'CELJSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA LETO III. Stev. 25 CELJE 24. e. 195« Poštnina pjačana v gotovini Posamezna številka 2 din Pohitimo, čim prej končana Košnja je v polnem teku. Kmetje in zi^nžniki so se resno lotili te naloge. Kridenca na okrajnem ljudskem odboru nkazuje, da Je pokošeno na splošno •krog 60 odstotkov, verjetno bo pa še več, ker so podatki pomanjkljivi. V Savinjski dolini je pokošeno v zadruž- enem sektorju že okrog 70 odstotkov, v privatnem sektorju pa okrog 70 do 75 •dstotkov. Ravno tako dobro napreduje hašnja v planinsko-kozjanskem sektor- je. V Prevorju, Lesičnem in Zagorju so s košnjo skoraj že pri kraju. Le za- dteužniki v Kozjem jih ne dohajajo, ker si belijo glave z dozdevnimi težavami. Tarnajo, da nimajo konjev, da bi jih vpregli v kosilni stroj ter se zaradi te- ga obračajo celo na okraj. V Kozjem imajo konj dovolj, vaška skupnost naj jim pohiti v pomoč. Po zadrugah poteka košnja zadovo- ljivo, v KDZ Velika Pirešica so poko- sili že okrog 70 odstotkov. Le v KDZ Planina se borijo z istimi težavami kot lani: premalo delovne sile ter raztre- sen hribovit teren, tako da je košnja ogrožena. Da se ne bo zgodilo v tej zadrugi isto kot lansko leto, je zadnji čas, da priskočijo zadrugi na pomoč Fronta in krajevni center predvojaške vzgoje. Le- po in zaželjeno bi bilo. da priskočijo na pomoč v nedeljo tudi sindikalne po- družnice iz Celja. Lipovšek Maks toT/^''^'' najbomi Dne 1. junija i. 1. je bila -tekma iko- ecev pri Kmetijsko obdelovalni zadru- gi na Babnem, katero je organizirala Kmečka komisiija pri Mestnem odboru OiF v Celju. Spored tekmovanja je bil zelo zani- Miiv. Nastopali so kosci s trojnimi ko- silnicami, ročni kosci in grabloice. Za tekmovainje je vladalo živahno zanima- nje, kar dokazuje velik obisk prebival- stva s podeželja kakor tudi iz mesta. Kmailu v ix>poldanskih urah so se pri- čeli zbirati tekmovalci s kosami in grabijice. Predvsem ie bila zanimiva skupina štirih koscev, šestih grabljic in dveh koscev s stroji z državnega pose- stva Medlog, ki je prispela na zbiralni prostor v povorki. Izid tekmovanja je bil sledeč: Kosilni stroji: 1. mesto Drž. posestvo Medlog — Fekonja Anton, kateri je po- kosil 1150 m2 v času 10 min. z 92 točke. 2. mesto Drž. posetvo Medlog — Selaj, ki je pokosil 1150 m® v 12 minutah s «5 točkami. 3. mesto Kmečko obdelo- valna zadruga Babno — Kožar Martin, 1150 m^ v 15 min. z 80 točkami. 4. me- sto KDZ Cret, 1150 m^ 18 min. s 75 točkami. Takoj nato so se pomerile grabljice, katere so v tekmovanju dosegle lepe rezultate, in sicer: 1. mesto Lipovšek Minka, zadružni- ca KDZ Babno; 2. mesto Forštner Lojzka; 3. mesto Kolenc Mara, Nato je pričelo tekmovati 13 ročnih koscev med katerimi se je razvila ži- lava borba. 2e v sredini tekmovaja_se je opazilo, da bo med prvimi Lipovšek Maks iz Medloga. Imenovani tovariš je res dosegel prvo mesto. Na šesto mesto se je plasiral tov. Nelc Mirko z državnega posestva Medlog, kateri je 60% invalid. S tem je dokazal, da je vešč kmečkega dela. Komisija je bila stroga in objektivna ter je sodila brez vsake protekcije tako, da so bili vsi tekmovalci z njo zado- voljni. Po končanem tekmovanju se je raz- vilo ljudsko rajanje, kar pa je slabo vreme nekoliko oviralo. Vkljub temu je tekmovanje med prebivalstvom na- redilo dober vtis ter bi bilo zaželjeno, da se na podeželju priredi še več silič- nih tekmovanj. Na progi Velenje — Celje je doslej peljal najtežji vlak strojevodja Ivan Pajman Glede na pomembne rezultate in nad- vse zadovoljive uspehe, ki jih dosegajo strojevodje in kurjači na vseh progah za večjo obremenitev lokomotiv, je ko- lektiv kurilnice Velenje na strokovnem posvetu odločil, da bo na progi Ve- lenje—Celje povečal obremenitev loko- motive za 50%. Pred obremenitvijo so strojevodje vo- zili na progi Velenje—Celje z navadno normalno težo vlaka, to je za 875 ton. Z obremenitvijo lokomotiv so začeli že leta 1948. Prevažali so vedno težje vla- ke. Doslej najtežje obremenjeni vilak na progi Velenje—Celje je dosegel stroje- vodja Ivan Pajman s kurjačem Fran- cetom Reberškom, ki sta peljala v Ce- lje 28. maja lokomotivo z 1614 tonami tovora. Iz Velenja je vlak odpeljal ob 10. uri 50 minut, v Celje pa je pripe- ljal točno po voznem redu ob 12.20 mi- nut. Lokomotiva je bila po prihodu v Celije pregledana in je bila v brezhib- nem stanju. Doslej sta strojevodja Paj- man in kiirjač Reberšek dosegla na progi Velenje—Celje najtežjo obreme- nitev lokomitive. Dosegla bi še večjo obremenitev, toda ni bilo tovora. Delovni kolektiv kurilnice Velenje in strojna postaja v Celju dosega zadovo- ljive in pomembne uspehe, čeprav sta- nujejo strojevodje in kurjači do 70 km daleč od službenega mesta. Kurilnica Velenije pa dosega uspehe tudi zato, ker je delovni kolektiv discipliniran. Tu ne poznajo neupravičenih