Razne stvari. Iz domačih krajev. Slovenska zmaga. Iz Ptujske Gore se nam piše: Repe ne bodo imeli Ptujskogorci tri leta. V ponedeljkovi občinski volitvi, ki je zaradi strastne agitacije trajala celih dvanajst ur, je Repa s svojimi pristaSi «Štajerci» popolnoma propadel. Nitienega pristaša njegovega ni v zastopu. Torej vsaj tri leta ne bodo Črnogori Repe imeli — namreč v občinskem odboru. Slava zavednim volilcem, ki so stali kakor skala dvanajst ur na volišču; vsa Časl zlasti zavednim Lovrenčanom! Osebne vesti. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici sta se nastanila kot zdravnika dr. Leo Kreft in dr. I. Folnecki. — Avskultantom pri tukajšnjem sodišču je imenovan g. I. Zemljič. —Pisarna notarja dr. Radeja v Mariboru se je uradno zaprla. Pri Sv. Lenartu ob Slov. gor. je izvoljen namesto umrlega Mravlaga županom g. Josip Sedminek, trgovec in hišni posestnik. Žnpanom v Ormožu je izvoljen gosp. J. Kautzhamer, trgovec in posestnik. Iz Dravskega polja. Na Svečnico je bila na Hajdini v Graharjevi gostilni prav dobro obiskana veseliea kmetskega bralnega druStva. Vsa čast kmetskim igralcem, ki so tako točno predstavljali igri, pred vsem pa domačemu g. kaplanu, ki je dosegel z velikim trudom tolik uspeh. Ogorčeni smo zato nad onimi ptujskimi gospodi, ki so pri tukajšnji volitvi, kakor že večkrat. pokazali s v o i e strankarsko stalisče. Ce ne bo miru, hočemo se javno prijeti. Opazovalec. Slovenskim učiteljem. Na štirirazredni ljudski šoli III. plač. vrste pri Sv. Ani na Krembergu v Slov. gor. (cmureški šolski okraj) je razpisana učiteljska služba v def. oziroma v provizorično nameSčenje. — Prošnje je vložiti do 24. febr. 1902. Ker je ta kraj ob slovenski meji, se učiteljstvo opozarja na to službo. Kraj je jako lep; stanovanje prosto. Poštne znamke po 35 vin. pridejo v promet s 15. febnivarjem. Znatnke so zelene barve in se bodo umestno rabile pri priporoCenih (rekomnndiranih) pošiljatvah. Od Sv. Petra pri Mariboru. Dne 30. januvarja smo spremili k zadnjemu počitku vrlega kmeta iz Grušove, Franca Rebernik. Revež se je Iansko leto, ko je vozil vodo za škropljenje k svojemu vinogradu, hudo ponesrečil. Poln sod vode zdrkne nagloma z voza in pritisne Rebernika k nekemu drevesu ter mu spodnje truplo straSno poškoduje. Iskal je pomoči v bolnišnici v Mariboru, pozneje tudi v Gradcu, pa smrt ga je čez sedem mesecev rešila groznih bolečin. Ravno na dan, ko se je mislil peljati domov, da bi — kar je srčno želel — med svojimi ljubimi in dragimi zatisnil svoje oči, prehitela ga je neizprosna smrt. Mrtvega so nam ga pripeljali domu, da se mu je tako vsaj ta želja izpolnila, da počiva pri ljubi Materi Gorski, katero je ves čas svojega življenja goreče častil. Pokojni Rebernik je bil zvest sin sv. katoliške cerkve in ravno tako zvest sin svojega milega naroda. Bog daj, da bi rajnega vsi Št. Peterčani vedno neustraSeno in srčno posnemali kot vrli katoličani in zvesti sinovi matere Slovenije! — Istega dne popoldan smo pa tudi imeli urico prijetne zabave in nedolžnega veselja, koje so nam pripravile (56. šolske sestre. Njih goienke so namreč kaj lepo predstavljale igrokaz s petjem: Odpadnikova sestsa. Igra, ki je izvirno delo č. sestre M., je zelo podučna — vžiga v srcu živo vero v edino pravega Boga in ljubezen ter spoStovanje do ljubih stariSev — pa tudi Saijivih dovtipov ji ne manjka. Petje in vprizoritev igre — vse je bilo dovrSeno, da, izborno. Bog plačaj častit. sestram njih trud, vrlim deklicam pa njihovo marljivost! V Novi cerkvi pri Celju se je tudi jelo med mladino svitati. Več mladeničev in deklic se je že naročilo na »Naš Dom« in se jih bo še več pridružilo. Tudi bralno društvo se je precej opomoglo; naročilo se je na več časopisov in si kupilo zdaj 32 lepih novih knjig, večinoma samih povestij, katere udi pridno prebirajo. V dekliSko družbo je na Svečnico na novo vstopilo 55_mladih deklic in tudi več pridnih mladih fantov se je že oglasilo za vstop v mladenisko družbo. Počasi se bo vse lepo uredilo. Vrlo ondotno mladino pa ob tej priliki vabimo, da razširja »NaS Dom ter mu pridobiva več in več novih naročnikov. Naprej, na delo rodoljubno! Osemdeseto leto življenja je dne 5. t. m. dopolnil Jožel Karba, posestnik v Babincih pri Ljutomeru. Vrlemu narodnjaku Se mnoga leta! Izmed njegovih otrok je eden župnik v Zrečah, drugi je kmet na Krapji in ob enem načelnik »Kmetijske zaduge« na Cvenu, trije pomagajo doma očetu pri gospodarstvu, dva pa delujeta na Dunaju, eden kot c. kr. poštni uradnik, a drugi je v zasebni službi. Vojaški nabori se vršijo letos naslednje dni: 1. in 3. marca v Gornji Radgoni, 4. in 5. v Ljutomeru, 7. in 8. v Ormožu, 10, 11., 12., 13. in 14. v Ptuju (okolica), 15 za mesto Ptuj, 17. in 18. v Rogatcu, 20. in 21. v Šmarju, 22. v Celju (mesto), 24. in 26. v Sevnici, 1. in 2. aprila v Kozjem, 3., 4. in 5. v Brežicah, 7., 8. iu 