaj malo ozirajo.« »Kaj pa se pritožujeta,« je prišla mojstrica k njima, ko sem jo vprašal, zakaj jima delovnega mesta ne ufede tako, da bi lahKO sedeli. »Petindvaj-let let sem že v tovarni in tu še nobena ni sedela. Saj vendar ne moreta delati sede!« Ko se le nisem dal ugnati v kozji rog, je le pristala na to, da bi se dalo tudi to nekako brez velike nuje urediti, zlasti še, ker je zdravnik eni izmed njiju naročil, naj se ogiba takega dela, pri katerem mora ves čas stati. Končno so se vse zedinile, da na take stvari v upravi ne mislijo. »Koliko smo morale moledovati, da so nam namestil!! te luči,« sta še povedali delavki. »In sindikat?« sem bil še radoveden »Hm, pobira članarino ...« »O delavskem svetu pa bolj malo vemo. Saj sta menda dve iz našega obrata v njem. Povesta nam pa nič, o čem govore in sklepajo. Nas pa tudi nihče ne vpraša.« Obrat je res že precej star, prostori tesni. V formirnici je vroče in mraz obenem. Piha na glavo. Poleti je taka vročina, da komaj zdržiš in še hud prepih je ter zato ni čisto nič čudnega, če so ženske prehlajene in bolne. Marsikatera pusti tudi svoje zdravje tam. Saj so že uredili tako, da ima para pod stropom izhod, vendar je prepih ostal. Tista, ki je trdnejšega zdravlja, se morda navadi. Morda, pravim. No, kruh, ki si ga služijo žene v tem obratu, je res težak. »Ja, pa ne bo kaj narobe, ko sem vas spustila noter,« me je še enkrat ob odhodu vprašala vratarica. Ne bo. sem si mislil, če bi se z večjo vnemo zavzeli za delavke in se potrudili, da bi jim ustregli. Včasih ni treba za to dostj denarja. Morda le vrtljiv stol, kakršnega izdelujejo v sosednji tovarni KIO. Morda le oprana okenska stekla. Kako malo je treba včasih dobre volje. Sicer pa — v upravi nisem RUDARSKA SOLIDARNOST MLADINSKA KNJIGA: ZA NOVOLETNO JELKO Založba »Mladinska knjiga« je za novoletno jelko globoko znižala cene svojim knjigam. Knjige so razvrščene v zbirke, katere so okupno zavite v celofan. Cene knjigam so znižane za 30—40%. Zahtevajte prospekte! Nenadoma je brizgnil močan curek umazane vode in zlovešči šum je napolnil dolge hodnike podzemlja. Pred očmr.1 rudarjev je vola naglo naraščala. Nenadoma so ugasnile vse luči. Povsod tema, ta.ko težka, kakor da pod zemljo ni bilo ni. :oli vsaj mMo svetlo. Odmevali so prestrašen: klici ranjenih, ki so se v nevarnih vrtincih borili za svoje življenje. Umazana voda je nosila s seboj ljudi in opornike. N,j prizanesla mladeniču, ki je sinoči na klopi v parku poljubil dekle, ko se je od nje poslovil za nekaj ur. Prizanesita ni očetu, ki je zjutraj z robato roko pogladit skuštrane lase spečega sina. Nobeden izmed nesrečnih rudarjev ni reševal samo svojega življenja. Morda bi Ahmed Sofič lahko ušel smrti, vendar to ni poskušal. Vse dokler mu je hladna voda oblivala noge in njegovo mišičasto telo, je hladnokrvno držal v roki slušalko telefona in se s tovariši izven jame pogovarjal o reševanju. Ko mu je voda segla že do pasu, je poz*' bil poslednjič pozdraviti doma'-, če. Le enkrat je še okupno po' klical na pomoč. Solze ni P0" točil. Zgoraj na trdnih tleh t® ob dnevni svetlobi pa so pre' livali solze njegovi tovariš’ mati, žena in otroci. Toda medtem ko je začel® žareča zavesa