izostankov, tako imenovanih trodnevnih bolovanj. Delovni kolektiv tudi sodeluje pri raiz- nih delovnih akcijah. V tekmovanju re- publiškega merila tretjega reda je ku- rilnica v Velenju in strojna postaja v Celju od 1. januarja do 31. maga do- segla že štirikrat prvo mesto. Na podlagi njihovih uspehov in pri- zadevanja za. dosego transportnega pla- na v četrtem letu naše petletke se de- lovni kolektiv kurilnice Velenja in strojne postaje Celje upravičeno spra- šuje, zakaj niso najboljši borci za do- sego in presego plana razglašeni za udamike, saj imajo vse pogoje za to. Najboljši borci prekoračujejo norme za 20—35%. Tudi strojevodja Pajman in kurjač Reberšek sta prekoračila dano obvezo za obremenitev lokomotive za 100%. Ce pa bi spodnji in zgornji ustroj proge odgovarjal, bi se lahko dosegla še večja obremenitev lokomotive. Zadnji udarniki delovnega kolektiva kurilnice Velenje in strojne postaje so bil razglašeni ob priliki proslave 100- letnice obstoja železnic. Zelja kolek- tiva kurilnice in strojne postaje je, da se proglasijo za udamike vsi tisti naj- boljši borci za plan, ki izpolnjujejo vse pogoje, da postanejo udarniki. F. L. Žena, ki uspešno vodi zadružno ekonomijo v Druzmiriu v prvih pomladanskih dneh je drev- je v Šaleški Savinjd?! dolini tako za- cvetelo, da še ne pomnijo. Po obronkih gore Oljke, Dobrovelj pa vse dalje proti Mozirskim planinam, po zelenih trav- »ikih ob Savinji in ob Paki v Šaleški dolini, kamor seže oko, so bile posejane bele in rdečkaste krošnje cvetja. Ce bo šlo vše po sreči in ne bo vreme naga- jalo, bo sadja na pretek. Tudi domače- ga sadjevca ali kakor pravijo domačini »tokovca«, ali še drugače »bunkovca«, n« bo manjkaic. Borba za novo življenje na vasi je tudi v Šaleški dolini trda. Nekateri naj- bdga;tejši'kmetje so še vedno v mislih pri dvojih starih račimih — pri izko- riščanju — in prepričujejo male kmete z vsemi'mogočimi lažmi o nesmiselnosti ustanavljanja kmetijskih zadrug in za- družnih ekonomij. Vendar doživlja nji- hovi politika vsak dan večji polom. Taiko je tudi v Družmirju. Družmirski kmetje^ so najbogatejši, naj premožnejši v okraju Šoštanj. Zato tudi ne čutijo potrebo po ustanovitvi kmetijsko ob- delovalne zadruge. Toda navzlic temu 90 lani v začetku maja v Družmirju prebili led in ustanovili zadružno eko- nomijo, v katero se je vključila vsa agrarna .zemlja. Nekaj dni ix)zneje je vstopila v zadružno ekonomijo Jonkova družina s celokupnim posestvom, ki meri 14 ha. Pozneje je vstopil v za- družno ekonomijo še kmet Mravljak z 2,50 ha zemlje. Stropnik z 2 ha travni- ka in župnišče s celokupnim posestvom. Danes ima ekonomija 22 ha posestva. Od tega ima 8.60 ha njiv in 8 ha trav- nikov. Ko sem v dopoldanskih urah stopil na dvorišče zadružni ekonomije v Druž- mirju, je prišla iz hleva upravnica eko- nomije Pepca Jonko. Bila je bosa, v delovni obleki, čeprav je večina vašča- nov praznovala binkoštni pMDnedeljek. »Za mene ni nedelje in ne praznika,<: me je p>o^dravila upravnica in še do- daila: ^Preveč je dela, da bi lenarili.« Ko sem jo vprašal, če jo ne motim pri njenem delu, je v eni sapi odgovorila: »Nikakor ne, samo malo TX)čakajte, da se preoblečem, pa si bova ogledala naše zadiTužno ix>lje in travnike.« Kmalu je bila gotova. Med i>otjo k zadružnim njivam dn travnikom je pri- povedovala: »Par dni po ustanovitvi za- družne ekonomije, me je moj mož pre- da sem 'dala vso zemljo ekono- miji: 7 ha gozda in 7 ha obdelovalne zemlje, od tega 3 ha njiv. Težko mi je biilo pri srcu, ker sem bila zelo nave- zana na svojo zemljo. Toda kmalu sem spoznala, da se s skuimo obdelavo zem- lje poveča storilnost dela, da se tako doseza večji hektarski donos, ki meni nudi boljše in lepše življenje.« Med ix>govorom sVa z upravnico pri- šla do prvih travnikov. Samo ena par- cela travnika meri 1 ha. S košnjo so že začeli in bodo — če ne bo nagajalo vre- me — kmalu gotovi. Trava je zdo le- pa. Ne bo se treba bati, da bi hrane za živino zmanjkalo. Med sprehodom ob travnikih je u- pravnica pripovedovala o začetnih te- žavah zadndbie ekonomije. »Sprva smo bili za delo samo trije,« je spregovorila upravnica. »Veliki bo- gaitaši — ohoai kmetje so prezirljivo gledali na našo mlado zadružno eikono- mijo. Ti kmetje so si misl-ili: ,Kaj boste ustanavljali ekonomijo, če nimate lju- di, da bi vam delali.' Pa so se bridko zmotili. Danes je na ekonomiji sedem za delo sposobnih ljudi. Ce je potrebno najamemo tudi dninarje. Pri delu nam jjomagajo žene rudarjev in tovarniških delavce^^ Lani so pri košnji pomagali vsi uslužbenci OZKZ. Razdiralne .govo- rice velikih kmetov niso uspele.