9. v Laškem, 10., 11. in 12. v Konjicah, 14., 15., 16. in 17. v Celju (okolica), 18. in 19. na Vranskem, 21. in 22. v Mozirju, 23. in 24. v Šoštanju, 25. in 26. v Slov. Gradcu, 28., 29. in 30. v Marenbergu, I. in 3. marca v SJov. Bistrici, 4., 5., 6, 7. in 8. marca v Mariboru (okolica), 10. in 11. marca pri Sv. Lenartu, 13. in 14. v Radgoni, 15., 17. in 18. v Cmureku in 26. v Mariboru (mesto). Za namestnika notarja dr. Radeya je za-6as njegovega odstavljenia imenovan notarski kandidat g. I. Kogej, ki odpre pisarno zopet najpozneje v ponedeljek dne 17. tega meseca. Pišece. Gotovo je redek slu6aj, da je v eni hiši v teku pol ieta nova maSa se vrstila z gostijo, a to se smrtjo. Pri Strgarjevih namre6 so imeli 6. gosp. Anton, sedaj kapelan na Laškem novo sv. maSo v jesen, sedaj se je omožila sestra Nežika z veleposestnikora Fran. Gregorevči6etn, a danes II. febr. pa smo pokopali njuno mater Strgarico. Blaga pokojnica je bila ena tistih redkih žen, ki imajo zares zlato srce, od katerih je Io6itev tako neizmerno bridka, ne le za doma6ine, temve6 tudi za sosede. Bog potolaži vse njene ostale, njej pa daj ve6ni mir! — Pri Sv. Marjeti pri Vojniku je umrla pred kratkim gospa Neža Permosec. Dosegla je visoko starost. Rajnka je bila blagega srca, vrla katoličanka in zavedna Slovenka. Nai ji bode zemljica lahka! Luče. Kakor podrugod, imeli smo ludi pri nas hudo zirao od 30. januvarija do 7. febr. Padlo je en meter debelo snega. Dne 6. iebr. je bil še strašen mraz, dne 8. febr. pa, ko smo vslali, videli smo vse kopno, doline in travnike. Ljudje so pravili, da se je svet po no6i zopet «zasukal». V Rajhenburgu je pristcpil h katoliški veri protestant g. Jurij Wassertheurer, železniski uradnik. — 3000 K je izposloval poslanec g. Ži6kar pogorelcem na Blanci. V Grornjigrad se je preselil gosp. dr. Anton Vilimek, ki je bil dozdaj zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. goricah. V Vitanju v prodajalnici Tepejevi so prišli na sled prekanjeno izvršenim tatvinam. Kdo je kriv, bo dokazala sodnijska preiskava, ki se je že pri6ela. Od Sv. Ilja v Slov. gor. Na veselico bralnega društva dne 2. febr. je prišel tudi neki nepozvanec iz Pesnice. Zabavljal je in prodajal svojo pragermansko omiko. Če je sliSal kako slovensko besedo ali celo «živijo», takoj je zagrmel svoj «hajl, hajl». Pa skoraj bi jo skupil. NaSi mladeni6i so ga pou6ili v vedenju ter mu ohladili njegovo prevročo pristno nemško kri. Takitn ljudem svetujeino, da naj ostanejo prihodnji6 doma za pečjo. Pozor na umetne zobe! V moški kaznilnici v Mariboru je imel neki paznik umetne zobe. Ker si je zve6er pozabil ozobje vzeti iz ust, mu je v spanju zlezel zob v požiralnik, da ga ni bilo mo6i ne naprej ne nazaj spraviti. Hitro se odpelje paznik v bolnišaico, kjer ga je zdravnik rešil ve6ie nesre6e. Pri Sv. Martinu pod Vurbergom }e imel posestnik Ivan Vogrin pripetega psa. Psa je ugriznil po no6i drug stekel pes. V jutro pa |e ugnznil domači pes gospodarja in sina, ki sta zdaj obadva v bolnišnici. V Padeškem vrtn v Skomri se je ponesre6il 6 letni otrok na škednju pri stroji. Poškodovalo mu je desno roko, da so ga morali potem takoj k zdravniku v Vitanje odpeljati, ki mu je zavezal rano. — Umrl je Marko Ov6ar, star 44 let po dolgoletni bolezni. Bil je priliudcn, var6en in bogaboje6 človek. Bog mu daj večni mir! Jeznitski inisijon. Ker je obče zaani o. Frančišek Doljak S. J. vsled starosti že preve6 obnemogel, ga je pristojna oblast rešila službe inisijonarja. Vodil bode odslej misijone o. Jakob Verhovc, nameščen v LjubIjani (Elizabetina cesta 5), v sporazumu s svojim tukajžnjim superiorom. Naslov kneginje Windischgraetz slove vsled cesarjeve odredbe z dne 22. jan. tako-le: «Svetlost gospa Elizabeta Marija kneginja Windischgraetz, rojena cesarska princezinja m nadvojvodinja avstrijska, kraljeva princezinja Ogerska, Češka itd., cesarska in kraljeva visokost.* Iz Vojnika. Naj Vam potožim gospod urednik, mlačnost naših fantov v narodnem oziru. Ako se ozrem v »Slov. Gospodarja« po dopisih iz raznih krajev, pa6 lahko spoznam,. kako so mladeni6i gore6i za bralna društva, za pevske zbore itd. Pri nas je pa vse tako zaspano, kakor bi ne vedeli kaj se pravi bralno ali pevsko druStvo. Pri nas imamo sicer ta društva, pa letos je število udov padlo, posebno pri fantih. Dekleta sicer napredujejo, fantje pa zastajajo. Tetnu je pa najve6 krivo to, ker ne prireja društvo prav ni6 zabave. Fantje so pa radi veseli, zato si pa po krčraah iščejo veselja. Vrli vojniški mladeni6i, stopite na noge, ne dajte se prekositi fantom sosednih far. Pomislite kako vrlo se je obnesla slavnost dobrnskih mladeni6ev. In potem bo že prirediio bralno druStvo kakšno zabavo, da bodete tudi zapeli zraven: Naprej zastava Slave! Vojnič-an. V Hočah je nastal zadnjo nedeljo okoli 4. ure ziutraj ogenj v usnjarski delavnici g. Kebra. Ogenj so hitro pogasili, škode ni velike, zgorelo je le nekaj kož. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Nezgoda na železnici. Poro6ali smo, da je vlak med Radgono in Halbenrajnom povozil neko žensko. Kakor smo izvedeli, pa se ženski ni druzega nič zgodilo, nego da ji je malo opraskalo desno roko. Lokoinotiva jo je vrgla tako srečno med šine, da ie celi vlak vozil čez njo, ne da bi jo požkodoval. Ženska je bila gluha, kratkovidna in starostna, za to jo je dohitel vlak, ne da bi ga opazila. Iz Oslušovec pri Ormožu se nam še nadalje naznanja, da v vas zahajajo sedaj le 3 iztisi «Štajerca», ker ga je z novim letom «Naš Dom» izpodrinil. V Osluševcih se mnogo bere! Iz Vranskega. Mnogo bravcev pozna gotovo tudi naše imenitno Vransko — vsaj po imenu. Nedavno so narodnjaki zmajevali z glavami, kadar smo mi narodno tako »zavedni« Vrančani bili prosili za nemško šolo. ProSnja za nemSko šolo je štela podpisov že kar na kile. Sereda, marsikateri ni vedel, zakaj se gre. Ze radi nadležnosti marsikateri v naglici podpiSe, in podpisal bi nevedč tudi svojo obsodbo. Oni, nezgruntano brihtni Ijudje so pač trdili, da za našo popolno srečo nam manjka le Se nemSčine; 6eS, Nemci bodo kar trumoma prihajali po naSe blago in ga bodo preplačali radi nemščine naših otrok. S časoina so se Ijudje pomirili, ker so — vsaj pametnejši — spoznali, da se v naši petrazrednici dovolj nemš6ine poučuje. A šola je spet prišla na površje. Nabirali so se zopet podpisi, in nabralo se jih je kar mnogo strani potrpežljivega papirja. Sedaj se je pa Slo za stavb Sče, kamor bi se naj nova šola stavila. Podpisi so se nabirali za prostor pri cerkvi. Čudno je in nekako sumljivo je bilo, ker so se na 6elo te agitacije postavili ve6inoma ljudje, kojiin sicer cerkev ni v skrbeh. Druga stranka je iskala primernejši prostor, kakor je oni pri cerkvi radi tesnobe. Kupil se je prostor nasproti novemu sodiš6u. Prva stranka pa še vedno v žrjavico drega. Jeronimski ob6inski rnožje so v o6igled prihodaje denarne potrebe znižali ob6inske priklade, in hajd, poljudni sklep je zvabil tudi nekatere može tržke občine na isto pot. Škoda možje! kateri berete »Štajerca«, da ste se hoteli soob6anom s tem 6inom prikupiti. Treba bode denarjev za novo stavbo! Ali nas irnate res tako radi, pla6ajte za nas, vozite zastonj za novo šolo in verjeli bomo, da nam dobro delate. Ribničani so bili, tako pravijo, prodrli z glavo skozi zid, a ni šlo rado; Vran6ani pa tega menda ne bomo poskusali. Če pa iina kedo toliko korajže, da 6uti svojo glav'co dovolj trdo, naj se oglasi v »Štajercu*. Skušnja namre6 polriuje, da dobe najbolj trde glave oni. kateri »Štajerea« marljivo prebirajo. Iz Sv. Pavla pri Preboldu. Okoli Sve6nice je padlo mnogo snega, po hribih so bili veliki meteži, zlasti pod Mrzlico. Cez hrib ni obstala nobena gaz, ker je veter s snegom vse zametel. Dne 6. sve6ana pa je nastal zlasti po hribih precej hud veter, postalo je južno vrerue, na ve6er pred pustom pa je snežilo. — Umrla je v Dolenji vasi pri Sv. Paviu poštena in mlada kmetica Mica Škorjanj, stara šele okoli 26 let. — Djber teden pozaeje, dae 9. svečana, je pa v vasi Sv. Lovrenc umrla Mica Žli6ar, blaga žena in kmetica, stara okoli 29 let. Naj bode rajnkima zemljica lahka! — Nov list »Glasnik najsvetejših Sre« je našel tudi v naSo župnijo pot; želeti je le, da bi bil list bolj obširen, sicer je pa dober list. — V župni cerkvi smo imeli predpostne pobožnosti, namre6 izpostavljeno presveto Rešnje Telo, pred kateritn so se opravljale molitvene ure z ve6ernicami na ve6er. Cerkvene stvari. Sv. misijou bo v Šmartnu pri Sloven. gradcu od 15. do 24. sve6ana t. 1. pod vodstvom 66. gg. duhovnikov iz družbe Jezusove. Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. se je od 25. prosinca do 2. sve6ana t. 1. obhajal sv. misijon. Udeležba je bila kljub neugodnemu vremenu silno tno6na. K Marijini družbi se je oglasilo okoli 100 mladeni6ev in 250 deklet. Prisr6na zahvala 66. gg. raisijonarjem in sotrudnikom. Sveti oče Leon XIII. bode 20. t. m. praznoval 25 letnico papeževanja. Ves katoliški svet bode ta izredni jubilej praznoval s primernimi slavnostmi. Društrena poročila. Odborova seja političnega društva BSava" se vrši ob pol 4. uri popoldne v nedeljo, dne 16. febr. v Sevnici v kolodvorski restavraciji. Za dijaško knhinjo v Mariboru so darovali slede6i p n. dobrotniki in dobrotnice: Prijatelji mladine, zbrani na godovanju slovenske gospodinje v J. 21 K 50 h. Na gostiji Jožefa in Marija Rep 7 K. Veseli in pošteni gostie Ivan6eve gostije v Bu6ah 5 K 68 h. Slavna po8ojilnica v Makolah 130 K. Lendovšek, župnik 10 K. Vozli6, kaplan 5 K. Gospodi6na Cernenšek Agata iz Gradca 2 K. BukovSek Antonija pri Sv. Jerneju 2 K. Neimenovan za »kruh sv. Antona« 3 K. Rojko Jože iz Ho6 za »kruh sv. Antona« 10 K. Na gostiii Franca Topolnik 8 K. Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju bo ustanovljena dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj bikoreiska zadruga. Drugi dan t. j. 20. sušca ob 9 uri dopoldno pa bo iinel g. potovalni učitelj M. Jelovšek pouk zlasti za gospodinje in razkazoval umetno mlekarijo. Naj pridejo torej enkrat k Finžgerju tudi naše gospodinje ne samo možje! Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 9. svečana se je ustanovilo tukaj bralno društvo. Mi smo že 23 julija 1. 1901 predložili visoki namestniji pravila, a smo se morali pokoriti do danes. Dne 9. lebr. 1.1. se je oglasilo 44 udov. Izmed teh je izvoljen za predsednika Jožef Munda, za tajnika Andrej Lihteavalner jz Vodranec, za blagajnika Ivan Zadravec, za knjižničarja Ignac Robin in še štirje odborniki. Pri osnovalnem zboru se je sklenilo, da si bomo naročili same konservativne in dobre časnike: >Slov. Gosp.«, »Nar. Gosp.«, • Viničarski List«, »Mir«, >Dom in Svet«, »Slovenee« in »Domoljub« ter »Domovino«. Ne raaramo za »Slov. Narod«, »Rodoljuba« in »giftno kroto«. Poslednjega čitajo tukaj kakih 8 nerazsodnikov, ker je bolj »fal«. Prijatelji dobrega mišljenja ste prošeni, da podpirate naše bra!no društvo, ki \e še v zibelki, bodisi s knjigami ali drugim berilom, pa tudi z denariem. Vse sprejmemo hvaležno. Ako nam kdo kaj pokloni, naj blagovoli poslati z naslovom: Bralno društvo pri Sv. Bolfenku pri Središču Iz Vržeja. Dne 26. prosinca smo imeli v bralnem društvu 12. občni zbor. Predsednik bralnega društva navdušuje navzoče, naj se trdno oklenejo bralnega društva in pridno prebirajo v krščanskem duhu tiskane časnike. Ker dandanes nura človek mnogo brati, če hoče kaj znati in veljati. To velja posebno za mladeniče. Bralno društvo je vir izomike in izobrazbe, kjer naj si nabirajo znanosti za bodoči poklic ter da bodo došli iz njih vrst krepki zagovorniki in pridni gospodarji v bodočnosti. V odbor so bili voljeni sledeči udje: Predsednikora je bil izvoljen g. učitelj A. Lasbacher, podpredsednikom č. g. župnik L. Janžekovič, tajnikom Jos. Oiterc, blagajnikom L. Horvat, knjižničarjem M. Šonaja, i dbornikom Al. Strniša. Dasi je malo število udov, veadar so zelo marljivo prebirali knjige ia ča^opise. Prebralo se je 903 knjige. Golovo dovolj za 31 udov! Zeleti bi biio, da bi se tudi starejši tržani z*nimali bolj za bralno društvo in ga krepku podpirali s »vojimi nasveti. Dal Bog, da bi se naša nada uresničila in da bi zrastli iz naše sredine vrli sinovi in hčere matere Siovenije. V to pomozi Bog in sreča junaška! Katol. podpornemn drnštvu v Celju so darovali: Prtvzv. in prernil. g. dr. Mihael Napotnik, knez in škof, (za leto 1901/1902) 100 K; sl. Posojilnica v Šoštanju 20 K; sl. Posojilnica v Mozirju 20 K; sl. Posojilnica v Makolah 50 K; sl. ckrajni zastop C -Ije (za oskrbitev toplega kosila ubogim šularjem) 200 K; sl. občina Geljske okolice (v isti namen) 100 K; biagor. gosp. Maks Pleteršnik, prof v pok., 12 K; vlfi. gg. Jernej Voh, kanonik, 20 K; Anton Šlander, dekan, 10 K; Mihael Lendovšek, župnik, 10 K; Miloš Šmid, župnik, 10 K; han Krančič, župnik, 10 K. — Premilostljivemu knezu in škcfu, svojerau prevzvišenemu pokrovitelju, in vsem blagim dobrotnikom izreka društvo za velikodušno podporo najiskrenejšo zahvalo: Bog plati! Slovengraška okolica. Vsak rodoljub mora biti radostno iznenaden, ako opazuje, kako živahno da se zadnji čas razvija narodno življenje v našem okraju. Zlasti je slavni Staritrg postal nekako središče ter branik narodnega življenja. To svedočijo premnoge veselice, koje je v kratkem času priredilo kat. kmeCko bralno druStvo. Saj so take veselice najboljsi pojavi narodnega napredka, ter zanesljivi gorkomeri rodoljubne zavesti. Škoda, da se o zadnjih vehkanskih veselicah nič ni poročalo! Mesto izostalih poročil naj zadostuje tu rnalo kratkih podatkov o zadnji veselici z dne 25. jan. t. 1. — Veliki prostori v Petričevi hisi že dolgo niso bili tako natlačeni, kakor ta dan. Vse, kar le količkaj narodno čuti, bilo je zastopano. Videl si gospoda ter siromaka, uradnika in učitelja, kmeta zraven rokodelca, mestjana poleg seljaka. Vsak se je čutil prav domačega med «svojimi». Jedro veselice so bile tri gledaliSčne igre: «Ne udajmo se», «Dva gospoda in en sluga», «Kmet Herodež*, ki so povzročevale mnoge dobre volje med zbranim občinstvom. Igralci reševali so svoje uloge tako lahkotno ter izvrstno, kakor da bi bili prišli naravnost iz kakega velikomestnega gledališča. Venec lavorike pa sta zaslužila «sluga Ivan» in «kmet Herod», ki sta povsem rojena za take uloge. Pri tej priložnosti so prvič nastopili narodno probujeni Starotrški mladeniči, dočim so zavedna dekleta sodelovala že pri mnogih enakih veselicah. Cas med posameznimi igrami nam je krajšal izborno vežban tamburaSki zbor, kojega vrlo oskrbuje Starotrška mladina. Posebno pa so nas iznenadile citre v rokah priprostih slovenski deklet. Če kaka