objemati teles® podzemeljskih junakov, so b1-tele skupine reševalcev v o-genj-Če danes obiščemo rudarsko naselje- bomo srečavali rudarje® popačenimi obrazi in prazni«* lokavi. SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1957 Slovenska Izseljenska matica je Izdala že četrti letnik svojega Slovenskega izseljenskega koledarja. Koledar za 1957 Je 240 strani obsegajoči zbornik gradiva za izseljence in o izseljencih V njem sodelujejo tako izseljenci sami kakor tudi znani pisatelji, pesniki in publicisti iz domovine. Tako beremo zanimive članke o izseljencih v Novi Zelandiji, v Argentini, Kanadi, Franciji. West-falski in o izseljencih v Združenih državah kar 12 člankov. Lepo število prispevkov govori o domovini. Uvaja jih poslanica predsednika Izvršnega sveta LRS Borisa Ivan Potrč, pesmi, Zupančičeva »Jezero« in Zormanova »Mladi ameriški Sloveniji« sta objavljeni tudi v angleškem prevodu izseljenskega pesnika Ivana Zormana. Koledar je zelo lepo urejen in Ima 175 fotografij, slik in risb. Koledar Je v čast Slovenski izseljenski matici ter slovenski grafični umetnosti. Izseljenci ga bodo prav veseli. Stane 500 din in ga dobite v knjigarnan ali pa pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani. Cankarjeva 5-1. Cv. A Kristan Sredi ravnih e so stali ljudi®-Pričakovali so, dia bo vsak trenutek brizgrtiila v ziraik, črn®, umazana tekočina. Zmotili 30 se. Namesto teikočinč je plam®« bruhnil na plan. V njem so 30 znašli instrument: in dragocen® življenja. Najprej so oči živih ognjemih bakel idkale naprav, šele pozneje rešitev. In tako • j® vedno. Nesreča tovarišev drugih dežel je ostala globok® v srcih naših rudarjev. Otroc im žene rudarjev ** Marcinela se bodo še dolgo sp°' minjali darov iz Jugoslavije. a. ai- Kraigherja vsem rojakom v tujini, ki pojasnjuje naše stališče do izseljenskih rojakov v svetu, katerih napredni del poaplra novo Jugoslavijo. Dalje so tu članki o mednarodnem položaju, o petletnici Slovenske izseljenske matice, o • kolonialnem sistemu, Makedoniji. pomorski .Jugoslaviji, požgani Rašici, radijskih oaeajah za izseljence, Sloveniji v številkah, delavskem samoupravljanju, Prekmurju in Prekmurcih, o izseljenstvu v bivšem litijskem okraju, o delu slovenskih založb, o stoletnici slovenskih zadrug, ribištvu Slovenije, o stari Ljubljani, zgodovini Turjaka, podzemskih biserih Slovenije itd. Poleg tega so prikazani še Anton Aškerc, F. S. Finžgar, Louis Adamič, Nikola Tesla in Božidar Jakac. Prozo prispevajo Rok Arih, Severin Šali in Pred praznikom JLA Na pobudo občinskega odbora SZDL na Jesenicah so začel; s pripravami z a proslavo petnajstletnice ustanovitve naše armade. Po vaseh in v delovnih kolektivih bodo slavnostne akademije in proslave. Osrednja proslava bo na Jesenicah v veliki dvorani Titovega doma. V šolah In množičnih organizacijah ter delovnih kolektivih bodo predavali oficirji naše armade o OB IZDAJI NOVE KNJIGE Šentjurij skozi borbo v svobodo V Šentjurju pri Celju so pred kratkim odkrili spomenik 130 padlim borcem, žrtvam fašističnega terorja. Ob tej priložnosti je občinski odbor Zveze borcev NOV v Šentjurju izdal zgodovinsko knjigo z naslovom »Šentjurij skozi borbo v svobodo«. Podatke za knjigo