« V pogovoru sva prišla do širokih njiv. Krasen in le^p je pogled na žito, ki valovi v lahnem vetriču. Samo ozim- nega žita ima ekonomija 2,i7 ha, žita jarine pa 2,56 ha. »Letos je dobra letina in žita bo do- volj,« pravi upravnica. Kmetje, ki so lani še prezirljivo in okolo gledali na zadružno ekonomijo, ogledujejo letos z nekakšno ljubosumnostjo bogate njive zadru'žne ^onomije. Tudi oni bodo sprevideli, da le z racionalnim in skup- nim obdelovanjem zemlje v kmetijsko obdelovalni' zadrugi lahko dosežejo vid- ne uspehe. Na zadružni ekonomiji so posejali tu- di druge kulture. Vrtnin so posej ali 2,60 ha od tega samo krompirja 2,40 ha. Sončnic sp posejali 30 arov. Mlada za- družna ekonomija v Družmirju je že 5. maja zaključila spomladansko setev kot prva v okraju Šoštanj. Z upravnico sva si ogledala še hleve zadružne ekonomije. S ponosom mi pri- poveduje, da redijo 15 glav goveje ži- vine. Imajo 7 krav, 3 breje telice, dva plemenska bika in 3 teleta. V sosed- nem hlevu redijo tri delovne konje in dva državna žrebca, ki sta od državne žrebčame Tuniše. Redi tudi 9 velikih prašičev in 15 prašičkov. Ekonomija ima tudi 1 ha sadovnjaka. Lani so prodalli 1200 kg jabolk, za za- družno uporabo pa je ostalo 600 kg ja- bolk. Pridelali so tudi 14.000 litrov ja- bolčnika. Najmarljivejši delavec je Rudi Na- vršnik. Na ekonomiji dela že od njene ustanovitve. Prime za vsako delo, zna delati tudi z vsakim strojem. V oskrbo sta mu zaupana oba državna žrebca, za: katera skrbi z neizmerno ljubeznijo. Tudi ostali delavci so pridni. Upravni- ca je zadovoljna z njimi. »Čeprav je naša zadružna ekonomija še mlada,« je pripomnila ob zaključku najinega »sprehoda« po posestvu za- družne ekonomije upravnica tov. Jon- ko, »bomo vendar kmalu dokazali, kaj zmoremo.« Mlada zadružna ekonomija v Druž- mirju je prebila prve težave. Krepko stopa svojemu cilju — socializmvi na- sproti. Bogata zemlja v Družmirju bo postala še bogatejša, ker jo bodo na nov -socialistični način izkoriščali novi prerojeni ljudje. Cegrad v Celju, izpolnil polletni plan Delovni kolektiv »Cegrad« v Celju se je uvrstil med kolektive, ki so isrpolnili polletni plan. Plansko nalogo je pre- segel v I. polletju za 2,4%. Ker oprav- ljajo razna dela za izboljšanje prometa na naših cestah, so delavci v kamno- lomih pri napravi gramoza presegli pol- letni plan za 12%. Med kamnolomi sta najboljša kamnolom Sibenik in Soteska. V Sibeniku vodi brigado kamnolomcev dvakratni udarnik Mastnak, v Soteski pa enlcratni udarnik Skruba. Za kam- nolomci ne zaostajajo tesarji pri na- pravah lesenih mostov, polletni plan so prekoraičilli za 4%. Odločno borbo za izpolnitev ix)Iletnega plana so po- kazali tudi mizarji in pleskarji pri iz- delovanju kažipotov, plan so presegli za 36%. Slabe rezultaite pa beleži bri- gada pri valjanju in asfaltiranju cest, ne po lastni krivdi. Vremenske nepri- like in stroj, katerega bi nujno rabili, so brigado ovirali pri delu. Tekom tega leta se je povečala pro- duktivnost na enega delavca v kamno- lomih od preteklega leta za 8%. Delav- ci pri oprafvljanju raznega dela i>reko- račujejo visoko normo, saj je prejelo tekom I. polletja 41 od m jih naziv udar- nika. Izostali tudi niso pri prostovolj- nem delu. Plan prostovoljnega dela v I. polletju so presegli za 7,5%. Tudi letos bo Černi{ Janko sodeloval na gradnji avto čete Beograd—Zagreb Lansko leto je iz okraja Celje-okoHca odšlo na gradnjo Avto-ceste in na Novi Beograd šest mladinskih delovnih bri- gad, v katerih je sodelovalo preko 350 mladincev in, mladink. Med temi bri- gadirji je bil ti«ii mladinec Cemic Jan- ko iz Pilštanja. On sam se je na lastne oči prepričal, kako velikega pomena je zgraditev socializma pri nas in kaj po- meni tako veliki objekt graditve, ka- kršen je Avto-put, Ker on vse to ve, je tudi letos sklenil, da hoče sodelovati na tej slavni mladinski delovni akciji. Tovariš Janko nam piše med drugimi tole: Tovarišem na OKLMS Celje-okolica! Vljudno naprošam, da me napotite na gradnjo Avto-puta Zagreb—Beograd, kjer sem v letu 1949 sodeloval tri me- sece in postal enkrat udarnik in na- grajenec, istega leta sem sodeloval na gradnji Novega Beograda, kjer sem isto tako postal udarnik in nagrajenec. Za- to želim, da bi tudi sedaj sodeloval, ko se vrši borba za dokončno izgraditev Avto-puta in vam obljubljam, da bom ostal na gradnji do njegove dokončne izgraditve. Upam. da mi žel^o čim prej izpolnite In pošljete uputnico na naslov: Cemic Janko, Pilštanj št. 86, pošta Pilštanj. Vse sile za izgradnjo Avto-puts^! Vas tovariško pozdravlja Janko. Okrajni komitet mladine Celje-oko- lica bo Jankotu izpolnil željo in bo že 28. junija lahko odšel z ostalimi mla- dinci na mladinsko delovno akcijo. Uspehi podjetja povrtnine pri oskrbovanju celjskega trga Borba za čimbolj šo preskrbo prebi- valstva mesta Celja in okolice izven plana garantirane preskrbe se je prav v tem letu — letu gospodarskih zmag — močno zaostrila, in sicer v drugi po- lovici leta 1949 naprej. Ni to samo bor- ba i>odjetja za dosego finančnega pla- na, temveč je to zgolj