mestna gospica, ki noč in dan pri svojem glasoviru sedi, zaigra kako «okroglo», to pač ni kaj posebnega, a če priprosto planinsko dekle, ki celi teden težko dela in le v nedeljo po večernicah par krat «zabrenka», upa s citrami stopiti na oder pred odlično občinstvo, zasluži to ne le pohralo, oego tudi občudovanje. Gotovo ostane ta prijeten večer vsem gostom v najprijetnejšem spominu in vsi smo se ločili z enojno željo: «Na svidenje po veliki noči na prihodnji veselici v Stareratrgu ! G o r j a n c. Bralno društvo Gornje Radgone. Bogu hvala, ne nazadujemo! Da ta ni bosa, dokažemo s poročilom o veselici, ki jo je v nedeljo 2. iebr. priredilo o priliki glavnega zborovanja naše bralno društvo v prostonh g. Ojojnik-a. Ljudstva se je vdeležilo v tako cbilnem številu, da kdor se je le malo zakasnil, se je po 3 sobah zamanj oziral po kotičku, kjer bi si sedež postavil. Zagledali smo še več odličnih občanov in tudi iz mesta so naše društvo počastili. Tako je prav! Svoji Ie k svojim! Pozdravil je goste z ljubeznjivo besedo predsednik č. gosp. kaplan Janžekovič; poročal je neutrudljivi blagajnik g. J. Kolar o preiemkih in izdatkih društva in tajnik znani slikar gosp. I. Horvat z lepo besedo o delovanju društva v minulem letu. Nastopil je potem kot govornik g. organist in pevovodja Janko Čirič. V svojem govoru je posebno navdušil za branje tega, kar nam ponuja v obilnem številu ravno naSe društvo, ter za pristop k društvu in nabral precejšnje število novih udov. Ko je minil oficijelni del, pel nam je dobro znani, dobro vežbani moSki zbor tako lepo, da nam je srce veselja kar zaigralo. Da g. Čirič s posebno vnemo goji tudi narodno petje, ie vse hvale vredno, kajti le na taki način bodo narodne pesmi prišle do prave veljave. Zivel Gorajeradgone pevski zbor! — Tombola z mnogimi dobitki, dala je tu in tara spet povod k veselemu smehu. Tu se je namreč kdo raoško odrezal: Jaz imam terno! jaz! in šlo se je pa za «gvint» že. Tu je cela profesorska raztresenost zastopana bila! Tam je zopet smeh in krohot zavoljo dobitka bil in tako so nam urice minule, da ne vemo kedaj! Zelo težko in zelo pozno smo se razsli. Imeli srao se prav po domače in — imenitno! Zivelo naše bralno društvo! Navzoč. Mladeniška zveza v bralnera društvu pri Sv. Juriju ob Ščavnici je imela dne 9. t. mes. veselico v prostorih g. Slane. Pevski zbori so se odlikovali po svojem izurjenem petju, igralci in igralke po svojera spretnem igranju. Zal, da je grdo vreme zabranilo večjo udeležbo. Slavnostni govor je imel gospod Korošec iz Maribora. Sv. Marko niže Ptuja. Za dne 9. svečana vabil nas je »Slov. Gosp« k Sv. Marku niže Ptuja k predstavi »Lurška pastarica«, katero je priredilo tamoSnje bralno druStvo s pomočjo Marijine družbe. Ker nas veseli napredek naSega milega slovenskega ljudstva, pohiteli smo z veseljem ta popoldne k pri- jaznemu Sv. Marku. Pričakovali smo sicer kaj dovršenega in lepega, k^r smo izvedeli, da se je na to predstavo pripravljalo slavnoznano Markovsko u<5iteljstvo. Pa kar se nam je nudilo pri predstavi, presega skoro človeške moči. Male deklice in odraščena dekleta igrale so vse svoje vloge tako naravno in dovršeno, da ne vemo, katero bi bolj pohvalili in kaj nam je bolj ugajalo. Ako se nam je Skoda zdelo, da so nežnoijubeznivi angeljčki polagoma zginjali za razpoko v skalnati duplini in se skrili našim očem, pa nas je hitro tudi za se pridobila priprosta bogomila pastarica Bernardka in angeljčke so nadomestile brhke male deklice iz Lurda, ki so priskakljale s cvetličnimi košaricami igrat se pred duplino. V srce se nam je smilila slepa grofica Otilija, s katero je tako nematerinsko ravnala njena ohola ponosna mati grofinja, ker je ubožica od rojstva slepa — kaj more dete zato ? Le sočutje, lcatero sta imelas slepo ubcžico Djena Ijubezniva sestrica Zofka in domača učiteljica Mina, naru je dobro delo. Zato smo potem nekakn privoščili ponosni neverni grcfinji, ko je. bila tako ponižana pričo svoje pristavke Barbe, cad katero se \e hotela ravnokar znositi, in ko je s svojo ozdravijeno hčerko skesano in ponižno klečala med priprostimi romaricami pred Lurdsko duplino prišedša zahvalit se z otrokom v Lurd za čudezno ozdravljenje. Do solz so nas pa ganili nekateri prizori, zlasti ko je slepa ubožica zvedevši o lurških 6udežih stavila trdno upanje na Marijo, da jo ozdravi, ter želela iti v Lurd, in ko je potem klečala pred lurSko duplino, otroško zaupno prosila Marijo, naj jo ozdravi in ji v otroški priprostosti zapoje pesem, ki so jo naučile sestrice in Mina. Prosti čas med pcsameznimi dejanji izpolnoval je domači mešani zbor Marijine družbe z ubranim petjem. Čast vrbm prirediteljem; plačilo za njihov trud naj jira bo lep uspeh in hvaležnost občinstva. Cast vsem igralkam in pevcera; videli smo zopet, kako nadarjena in zmožna je naša slovenska mladina, ako ima le koga, ki jo navaja