je marljivo zbiral posebni uredniški odbor, ki ga je vodil profesor Marijan Žagar. Glavne seslav-ke sta napisala profesor Janko Liska in Fran Roš ter študent Aci Svetina. Naslovno stran je izdelal akademski slikar Avgust Lavrenčič. Knjiga je vsebinsko zelo bogata, obdelana so razna zgodovinska obdobja. Precej prostora je posvečenega razvoju narodnoosvobodilnega gibanja v tem kraju. V knjigi so imena padlih borcev in talcev. Ta knjiga naj bo skromna zahvala žrtvam in simbol naše svobode in bojev. Knjigo zlasti toplo priporočamo šolski mladini. M. J. vlogi JLA med vojno in P? vojni. Zastopniki množičn1" organizacij in delovnih kolek' tivov bodo- obiskali nekater® garnizone .n obmejne kar®v' le, kjer bodo tudi obdari*5 graničarje. V odredu predvojaške vzg0^ je jeseniške občine pripr®^ Ijajo posebna predavanja P“ vseh središčih predvojašk^ vzgoje. Obvezniki pred voj®' ške vzgoje bodo v Kranju te movali za prehodni pokal sek cije Kranj, v Tržiču bodo 1 vedli patrolno tekmovanje ^ prehodni pokal »Borca«, k'.L_ darilo železarne na Jesenic® ' Občinski odbor Združeni rezervnih oficirjev bo pri' & za vse rezervi*. dil proslavo za vse reze« • » oficirje in podoficirje. Ob priložnosti bodo imeli vb predavanje o pohodu divizije na Štajersko. predv®_, j ali pa bodo tudi več b°k mentarnih filmov iz življch . in dela enot Jugoslovan6 ljudske armade. ŠIRITE ^ .DELAVSKO ENOTNOST OB DNEVU JLA £&efkit In njegov dopu&t Vojak Žehir je zdaj na dopustu. Oblekel je novo obleko, nove čevlje, novo kapo in odšel. Petnajst dni ga ne bo v vojašnici, a vendar vsi tovariši govore o njem. Samo tovariši ne sodite ga napačno. Recite kar hočete, mandant. »Si ga kdaj videl?« Zehir je vztrepetal. »Ne, nisem,« je plašno pristavil. »Nikoli?«, se je začudil komandant. »Ne, nikoli«, je potrdil vojak Zehir ^ehir je dober človek. Vesel 'n žalosten, poln drobnih želja n sanj, kakor, mi vsi. Takrat v začetku, ko je bilo 3 kasamiškem krogu polno hcirjev, je Zehir prišel urna-in neurejen. Pozdravil je. 'lcirji mu niso odzdravili.: »Vojak«, ga je poklical .ko-rj^ndant bataljona. »Pridi Zakaj si tako umazan, Č^aj' imaš bluzo odpeto,« ga vprašal Zehir je obstal. j,.j”Razumem,« mu je odgovo-p^Ptnandant ga je začudeno jg*Kaj razumeš«, ga je vpra- Komandant mu je rekel: »Ej, vojak, vidiš, jaz sem tvoj komandant. Si boš to zapomnil? Zdaj se zapni in pojdi -v četo«. Zehir je z rokami mečkal hlače, ni vedel, kam bi del roke. Pozabil je na pozdrav in rdeč odšel. Rekli smo že, da je bilo to v začetku. Pozneje, ko je bil vojak Zehir že par mesecev v vojski, so nekega dne delili nove letne uniforme. Nekaj dni kasneje so ge določili za stražarja. Teda tovariši so opazili, da čim je malo obleko zamazal, jo je tako opral. Ko je to storil parkrat, je bila letna uniforma popolnoma bela, tanka, skoraj prozorna. Zehir jo je ž žolostjo opazoval. In takrat je dobil dopust. »Dopust! Kaj mi bo dopust. Ne maram dopusta, je rekel Zehir. Tovariši so ga začudeno gledali. Nočeš na dopust? Zehirove oči so bile polne solz. Oni pa so odšli in u> povedali kapetanu. »Zehir je nesrečen«, so rekli. »Noče na dopust«. Kapetan je Zehira poklical k sebi. Tovariši so odšli, toda Zahira niso našli. Iskali so