trud podjetja »Povrtnine«, ki se bori za čimboljšo preskrbo delovnih ljudi, ki vsakodnev- no presegajo norme in izpolnjujejo, dnevne plane. Preskrba s sadjem in zelenjavo je bila že v tem letu veliko boljša kot je bila na primer v letu 1948 in v prvi polovici leta 1949, ko ni bilo na trgu v zimskem in spomladanskem času fiiti ene salate in ne drugih prehrambenih artiklov široke potrošnje. Jabolka, ka- tera je podjetje prodajalo po cenah, ki so bile resna konkurenca vsemu pri- vatnemu .sektorju, so bila pri nas v prodaji še db začetka meseca maja. Zavedamo se, da je bilo uspešno delo podjetja tudi zasluga trgovcih pod- jetij ostalih federalnih edinic, kajti od ■kod bi prih^ala salata pozimi in spo- mladi, ako ne iz naših južnih krajev in našega Primorja. Naravno je, da to niso bile tako ogronme količine, ki bi se plasirale na trgu vsak dan skozi vso zimo in spomladansko dobo, temveč v toliko, kolikor so imela podjetja v juž- nih krajih viškov, da jih odstopijo tu- kajšnjemu podjetju. Nadalje so se skle- pale pogodbe s pridelovalci kot odkup- nimi podjetji v Ljudski republiki Slo- veniji in ostalimi v naši državi za do- bavo raznega sadja in zelenjave. Borba za izpolnitev teh pogodb bo letos težka, kajti letina ne bo takšna kot je bila n. pr. lansika. Zgodnje sadje je bilo v prodaji pri nas kot n. pr. češnje že 6. maja. Isto tako ostalo zgodnje sadje kot breskve, je imelo podjetje v prodaji že 9. maja, seveda v premali količini, da bi zado- voljili potrošnike mesta Celja in oko- lice. Tudi češnje niso bile dolgo na na- šem trgu, toda ne tjo krivdi podjetja, ki se je zadostno trudilo, temveč za- radi predčasne dozorelosti in .zaradi su- še, ki je bila v Slovenskem Primorju. Razen tega je podjetje skrbelo, da so bile na našem trgu v prodaji fige, roži- ča in raizno suho sadje in to v zadostni količini. Velik problem je bil pri preskrbi pre- bivalstva s krompirjem. Tega je bilo pri nas malo in si je podjetje močno prizadevalo dopolniti garantirano pre- skrbo iz prostih viškov ostalih krajev. Tako smo imeli na našem trgu približ- no 70 ton krompirja iz južnih krajev in sicer po ceni 8.50 za kg. Pravtako smo imeli na razpolago razne vložene stvari kot papriko, paradižnik, kumare itd. v zadostni količini. Podjetje je raz- polagalo z 60 tonami tega blaga, kar je za potrošnike mesta Celja in okolice dovolj do prve zgodnje zelenjave. Iz tega je razvidno, da je podjetje skrbe- lo dovolj, da zadovolji potrebe potroš- nikov v Celju. Podjetje je že pred koncem maja 1.1. izpolnilo svoj polletni finančni kot bla- govni plan prometa. Uverjeni smo, da bo podjetje »Povrtnina« v Celju v bo- doče tudi imelo tako skrb za čim boljšo prehrano prebivalcev mesta Celja in okolice, kar nam bo lahko ttidi v naj- krajšem Času dokazal ves delovni ko- lektiv z novimi zmagami na gospodar- skem polju. G. S. Prva konferenca racionaiizaiorjev in novaiorjev črne metalurgije Na iniciativo komisije za racionaliza- cije in novatorstvo iz Železarne Jese- nice je bila 18. junija v Dobrni pri Celju prva skupna konferenca raciona- lizatorjev in novatorjev črne metalur- gije. Konferenco, katere so se udeležili poleg zastopnikov vseh železarn in rud- nikov črne metaliu-gije v državi tudi zastopniki vseh resornih uradov in za- stopniki večjih celjskih in mariborskih tovarn, je vodil direktor Železarne Sto- re s sindikatom in tovarniškim komi- tejem KP. Referenti, iracionalizatorji in vodje podjetij so na svojem prvem sestankti izmenjali dosedanje izkušnje s svojih delovnih področij in podrobno obrav- navali vse nejasnosti in pomanjkljivo- sti, ki so spremljale njihovo dejavnost. Zastopniki najvišjih resornih uradov pa so dali vsa potrebna navodila za eno- ten postopek pri obravnavi in oceni racionalizatorskega materiala, tako da je konferenca rešila vse nejasnosti, ki so ovirale večji razmah racionalizator- skega gibanja v podjetjih črne meta- Uirgije. Poleg ostalih vaižnih vprašanj so obravnavali razliko med službeno dolžnostjo udejstvovanja v proizvodnji in čisto racionalizatorsko iniciativo, kri- terij iabire predlogov za tehnične iz- boljšave, pravilno nagrajevanje racio- nalizatorjev in razne druge momente iz prakse. Na vzpodbudo zastopnikov. Železarne Store so delegati sprejeli polletno tek- movanje za dvig proizvodnosti dela med vsemi kolektivi črne metalurgi- je. Glavni točki tekmovanja sta: Pri katerem kolektivu bo zbranih čimveč uporabnih predlogov in kje bo dose- žen čimvečji gospodarski efekt. Po sprejetju resolucije o bodočih na- logah komisij za racionalizacije, so u- deleženci konference poslali pozdravne resolucije svojim resornim gospodar- skim voditeljem in predsedniku vlade Mihi Marinku. Nekaj o živijenjskem zavarovanja Življenjsko zavarovanje ima pri nas dvojno vlogo: dviga življenjski standard poedincem in pomaga pri izgradnji boljše