in bodri; zato smo se povrnili od Sv. Marka oduševljeni za narodno delo in probuianje naše mile mladine. Na novo oživelemu bralnemu društvu pa kličemo: Le tako naprej po tej poti! Na tak način izpolnuje bralno druStvo svojo izobraževalno nalogo. Veselico z godbo in plesom v gostilni prirediti, to ni nobena umetnost, nobeno delo, še mani pa izobraževanje naroda. S tem se naSe slovensko ljudstvo navaja samo k zapravljivosti in pijančevanju, samo kvari pošteno mladino. Slovenska pesem narodna in umetna, ona blaži, ona navdušuje, ona budi. Navdušena beseda, raična predstava, ona izobražuje ia duha povzdiguje. Sv. Benedikt v Slov. gor. Naše vinorejsko druStvo je imelo preteklo nedeljo občni zbor in veselico. Glede občnega zbora poizvemo, da je bil načelnikom zopet izvolien kmet Anton Roškar. Kot izkuSen vinogradnik že ves čas skrbno vodi druStvo. Zasadil je vinograd obsegajoč kaki dve orali na amerikanski podlagi. Lani je že skrbni načelnik in društvo gledal in vžival sad svojega truda. Vinograd je prvokrat rodil in prinesel okoli 600 1 dobre kapljice. Liter se je prodal po 44 h. — Občnemu zboru je sledila prijetna veselica — brez muzike in plesa! Tu so zopet naši vrli fantje in naSa marljiva dekleta pokazala, kaj da premorejo. Vprizorili so kar tri igre: «Krivica in dobrota*, «Sanje» in »Indijski siroti*. Nastopalo je 17 mladeničev in 15 deklet. Igrali so izvrstno. Nismo se mogli načuditi, kako morejo priprosti fantje in dekleta tako težke igre tako izborno igrati. To so se vam sukali in govorili pa peli in kretali, kakor da bi bili tega vajeni že od raladih nog Le redkokrat vživam tako veselje in zabavo, kakor kadar gledam naSo ljubo mladino na odru. Tu se zopet prelepo kaže žlahtni sad našega bralnega druStva, ki našo mladež zbira krog sebe, jo poučuje in lika ali izobrazuje ter razveseljuje in navdušuje za vse dobro, blago in sveto. Predragi mladeni6i, preljuba dekleta, le sr6no in veselo po tej poti naprej! Iz Jurovec pri Ptnju. Naše kmetijsko bralno društvo je imelo dne 2. sve6ana t. 1. svoj ob6ni zbor z obi6ajno veselico. Vkljub zelo slabemu vremenu se je zbralo mnogo kmetov in tudi precej inteligence od blizu in dale6. Predsednik otvori zborovanje, pozdravi došle goste in da besedo g. I. Frasu, u6itelju pri Sv. Vidu, kateri nam v jako podu6ljivih besedah razloži korist čitanja dobrih knjig in 6asopisov. Za tem je bilo poro6ilo o delovanju društva preteklega leta. V odbor so bili voljeni enoglasno slede6i odborniki: Franc Habjanči6, predsednik, Štefan Kozel, podpredsednik, Janez Kirbiš, tajnik, Jos. Rižnar, blaKajnik, Anton Sel, knjižni6ar, I. Zeiler in I. Sirolnik, namestnika. Ker Se društvo komaj eno leto obstoji in ni daleč od nemškutarskega mesta Ptuj, je želeti, da bi novi odbor deloval z vso vnemo na to, da si pridobi Se mnogo novih udov in da skrbi, da bodo imeli udje mnogo koristnih knjig in 6asopisov, da ne bodo segali po >Štajercu«, kateri se jim od ptujskih kramarjev tako vsiljuje. Ker so nam dobrotniki društva darovali mnogo lepih dobitkov, za kar se jim izreka sr6na hvala, smo tudi priredili sre6olov, katerega 6isti dobi6ek je pripadel društvu. Ljudstvo se je zabavalo prav dobro. — Zahvaljujemo se na lem mestu vsem, kateri so nas s svojim prihodom po6astili, kakor gospodu u6itelju od Sv. Vida za navdušen govor in prosimo, da nas poleti zopet polnoštevilno obiš6ete, ko priredi društvo veliko narodno veselico. F. H. Sv. IIj nad Mariborom. Naše bralno druStvo je pri svoiem obi6ajnem ob6nera zboru 26. jan. izvoliio enoglasno med splošnim navduSenjera velezaslužnega in ob6e pril.ubljenega gospoda Davorina Roškar predsednikom. Za gotovo upamo, da bode naše bralno društvo v bodo6e vspešneje delovalo, kar nam je porok novi gospod predsednik. Dal Bog! — Na Sve6nico pa nam je priredilo bralno društvo veselico v narodni gostilni MurSec-evi v Cirknici. Vrli mariborski tamburaSi so nam svirali krasne ikomade. Doma6i mladeni6i in dekleta so pa predstavljali VoSnjakovo igro: >Ne vdajmo se!« Akoravno je bilo skrajno neugodno vreme, vendar se je še zbralo precej ob6instva. A v posebno 6ast si štejemo, da je po6astil našo veselico dobroznani ognieviti govornik, junaški vodja mladeni6ev Slov. goric, gosp. Fr. RoSkar od S/. Benedikta. Ni se ustrašil ne sneženega vremena, ne daljne poti, prihitel je k nam, a prinesel nam je tudi sr6nih pozdravov od benediskih tovariSev. Izpregovoril nam je tudi krasne navduševalne besede. Bodi mu izre6ena naša srčna zahvala! Zelimo le, da bi nas on Se ve6krat kot govornik po6astil. — Videl si pa na veselici celo mladeni6e in dekleta iz sekovske škofije, iz Arnovža in Spielfelda. — Pozdravili so nas pismeno vrli benediski mladeniči in mladenke, ter velezaslužni organizator slovenskih mladeni6ev, 6. g. GomilSek od Sv. Barbare. Posebno vzradostil pa nas je pozdrav nevstrašenega in korenjaškega mladeni6a Krambergerja