ga povsod, toda njega ni bilo ni- mu kjer, kakor da bi se vdrl v zemljo. Zehir je bil v sobi, Id je bila zastrta s preprogami in sredi katere je stala velika pisalna miza. Za mizo je sedel komandant bataljona, Zehir pa je stal mirno. »Ker vas poznam, sem prišel. Nekaj vas bi prosil. Gotovo se spominjale najinega srečanja na kasarniškem dvorišču. Nisem več takšen vojak. Vprašajte kogarkoli hočete. Pazil sem na uniformo, kakor na punčico svojega očesa, toda poglejte, kakšna je. Vsa bela. Ali bi hoteli ... Ne morem tako . . . Nočem. Smejali se mi bodo. Nisem več stari Zehir. Nočem, da se mi smejijo . . , Govoril je hitro. Imam ženo, nimamo nič, toda delali bomo. Tako nekako je govoril Zehir. Govoril je brez oddiha, kakor da se je za ta govor pripravljal vse svoje življenje. Ko je končal, je bil utrujen, bled. Pol ure kasneje je dobil novo obleko, čevlje in kapo. Dobil je tudi vozni listek. Drugi dan je odpotoval. Petnajst dni ga ne bo, toda vsi govorijo samo o njem. Toda, tovariši, ne sodite napačno o njem. Govorite kakorkoli hočete, toda on je dober človek: vesel in žalosten, poln 'drobnih želja jn sanj — kakor mi vsi. Popolnoma je isti, zato ga ne sodile ostro. Same ena pet je Sonce je zahajalo in vojaki so se pripravljali na večerjo. Na kasarniško dvorišče je prišel Samo V uk s a, n s sivim kovčkom in drhtečim obrazom. Bil je v družbi, a vendar sam. Nekaj ga je ločilo od ostalih. Ni bilo to obnašanje pa tudi ne skrb za prihod«! jest- Nekaj drugega je bilo. Sam ne vem, kaj. Zdaj ni več vznemirjen. Vsi so vojaki. Toda on se vendar ogiblje ostalih tovarišev. Modre oči iina, velike roke,'in hrbet mu je malce upognjen. Je srednje velik in telesno šibak fant. Samo Vuksan. ne vem kako, toda kadar ga srečam, se mi zdi. da mu delamo krivico. On to ne občuti. Ne ve. Toda jaz... Ta človek vedno nekam hiti ■— s krepkimi koraki. Gotovo ne ve, kam hiti. Obraz mu je bled. Telo ima šibko, toda v nogah je čvrst. »Važno je, da veš, kam greš, kaj hočeš,« tako vedno govori in si večkrat pri tem obriše znoj s čela. Včasih se mu oči zasolzijo, toda samo za trunutek in spet je miren, dostojanstveno miren, kakor korak zgodovine, zgodovine njegovega življenja. Leto 1943. Samo je bil deček, okrog njega so se dogajale tako čudrne reči. Pred večerom je oče rekel, da gre v bližnjo vas, in da se bo kmalu vrnil. S. seboj je vzel puško. »Vi spite in jaz bom opravil kmalu.« Tako je rekel. Odšel je. Nj se vrnil. Nikdar več. Prišli so tudi neki drugri ljudje. Tudi ti so imelj puške in mitraljeze ter kratke in široke škornje in zelene uniforme. Tega se Samo prav dobro spominja. Nj bil dan takrat, bila je noč in to svetla noč. Samo je spal. Nenadoma je za hišo nasrtal velik hrup. Nato streljanje in udarjanje po vratih. Samo je zajokal. Njegov starejši in mlajši brat ter dve sestri so se mu pridružili. Mati jih je stisnila k sebi. Zunaj je ^Razumem«, *^ai? Kaj razumeš?« '*handant nasmehnil. je spet ponovil se je Zehir je skomignil z rameni, kolcal je. poznaš svojega koman-hta?