bodočnosti naše domovine. Morda ni to še vsakemu jasno, zato par besed v pojasnilo in nekaj prak- tičnih primerov. N. pr. neki industrijski delavec, star 30 let, sklene življenjsko zavarovanje, kateremu je priključeno tudi nezgod- no zavarovanje na 20 let in plača 100 dinarjev mesečno. Vprašamo se, kaj ima on od tega? Glej! Ce on doživi teh 20 let, se nje- mu samemu izplača 25.920 din, torej več kot je on vplačal v tej dobi, če je plačeval po 100 din mesečno, kar znaša 1200 din letno, skupaj 24.000 din. V kolikor bi ta človek umrl naravne smrti že po enem letu zavarovanja, bi se izplačalo 25.920 din tistemu, ki ga je on odredil ob sklepu ponudbe ali v ča- su trajanja zavarovanja, n. pr. ženi, staršem, otroku, bratu, sestri itd. in to takoj po smrti.-Jasno je ,da s tem pre- neha tudi vsa^ plačevanje mesečnih prispevkov. Ce pa je ta človek umrl zaradi nezgode, se poleg 25.920 din iz- plača še 18.000 din, skupaj 43.920 din. Toda tofše ni vse, kar nudi življenj- sko zavarovanje Ako bi n. pr. ta člo- vek (če še dalje obravnavamo isti pri- mer), postal v teku teh 20 let invalid zaradi telesne nezgode, bi se izplačalo njemu 36.000 din, ako je invalidnost 100-odstotna. Ako pa je invalidnost manjša od 100 odstotkov, dobi toliko % od 36.000 din, kolikor znaša njegova invalidnost; n. pr. ako bi bila invalid- nost 60%, bi se izplačalo 60% od 36.000 din, to je 21.600 din, a zavarovanje se plačiije dalje. Da se točno vidi, kako se raevija zavarovanje, si zamislimo, da je pc^l ta delavec po dveh letih 50% invalid, eno leto kasneje pa je umrl za vnetjem pljuč. Koliko bi se iz- plačalo v tem primeru? Nadaljevaaije na drugi strani »CELJSKI TEDNIK« Leto III. — Štev. 25. — Stra« 2. Nekai o koloradskem hrošču in kako ga bomo najlažje zatrli V maju in jundju so ee vržidi v odcraju Calje-okolica prvi mnočični pregledi vseh krompiriSč. 2e tri leta vodimo ko- renito borbo proti najhujšemu uniče- valcu naših krompirjevih nasadov — koloradsikemu hrošču. Dosedaj doseženi uspehi, so nam jasen dokaz, da je mo- goče z vikrepi antidorifome akcije ter množičnimi pregledi vseh krompirjevih nasadov uničiti poslednjega »krompir- jevca« na našdh tleh. Ce hočemo, da bomo to borbo uspešno izvršili, mora- mo tega škodljivca tudi do dobra spo- znati, ker marsikateri, ki je pri pregle- dih sodeloval, tega hrošča ni nikdar videl in celo malo slišai o njem. Zato ne bo odveč, da se malo pogovorimo o njem in ga na kratko opišemo, da ga bo dodobra poznal sleherni kmetovalec v najoddaljnejša hribovski vasi, vsak mladinec, skratka vsakdo, komur je pri srcu nemotena izgradnja socializma in izvršitev petletnega plana. Od kod »koloradčan« izvira in kako izgleda? Koloradski hrošč je doma v Severni Ameriki. Po prvi svetovni vojni so ga zanesli v Evropo, kjer se je prvič po- javil v Franciji in se od tam razširil še v ostale evroiiske države. K nam so ga zanesli Nemci s svojim vsiljenim se- menskim krompirjem. Prve najdbe ko- loradskega hrošča pri nas so bile odkri- te leta 1946 v okolici Brežic in Krškem polju. Od tu se je naslednja leta raz- širil na ostale okraje v Sloveniji, kakor okraj Novo mesto, Trebnje, Trbovlje, Maribor-okolica, Ptuj, Poljčane, Gorica, Tolmin. Naš okraj je še zaenkrat oaza sredi ogromnega žarišča. Zaraditega si moramo še toliko bolj prizadevati, da se ga obranimo ali v primeru najdbe že takoj v kali zatremo. Kako koloradski hrošč izgleda in v kakih oblikah ga najdemo? Odrasel koloradski hrošč je 1 cm dolg, podolgovat, na hrbtu izbočen, na tre- buhu ploščat. Glava in ovratnik sta po- marančaste barve, zgornji krili ali po- krovki slamnatorumeni ter imata po- dolgeiji 10 črnih prog. Spodnja opnasta krila so rožnato rdeča. Ko hrošč miruje, jih ne vidimo, ker so skrita pod zgor- njimi krili. Spodnja trebiišna stran je rumenkasto rdeča. Samec je nekoliko manjši od samice. Oplojene samice je lahko spoznati po nabreklem trebuhu, ki je pMDln jajčec. Jajčeca: 1,5 mm dolga jajčeca so po- marančaste barve ter jih najpogosteje najdemo na spodnji strani krompii^e- vih listov in sicer v kupčkih po 30 do 80 skupaj. Valjasta, podolgasta jajčeca so tesno drug ob drugem pokončno pri- lepljena. Ličinke: Izlegle ličinke so 1,5 do 2 milimetra dolge pomarančno rdeče bar- ve in zelo požrešne. Odrasla ličinka meri 1,5 cm, je rdeča, le po glavi črna. Ob straneh ima v dveh vrstah črne pi- kice. Zadek je precej debel in navzgor izbočen, nekoliko grbast ter proti kon- cu zožen. Bube: Nahajajo se v zemlji pod na- padenimi rasrtilinaima 3 do 30 cm globo- ko. Dolge so približno 1 cm, na hrbtm strani izbočene na trebtišni pa \islo- čene. Barve so rdečkasto rumene. Življenje hrošča: Odrasli hrošči pre- zimijo bolj ali manj globoko v zemlja. Spomladi, brž ko postane proti koncu aprila in začetku maja topdeje, se hrošč prebudi iz zimske otrplosti, pri- leze iz zemlje, se