iz Gočove. NaS rojak - mladeni6 iz Gornjega Štajerja pa je pozdravil brzojavno svoje rojake. Hvala vam vsem! Tako smo se zabavali šentiljski Slovenci. Zeleti bi le bilo, da nam bralno društvo v poletju priredi zopet kako veselico ter kak podu6en shod. Gotovo se je v poletnem 6asu nadejati lepSega uspeha. Sv. Rnpert v SIov. goricah. V preteklem mesecu dne 12. t. 1. smo praznovali preporod našega, že ve6 let popolno zaspanega bralnega društva. Sklicalo se je od začasnega odbora ob6no zborovanje, katerega se je ob6inatvo v tako obilnem številu udeležilo, da moremo z najboljsimi upi zreti v narodno bodo6nost. Sosebno ugoden utis je naredila zelo obilna udeležitev krepkih in zavednih narodnih mladeničev in deklet, tako da smemo re6i, vsa mladina je bila na nogah. Počastili so nas 9 svojo navzo6nostjo tudi sosedni mladeni6i od Sv. Barbare in Sv. Ur- bana v Slov. goricah s svojimi gore6imi mladeniškimi voditelji. Izvolil se je potem novi odbor, kateri sestoji iz samih za sveto narodno slvar vnetih inladeni6ev, kateri so nam porok boljši prihodnosti našega društva. Kramberger Fraoce, predsednik; Zmavc Sr., podpredsednik; Voglar Jos., blagajnik* Ke6ek Andrej, knjižni6ar; Erman J., tajnik; Cu6ek M., Fras A., Polič J. in Weber F. pa kot odborniki. Da bo naše društvo lahko prirejalo zabave s petjetn, to se je pokazalo že ta dan, ko so nam zapeli naSi pevci par mi6nih pesmic pod spretnim pevovodstvom 6est. gospoda Ivana Peitlerja, kateremu se zahvaljujemo za sedanji, kakor za prihodnji trud. Potetn nam je razložil gospod Ke6ek pravila bralnega druStva in gospod GomilSak nam je le v njemu dani besedi razložil pomen in korist pravega bralnega društva in dobrega branja sploh, posebno \e navduševal mladino za narodno stvar in pristop bralnemu društvu. Da njegove besede niso ostale brez vspeha, to kaže Se vedni pristop udov, tako da šteje sedaj naše še pred dvema mescema skoro samo iz pravil sestoje6e društvo 150 udov zve6ina samih mladeni6ev (namre6 80) in deklet. Obžalujemo pa, da so bili starejši domačini tako skromno zastopaui in se toli hladno zanimajo za na<ie prekoristno društvo. Ali ni6 ne de, počasi gre in tako bode tudi naše društvo polagoma odprlo o6i onim strahopetneženi in oboževateljem »giftne krote«, da bodo sprevideli kam jih tira ta nem6urski kramarski list. Vi, dragi zavedni mladeniči in dekleta, pa le vrlo naprej po tej poti naše mladeniške organizacije. Visoko držimo našo slovensko trobojnico, delujmo na to, da bodo se nahajali vsi naši župljani pod narodnim praporom, na katerem se naj bliS6i zmiraj, povsod in vsikdar naše staro slovensko geslo: Vse za vero, narod in cesarja. Iz Kozjega. Naše gasilao društvo imelo je prete6eno soboto svoj redni ob6ni zbor in volitev novega odbora, ter \e za to leto izvolien načelnikom ali stotnikom g. Janez Elsbacher, kateri je to službo tudi dosedaj izvrstno opravljal; njegovira namestnikom pa g. živinozdravnik rodom Ceh. Hvalevredno bodi omenjeno, da se je pri tem zboru na predlog g. dr. Jankovi6a sklenilo slovensko poveljstvo z dvetretjinsko ve6ino. Oporekali so temu sklepu le nekateri nasprotniki in kakor slišimo, so celo nekateri hajlovci iz društva izstopili. Škoda jih pa6 ni, saj so le tam radi gasili, kjer ni bilo treba gasiti. Pristopili pa so nekateri izvrstni naši možje Slovenci in tako je veselo upanje, da bo društvo procvitalo v blagor prebivalcev. Razmere gospodarskega bralnega društva v Kozjem. Pred kakimi dobrimi štirimi leti združili so se irSki in okoliški Slovenci, ter so osnovali gospodarsko bralno društvo v Kozjem. Nasprotstva in težav ni manjkalo, vendar požrtvovalnost rodoljubov je vse premagala. Pre6. gospod kanonik dali so brezpla6no sobo in druStvo se je lepo razvijalo. Nabavili so se stroji, naro6ili časniki, priredilo se je ve6 veselic in vse kar je še bilo količkaj narodnega, se je probudilo in oživelo. Z žalostjo smo opazili, da je s6asoma za6elo druStvo hirati na najve6je veselje naših nasprotnikov. Kaj je bilo temu vzrok, o tem mol6imo, a kako se je za6elo sedaj ravnati ž njitn, to presega vse meje in tako se ne ravna z nobenim društvom na celem Slovenskem in to ravno od strani, od katere kaj takega nebi nikdar pri6akoTali, od koli6kaj pametnega 6loveka še manj. Mož, kateri še je dosedaj povsod prav žalostno ulogo igra! in zgago delal, kjer je bil, spravil se je na naše druStvo in ga ho6e uničiti in razgnati, zatreti in to samo radi tega, ker }e užaljeno njegovo dostojanstvo, da nima on ni6esar govoriti pri druStvu. Ude zmerja, da hodiio v bralno sobo in jih odganja. Zaklepal je sobo in ko se je naredila nova kju6avnica in so nekateri udje dobili klju6e — slisite, kaj se je sedaj zgodilo! V no6i od petka do sobote zgodilo se je nečuveno barbarstvo. Nekdo je polomil klju6avnico, vdd v bralno sobo, raztrgal vse 6asnike, ter mizo, klopi in tla na najostudnejši na6ia onesnažil. Kdo je to bil, pokazala bo obravnava in dognalo se bo gotovo tudi, kdo je zadnji čas uničeval in trgal v bralni sobi razne liste. Tako podira eden, kar so drugi z veliko težavo zidali. Iz drugih krajev. Novica iz cirkusa Barnnm. V Parizu. bodo operirali zra§6ena dvoj6ka, ki jih vodi seboj Barnum & Bailey, ter jih telesno lo6ili. — Dvoj6ka sta ženskega spola. Vzrok operacije je nevarna bolezen dvoj6ka Doodice, ker ako umre, se zastrupi kri drugemu dvojčku Rodici. — NajnovejSa vest o teh dvoj6kih se glasi, da jih je njihova mati vzela iz bolnice in ne pusti, da bi ju operirali. Kam je odšla z dvoj6ki, ki sta jako oslabljena, se ne ve. K Barnumu & Baileyu se dvoj6ka več ne povrneta. Grozne mnke na morjn. 