«, ga je vprašai ko- Praznovcli bemo skupno z našo vojsko in vsemi množičnimi organizacijami Ban naše jugoslovanske ljudske Krmariš bilo vedno več hrupa. Koliko časa je to trajalo, Samo ne ve. Spominja se, da so biie materine prsi tako tople, da je vse postalo toplo. Kmalu je postalo še topleje, ko se je od nekod prikradel dim in mu ščegetal oči in dušil grlo. Naenkrat je postalo vse temno. Padati je začel nekam globoko. Ko je spet odprl oči. je ležal pod grmom. Bila je noč. toda teme n-; bilo- Ljudje v zelenih uniformah so imeli zavihane rokave in baklje v rokah pa tudi nože so imeli. Dečku so se povečale oči. Zastri si je obraz z rokami. Začelo se je daniti, ljudje v zelenih uniformah pa So odšli. Na pogorišču ni bilo nobenega človeka. Samo on: Samo. Vsi ©s*ali tovariši so zgoreli. Samo on, Samo, je ležaj pod grmom. Dolgo je ležal, najprej pod grmom, potem pa v partizanski bolnišnici v Bariju. Toda bil jg zelo majhen, majhen otrok. Nj postaj velik. Saj m mogel. Bil je pod grmovjem, v bolnišnicah, v kolonah, pešačil je, veliko. »Važno je, kam greš in zakaj,« neprestano ponavlja. Tovariši ga poslušajo. Radi imajo njegovo odločnost. Želijo ga za' tovariša. Ko se zvečer v postelji pogovarjajo o komunistih, se slišijo vzdihi »Oh, kakšna volja,!« Samo molči, gleda v mrak In razmišlja. Zdaj Je spoznal. Samo ena pot je in ta pelje 'naprej, tako visoko naprej, kako®' je sonce. Iz »Narodne armije«; IZ DEŽELA, KATERIH GOVORIMO DOGODKI NA MAD2.RSKEM TliAUEUlJA SOCIALIZMA Vlada je razpustila vse centralne, pokrajinske, županijske in mestne delavske svete. — Razglašeno je obsedno stanje in vspostavljena so nagla sodišča. — Proglašena je bila generalna stavka Centralni delavski svet Lenin je na primer svojčas Madžarske je v noči na nedeljo pozval vse delavce, naj začno z 48-urno generalno stavko v protest proti aretaciji nekaterih članov delavskega sveta. Vlada je na ta poziv odgovorila s proglasitvijo obsednega stanja in vzpostavila nagla sodišča. Pred njimi bo sojen vsak, ki nima dovoljenja za nošenje orožja, za posedovanje streliva im razstreliva, kakor tudi vsak, ki bi se pregrešil z dejanji zoper javno varnost, vštevši poškodovanje poslopij in javnih naprav Istočasno je razpustila centralni delavski svet in vse pokrajinske, županijske in mestne delavske svete. Vlada utemeljuje ta ukrep s tem, češ da so v delavskih svetih prevladali kontrarevolucionarni elementi in da so hoteli vzpostaviti nekakšno nadzorno oblast nad organi oblasti Obenem jih dolži, da se niso zanimali za gospodarska vprašanja, da niso pomagali svetom V podjetjih ter da v štirih okrožnicah, kolikor jih je izdal budirmpeštanski delavski svet, sploh ni govora o dejanskih nalogah delavskih svetov v podjetjih. Svet se je ba-vil izključno s političnimi Vprašanji meni vlada. Vsi ti 'delavski sveti so morali takoj prenehati z delom. Tako stopajo dogodki na Madžarskem v novo fazo. Razpustili so delavske svete, ki fe.j biti edina socialistična sila na Madžarskem, v katerih je delavski razred videl edini izhod iz zmešnjave. Kolo zgodo-yine se je obrnilo nazaj. Madžarsko vodstvo je s tem jasno pokazalo, kako globoko je njegovo nezaupanje v delavski razred in prav ta strah komu-■pistov pred delavskimi sveti 'je tisto, kar ob madžarskih dogodkih najbolj preseneča. nastopil z geslom: »Vso oblast sovjetom«, čeprav boljše-viki niso imeli večine v njih. On je