ogreje na soncu, lazi sem in tja in si išče hrane. V hladnej- ših dneh in ponoči se skriva pod gru- dami ali pod listjem. Ce ne najde po nekaj dneh ozelenelega kromptrja, raz- pffostre krila in odleti. Ako pa raste v bližini krompir, se hrošč V2pne na zelene poganjke in li- ste ter začne objedati prvo zelenje. Hro- šči so vedno požrešnejši. Po približno desetih dneh se samec in samica spa- rita. Oplojene samice začno kmalu za tem izlegati jajčeca in sicer v neenako- mernih presledkih, kar je odvisno od ugodne aU neugodne toplote. Vsaka sa- mica odloži od 800 do 2000 jajčec. Za- radi tolikšnega razmnoževanja naraste potomstvo ene samice letno v nekoliko milijard živali, ki porabijo za svojo prehrano do 1000 ha krompirjevih na- sadov. Iz jajčec se v par dneh izležejo Učin- ke, ki se razilezejo po krompirjevem ste- blu in začno objedati liste. Cdm topleje je, tem ugodnejši so pogoji za razvoj ličink, ki so požrešnejše in za'to hitreje rastejo. Ker jim postane zaradi nakopi- čenja hrane v telesu oklep pretesen, se v svojem razvoju trikrat levijo, pre- den popolnoma dorastejo. Ličinke do- rastejo popolnoma v 15 do 20 dneh, nakar prenehajo žreti, zlezejo z rast- line v zemljo, kjer se več ali manj glo- boko (3 do 30 cm) zabubijo. Buba miruje v zemlji približno te- den dni, nakar se izmota iz nje nov hrošč. Popolna preobrazba od jajčeca do hrošča traja približno en mesec. Mladi hrošči se zopet množe in imajo v istem letu še en zarod. Pri nas se po- javlja koloradski hrošč v ugodnih top- lih letih z dvema zarodoma. Proti kon- cu avgusta se prično hrošči priprav- ljati na prezimovanje. Skupina za sku- pino zapušča krompirjeva stebla in se zarije zemljo, da tam prezimi. To traja ves mesec september, a v topli j^eni celo do polovice oktobra. Kakor hitro pritisne prvi mraz, so že vsi hro- šči na varnem v zemlji. Koloradski hrošč nam škodude, ker ob- jeda krompirjevo listle, peclje in celo stebla, zaradi česar rastlina slabi in nam zato nemore dati pričakovanega pridelka. Ako nam hrošči samo del list- ja objedo, je prideldc krompirja do 50% mamjši. Ce nam hrošči obžro do golih reber, tedaj smo ob ves pridelek." Hrošč se razvija aktivno in pasivno. Ako ne najde spomladi, ko prilze iz zemlje v bližini ozelenelega krompirja, razprostre krila in zleti v zrak, da si poišče krompirjevih nasadov druigod. Preseli se! Prav isto dela v vročih po- letnih dneh, ko ga vihar dvigne in od- nese daleč drugam. Tako nastanejo nova žarišča in nova okuženja. Pasivno se razširja z raznimi vozili in pošiljka- mi kr^pirja iz okuženih krajev. Prav zaradi" tega so predpisani za uvoz krom- pirja iiz okuženih'krajev strogi karan- tensfld ukrepi. Koloradski hrošč žre najrajši krom- pirjevo zelenje, v sUi pa se loti tudi drugih krompirju sorodnih rastlin, ka- kor: paradižnika, jajčevca ali malanca- ne, grenkoslada in slično. Ličinke hro- šča najdemo tudi ri^ zobniku in volčji češnji ali noricL Iz opisa koloradskega hrošča, ki smo ga na kratko označili, je vsakomur jas- no, da hrošča ni težko uničiti, če vemo, kje je. Odrash hrošči so dovolj veliki, živobarvTu in jih zato lahko najdemo v sončnih dneh na krompirjevih rastli- nah, jih zberemo in uničimo. Treiba jih je samo poiskati, a kdor išče ta najde. Največji uspeh dosežemo najlažje v maju z zbiranjem odraslih hroščev, ko prilezejo iz zemlje. Hrošči se najprej okrog 10 dni hranijo in ^ le nato zai- no izlegati jajčeca. Ako jih v tem času poiščemo in do zadnjega uničimo, je ža- rišče očiščeno. Da se to izvrši na vsa- kem okuženem prostoru, bd bil kolo- radski hrošč do zadnjega zatrt. Ce pa ne posvetimo temu dovolj brige in paz- ljivosti, da nam samice hrošča izležejo jajčeca iz njih pa ličinke, postane st*^ar mnogo resnejša. Ce pa ličinke zle- zego v zemljo, nastane takoimenovano ustaljeno žarišče, ki ga .je mnogo teže korenito iztrebiti. Najbolje in najuspešnejše zatiramo koloradskega hrošča tako, da iščemo in pobiramo hrošče, ličinke in jajčeca Najugodnejši čas za takšno delo je son- čen dan od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne. V lepem in sončnem vreme- nu so namreč odrasdi hrošči na zgornjih delih krompirjeve rastline. V slabem, oblačnem in deževnem vremenu se škodljivci skrivajo pod listi in v zemlji, pa jih zato teže opazimo, najdemo in uničimo. Prav tako je z Hčinkami. Se teže najdemo jajčeca, ki jih moramo iskati na spodnji strani listov, bube pa v zemlji. Hrošče išče in obira lahko vsakdo, mlad ali star. Posebno nam morejo v tem pogledu pomagati žene in šolska mladina pod vodstvom svojih učite- ljev, kakor tudi srednješolska mladina. V primeru, da se odkrije okužba, je treba takoj najkrajšim potom obvestiti okrajno vodstvo antidorifome akcije, ki odredi nadaljnje zatiralne ukret)e in stavii na razpolago brezplačno vsa za to ix>trebna sredstva. Kako je v našem okraju organizirana in* izvedena antidorifoma akcija zati- nja koloradskega hrošča? Pri okrajnem poverjeništvu za kmetij- stvo je formiran okrajni štab antidori- fome akcije ki vodi množične pregle- de krompirišč, kateri bodo vsakih 14 dni pregledani in sicer: 25. junija, 9. julija. 