19 dnij je prestal ribič Olsen v tihein morju, drže6 se preobmienega 6olna. Olsen in Wallace, dva^ ribi6a iz San Pedro, sta zapustila luko pred sedemnajstimi dnevi na majhnem 6olnu. Komaj pa sta dospela na odprto morje, ie že silen vihar prevrnil 6oln in ribi6ema ni preostajalo drugega, kakor da sta se prijela preobrnjenega 6olna in sta tako ob njem plavala. Rešitve ni bilo od nikoder, iesti nista imela ni6esar in lahko si je predstavljati silcemuke obeh ponesre6encev. Štirinajsti dan soopeSale mo6i ribi6a Wallace in je izpustil 6ola ter izginil v globo6ino. Olsen se je Se nadalje držal čolna, sedemnajsti dan pa ga je našel v tem položaju neki ribič, ki \e nezavestnega nesre6nika pripeljal na suho. Olsen je tako oslabljen, da ni prav nikakega upanja za okrevanje. Elektriška brivnica. Eden najbolj, znanih brivcev v Parizu bode na poseben na6in izrabil eleklriko t svoji prodajalnici. Elektrika bode v brivnici »brivski pomo6nik», elektrika bode opravljala skoro vsa dela. Voda se bode s pomo6jo elektrike grelav skoro vse druge priprave bodo elektriški delovale, tudi lasje se bodo žgali elektriškim potom in s pomo6jo elektrike se bodo strigli lasje. Ciš6enje glave itd. vse bo preskrbela elektrika, samo brila ne bo. To bode še vedno opravljal z veS6o roko brivski pomo6nik, ker svojega vrata bi pa6 nihče ne dal pod elektrisko britev. Ljubezen brez meje. Iz Wilkesbarre poro6ajo: Na velikem pokopališ6u Cease Mills^, blizu tega mesta so našli 801etnega Joshua Lambereaux brez zavesti na grobu svoje soproge. Radi zime in pa hudega mraza je starec zmrznil. Celo leto se je hranil prt soproginem grobu. Pred šestdesetimi leti se je bil oženil z Editho Simpson. Tako sta si bila zvesta in naklonjena, da v vseh 60. letih nista bila Io6ena dalj 6asa kakor štiri ure. Pred letom mu je žena naglo umrla radi mrtvouda. Lambereaux ni mogel iz žalosti za njo ne jesti ne piti in ves potrt je pohajal okrog. Želel \e umreti za njo. Dejal je, da sta v vseh letih vedno skupaj jedla. in se ho6e tudi sedaj hraniti le pri njenem grobu. Vsako jutro je spravil svoj zajutrek v canjico in se priživel 6ez dan na pokopaliS6u. Tako je ravnal vsak dan do dneva, ko so ga našli zmrznjenega na grobu. Stava pri kadenju cigar. V nekem mestu na Saksonskem je klub kadilcev, ki je napravil tako stavo: Geno določeno dobi tisti, ki bi najdelj kadil smodko. Prvo odlikovanje je dobil oni kadilec, ki je kadil cigaro dve uri in dve minuti. Zadnjo ceno je dobil oni, ki je kadil smodko 1 uro 57 minut in 30 sekund. Mati ušla z zarodencem svoje hčere. HrvaSki listi prinašajo vest, da so v Bogajevu orožniki prijeli zanimiv par6ek 401etno soprogo ilo6kega u6itelja MiloSa Milojevi6a in njenega ljubimca 281etnega u6itelja Ivana Vulča. Vuld je bil zaro6nik 181etne učiteljeve h6ere in bi se te dni morala vrSiti poroka^ Pred poroko pa je pobegnila mati zaročenke in ž njo zet >in spe«. Beg je pojasnila mati JhSeri s pismom, ki ga je pustila pod hčerinim zaglavjem. V tem listu prosi mati svojo hčer oproščenja in jo tolaži s tem, da je še mlada in da bo še lahko našla srečo. Hčerka pa ni bila tega mnenja in se je v obupu otrovala. Oče je naznanil begunca radi tatvine, ker je nezvesta žena njegova vzela seboj 300 gld., ki so bili določeni za hčerino doto. Giospodarske drobtinice. Katere ameriške trte naj sadiuio t sovdanasto in katere v ilovito zeralo ? V apneni in lapornati ali sovdanasti ter peščeni zemlji in suhi legi vspeva dobro rupestris montikola >breali zovka«, kakor se ji splošno pravi: v ilovni malo apneni ali pa rudeCi zemlji, vspeva dobro riparija portalis (riparija velikolista). 0 montikoli pa je omeniti, da je glede zoritve poznejša od riparije portalis. Če je torej vinograd v bolj mrzlem kraju in z nepopolnoma južno lego, je bolje, če se poslužimo riparije velikoliste, ako le kakovost zemlje to dopuSča, ker na poslednjo cepljene žlahtne trte gotovejše rodijo in tudi popred dozorijo. — Večkrat se pripeti, da riparija ne bledi in da prav bujno raste, Cetudi je zemlja jako sovdanasta in bela. To se pa dogaja le v takih zemljah, ki se z apnom naravnost ne spajajo, marveč pustijo isto skozi se.