povsem upravičeno pričakoval, da bodo delavske množice, ko bodo prevzele odgovornost za oblast, delovale v svojo lastno korist, se pravi, socialistično, je naglasil tovariš Kardelj v svojem zgodovinskem govoru v Zvezni ljudski skupščini. Na Madžarskem pa ni bil nihče tako pogumen. Delavski sveti so se sami naglo organizirali in se povezali, sami so hoteli prevzeti oblast v svoje rake — vlada pa se je tega zbala, zbala se je za svoj obstoj in smatrala tako usmeritev delavskih svetov za neodgovorno vmešavanje v državne zadeve in politiko. Prizadevanja delavskih svetov pa je proglasila za kontrarevolucionarna. Delavski razred je v teh dneh deloval stihijsko, vendar pa samo on socialistično in stvarno demokratično z upostavljanjem delavskih svetov, s težnjo po njihovem združevanju v celoten državni sistem, S tem pa je storil vse, kar je v teh okoliščinah storiti mogel. Vlada Janoša Kadarja je s prepovedjo in razpustitvijo teritorialnih delavskih svetov zadala težak udarec socializmu na Madžarskem, saj je nastopila proti temeljnim težnjam delavskega razreda, da si postavi svojo oblast. S tem je obrnila delavski razred proti sebi, ga globoko razočarala v pričakovanjih, da hi se stari stalinistični sistem več ne povrnil. Kaj še lahko pričakujejo madžarski delavci od take vlade, ki hoče graditi socializem brez delavskega razreda in proti njemu? Pri tem se lahko vlada naslanja le na oboroženo silo Sovjetske zveze. Zašli so v slepo ulico, iz katere ni izhoda, zadnje upanje madžarskih delavcev, da bodo le ohranjene pridobitve oktobrske revolucije, ugaša. Kje je izhod? V politiki Janoša Kadarja prav gotovo ne. Madžarski socializem doživlja veliko tragedijo, v kateri se lahko zgodi, da se bodo delavci, borci za socializem, obrnili proti njemu. Naš odred Je na svoji poti čez Sinajski polotok naletel na zelo velike težave. Izraelci so namreč porušili vse komunikacijske zyeze in ceste, za sabo so pustili minska polja, izraelska letalo pa preietujejo ozemlje, ki ga nadzorujejo naše čete. OB OBISKU GRŠKIH DRŽAVNIKOV V JUGOSLAVIJI Utrditev prijateljstva Te dni se je mudil v naši državi predsednik grške vlade Konstantin Karamaoolis s spremstvom na prijateljskem obisku. Ob tej priložnosti so z našimi državniki izmenjali mnenja o perečih mednarodnih problemih ter nadaljnji utrditvi medsebojnega zavezništva in sodelovanja. Ugotovili so, da je doseda- nje sodelovanje, sloneče na načelu vzajamnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve obrodilo že lepe sadove in da zrcali osnovne in trajne interese obeh dežel Med razgovori so bile izmenjane misli tudi glede ciprskega vprašanja. Obe strani na-glašata potrebo po miroljubni ureditvi tega vprašanja v OB IZREDNEM ZASEDANJU IZVRŠNEGA KOMITEJA MEDNARODNE KONFEDERACIJE SVOBODNIH SINDIKATOV V službi blokovske politike Pred kratkim je bil v Hamburgu izredni sestanek izvršnega komiteja Mednarodne federacije svobodnih sindikatov, kateremu so prisostvovali predstavniki Mednarodne federacije prometnih delavcev in zastopniki Mednarodne federacije kovinarjev. Sestanek so sklicali zavoljo tega, da bi proučili nastali položaj v Madžarski in podvzeli določene ekonomske ukrepe proti Sovjetski zvezi Vodstvo