23 julija, 6. av- gusta in 27, avgusta. Na vsakem KLO-ju so :krajevni štabi, kateri vodijo organizadjo množičnih pregledbv krompirišč na svojem ob- močju. Nekateri KLO-ji so pokazali ze- lo malomaren in brezbrižen odnos do pregledov krompirišč, kakor da se jih to nič ne tiče. To so predvsem nasled- nji KLO-ji: Liboje, Marof, Marija reka, Rifnik, Sv. Jedert, Sv. Lovrenc pri Pre- boldu, Sv. Vid pri Grobelnem, Stra- nice, St. Janž, Vitanje in Zagorje^ Ti KLO-ji se sploh niso zmenili za naloge, ki so jim bile postavljene od okraja. Niso postavili pravočasno krajermh štabov, niti poslaU do roka poročila • pregledu. KLO Frankolovo je namesto prvega poročila o pregledu poslal «ede seznam članov, ki naj bi sestavljali krajevni štab in organizirali preglede. KLO Griže je poročal, da se od učlteij- stva ni udeležil nobeden sestanka kra- jevnega vodstva, češ da za tako stvar nimajo časa. KLO Svetina in St. r«. Pert sta namesto poročila o pregledu poslala le opravičilo, da še krompir ni zunaj, kar pa je pregledna komisija na terenu ugotovila, da ni bilo res. S te« 30 dotični blamirali le sami sebe, ker mislijo omalovaževati tako važno go- spodarsko nalogo. V Blagovni so pre- gled napravili jako zadovoljivo. Samo dva vaška špekulanta se pozivu nista odzvala. Njihovi imeni kakor tudi na- meni So že dobro FK>znani. Zavedata se naj, da postoji proti takšnim postopkom uredba, po kateri bodo kaznovani. Naj bo to svarilo vsem, ki se hočejo s taki- nni gospodarskimi nalogami izigravala. Lahko rečemo, da niso mnogo boljšd ▼ Rimskih Toplicah, ki so se izgovajjaili, da niso bili za pregled pravočasno ob- veščeni, čeprav jih je okrajna aktivist- ka z nalogo osebno seznanila že dra dni pred pregledom. Ne zavedajo se, da imajo hrošča že za soseda in to v vasi Sirje v sosednem KLO-ju. Bom» videli, če se bodo zganili, ko jim ba hrošč že trkail na vrata ali p>a že ceio uničU krompir. Nič boljši niso t Za- gorju, ki za pregled ■ sploh niso niče- sar vedeli, ko jih je na dan pregloda obiskala okrajna kontrola. Pa tu^i za tiste je znano, ki so raje sedeli v senci ob koj^čku vina ali jalbotlčnika. poročilo pa napravili kar »za zeleno mi- zo« samo, da so ugoditi želji okrajnih »sitnežev«. Vsi ti pa bodo za stoj« marljivost pohvaljeni prihodnjič, k. J. (Nadaljevanje s prve strani) NEKAJ O ŽIVLJENJSKEM ZAVAROVANJU Za primer invalidnosti prejme: 50% od 36.000 din je ... 18.000.— za primer smrti..... 25.920.— Skupaj din 43.920.— A koliko je plačal? 36 mesecev po 100 din znaša 3600 din. Ti primeri nam jasno kažejo, da služi življenjsko zavarovanje za zaščito sta- rosti, za preskrbo družine v primeru prerane smrti hranitelja in je važno dopolnilo k socialnemu zavarovanju za primer smrti, nezgode in starosti in končno je to sistematična, disciplini- rana štednja za zavarovanca in služi za zagotovitev dopolnilnih, materialnih sredstev za šolanje otrok itd. V krat- kem, 2:avarovanje je sredstvo za dvig življenjskega standarda vsakega posa- meznika. Gori naveden primer je samo eden od mnogih. Življenjsko zavarovanje se lahko sklene na krajši aJi na daljši rok od 20 let, na manjši ali večji zne- sek od 100 din, a zavarujejo se lahko mlajše ali starejše osebe od 30 let. Se- veda so i>otem tudi zavarovane vsote večje ali manjše od 25.920 din tako, da si lahko izibere vsakdo, kar je za njega najbolj primemo. V zavarovanje lahko pristopi vsak zdrav človek od svojega 18. do 60. leta starosti, in to brez zdravniškega pre- gleda. Ker pa ni zdravniškega pregle- da, je v prvem letu tako imenovana čakalna doba. Ce umre zavarovanec v prvih 6 mesecih po sklenitvi zavarova- nja zaradi bolezni, se vrnejo vplačane premije, če pa umre v drugi polovici leta, se izplača pjolovico zavarone vsote. Vse to pa odpade, če imu-e zavarovanec zaradi nezgode v prvi aJi v drugi polo- vici leta. V tem primeru se mu izplača vsa zavarovana vsq|a, čeprav je zava- rovanje trajalo le ^ dan. Toliko o koristih življenjskega zava- rovanja za posameznika Kaj pa pomeni za skupnost? Zelo veliko! Ljudje ne umirajo vsi na enkrat, prav tako tudi pogodbeni roki (10, 15, 20 in 25 let) ne potečejo vsi osti čas, zato se večji del teh ztoranih vplačil akumulira za kas- nejša izplačila, a vlaga se v investi- cije vsenarodnega interesa kakor so to- varne, bolnice, stanovanjske hiše, leto- višča za delavce, kratko vse, kar vse- buje investicijski plan naše petletke. Na ta način vidimo, da s sklepanjem živ- ljenjskega zavarovanja koristimo sebi, svoji družim in svoji domovini — to se pravi aapet sebi — ter je na ta način masovno pristopanje