Mednarodne konfe- fitab jugoslovanskega odreda v Egiptu ogleduje zemljevid pred odhodom na Sinajski polotok, deracije svobodnih sindikatov s sekretarjem Oldenbrookom na čelu je izkoristilo zadnja dogodke na Madžarskem s tem, da so ponovno pokazali vso mržnjo do Sovjetske zveze in do vse socialistične družbe. Zanimivo je, da so sklicali posvetovanje po premirju v Egiptu, tako da ni bilo treba izvršnemu komiteju obsojati anglofrancoski napad na Egipt. Izvršni komite je molčal o napadu na Egipt, kakor da v času zasedanja ni bilo več napadalcev v Egiptu. Na sestanku prav gotovo niso imeli pred očmi, da se ljudstvo na Madžarskem ni bojevalo proti socialističnemu družbenemu sistemu, ampak se je uprlo le Rakosi — Gorejevi kliki. Izvršni komite pa je poskušal dokazati, da žel(i madžarsko ijiidstvo svobodo po zgledu zahodnih dežel in da so zato padale žrtve; delavski razred je nasprotnik boljševizma, pa naj bo to stalinizem ali pa tudi ne. Na sestanku so poudarili, da . so spremljali milijoni delavcev iz drugih dežel borbo madžarskega ljudstva za boljše življenje, toda na posvetovanju niso niti z besedo omenili, da so te krvave boje skušale izkoristiti razne reakcionarne skupine v svoje namene. Izgleda, da s proučevanjem tega mednarodnega vprašanja niso hoteli pomagati' madžarskemu ljudstvu, ampak so težave madžarskih delavcev Izkoristili za svoije cilje, za cilje blokovske politike te velike mednarodne sindikalne organizacija. skladu s težnjami ciprskega prebivalstva ter v interesu miru ih mednarodnega sodelovanja. Jugoslovanska vlada, Id se ravna po načelu pravic nar-rodov do samoodločbe, izraža iskrene simpatije do ciprskega prebivalstva, kakor tudi pripravljenost, da tudi v prihodnje moralno-političho podpre vse konstruktivne napore, da hi našli pravično ureditev tega vprašanja. Obe vladi se zavedata koristnosti Balkanske zveze kot činitelja miru in soglašata, da je potrebno, da trije zavezniki prispevajo nadaljnje napore, da bi dali trojnemu sodelovanju polno veljavo. Obe strani z vso resnostjo presojata dogodke, ki so v zadnjem času pripeljali do poslabšanja mednarodnih odnosov, in se strinjata v glediščih o obsodbi sile kot metode v urejanju mednarodnih spornih vprašanj. Najnovejši razvoj dogodkov je še enkrat pokazal, kako veliko vloko o-digra OZN kot učinkovit instrument miru. V tem smislu bosta obe vladi nadaljevati konstruktivne napore za okrepitev OZN. Z zadovoljstvom je bilo u-gotovijeno, da je tesno sodelovanje med obema deželama, sloneče na vzajemnem spoštovanju družbene ureditve in o-zemeljske nedotakljivosti, kakor tudi na spoštovanju, mednarodnih obveznosti, izčrpalo svojo moč in pomen v prav-karšnji mednarodni krizi; sodelovanje se bo nadalje razvijalo na vseh področjih, ki zanimajo obe deželi, LOVEC m čibovnice SE SPET GGLfiŠS Že dolgo nismo nič slišati 0 nekdaj po vspm Svetu dobri’ znanem ameriškem senatorju McCarthyju. Nedavno tega P? so ga zastopniki tiska le nasb-Mc Carthy je prepričan, da S* bodo leta 1958 spet izvolili, senat. To je potrebno zavrni tega, ker mora MeCarthy seči, da bodo Združene dr*at ve izstopile iz Org združenih narodov, a ni narodi še Ameriških Ženih držav. žene drža" ■rsgg Wd h zriri*"