v življenjsko za- varovanje merilo ljubezni do svoje dru- žine in do naše socialistične domovine V ^ Delo SKUD Kajuh v Šoštanju Do nedavnega je vladala v navede- nem 'društvu precejšnja nedelavnost. Zaradi težav z godbo in pevskim zbo- rom v Tovarni xisnja in zaradi ozke omejenosti sploh, delo ni bilo zadovo- Ijjivo. Na zadnjem občnem zboru je kapelnik godbe tov. Marin po izvolitvi prevzel mesto predsednika in delo v društvu je zaživelo. Za dosedanje us- pešno delo zasluži priznanje, ne samo .pri vzgoji novega kadra v godbi, tem- več nosi zasluge pri poživitvi deda v društvu sploh. V kolik r bi mu še osta- li nudili pomoč, bi bile vse sekcije ak- tivne kot so godba, raoSki pev^ zbor in še nekatere. Priznanje zaslviži tudi tajsobiti v kratkem času igralce za to igro. Nastopili so še ženski pevski zbori z izbranimi pesmi- mi, folklorna skupina s koroškimi ple- si, razne recitacije itd. To je tal prvi večji nastop SKUD-a Kljub doseženim uspehom pa mo- ramo gotove stvari kritično oceniti. V društvu obstojata dva ženska pevefca zbora. Eiden od navedenih nastopa pod imenom AFZ, drugi i>a je brez imetia, za združitev pa ni potrebnega soglasja med skupinami. Zaradi enotnosti pro- grama in dela je nujno, da se obe Bfcu- pini zdnažita, ker SKUD »Kajuh ima za vse dovolj obsežen program. Kritično je treba v zadnjem času oce- niti tufdi folklorno skvi(pia«3 v kateri sodelujejo same tovarišdce. Vodja eicu- pine, tov. Terač Marica je pred časioai že pritegnila k delu nekaj šoštanjsUdh fantov, kateri pa niso dela praivlloo ocenili in se niso redno udeleževali vaj ter so tako na zadnji prireditvi morale nastopiti same tovarišice. Želeti je, da se SKUD »Kajuh« po res uspeli prireditvi nesme uspavati, niti se zadovoljiti z doseženim uspehom, temveč mora skit>eti, da bodo vse sek- cije študirale in bolj pogosto nastopale. Občinstvo si želi še takih prireditev SKUD »Kajuh« pa mora biti tudi no- silec kultumo-^prosvetnega življenja v Šoštanju. If. F. Pogovor pri malioi Ze od prvega svita so Tratnikov! ko- snJi na Mlakah, kakor pravijo razsež- nem travniku ob potoku pod vino- gradi. Megla se še ni dvignila iznad streh gospodarskih poslopij Tratniko- ve domačije, ko so obrili že več kot polovico trfevnika. V prvi redi jo je mahal Matevž, domači sin, ki je to leto s svojo mladostno močjo posekal slavo Hudobreznikovega Tončka, ki je doslej veljal za najboljšega kosca v vasi. Tonč si je na vse kriplje priza- deval in se pošteno potil, če je hotel ostati za Matevžem na vedno enaki razdalji. Ostali kosci so pr^ej zaosta- jali in kar nevoščljivo pogledovali tek- mo obeh mladeničev. Marička, edina ženska med kosci je kosila zadnja. Hi- tra košnja jo je tako upehala, da je vse bolj zaostajala. Kar odahnila se je, ko je videla po griču navzdol stopati ma- ter, ki je nosila malico v jerbasu. Ce mati v tem trenutku ne bi prišla, bi ji brat Matevž nemara p^e porezal, ko bi načel novo red. . w »Matevž. Odahni se!« je zaklicala. Mati nesejo malico!« Matevž je še dvakrat zamahnil in po- sekal šop trave ob grmovju. Takoj za njim je končal tudi Tonč, ki se je pre- cej vsedel na klepec pod veliko tepko in klepal koso: »Presneto srečo imam letos s tem ka- menjem. Ce nihče drug, jaz ga moram oplaziti,« se je jezil. »Prenizko režeš,« ga je podražila Ma- rička, ki je medtem prišla do sape. »Ti pa previsoko,« ji je namesto Ton- ča odvrnil Tratnik, ki si je z rokami vprt v bok ravnal sključen hrbet. —- »Imaš prav, Tonč, le globoko jo reži. letos ibo šla v denar, pa tudi več glav je v hlevu kot lani.« Tratnica je medtem razgrnila snež- nobel prt, zlila prežganko v veliko skle- do in razvila krušnioo, da je zadišalo po svežem zmasnem kruhu. Kosci se niso pustili prositi, pridno so zajemali, dokler ni skleda pokazala rožnatega dna. Za poslastek jim je Tratnica zre- zala še prekajenega želodca. Ko je za- krožila majolka z jabolčnikom, ob ka- terem je Tonč zadovoljno tlesknil z je- zikom, so se začele vrstiti beseda za besedo. »Tisti pisar iz krajevnega odbora se je maloprej oglasil.« »Kaj pa je hotel?« je Tratnik rado- vedno vprašal ženo. »Nič. Vprašal je, kdaj mislimo začeti s košnjo,« se je nasmehnila »Ta je pa tič. Bo menda slep saj se od kozolca dobro vidi sem doli,« se je rogai Matevž. »Saj je tudi kar debelo pogledal, ko sem mu rekla, da bomo nemara že ju- tri končali. Tale listek je pustil zate.,^ Sestanek bo menda zvečer na odboru,« je pristavila. »Aha, za odkupe se bo šlo. No vi- diš tole je pa prav, da nas takole sku- paj skličejo, bom vsaj naprej vedel ko- liko bomo morali dati. Precej ima člo- vek boljšo voljo, kot pa če ti kar tako predpišejo, pa daj če imaš ali pa ni- maš.« »V Dobršni vasi so že včeraj imeli sestanek. Sestra mi je povedala. Pravi, da zavoljo tega niso nič na boljšem. Je že tako. Saj bi človek večkrat kaj zinil. Razpis je dostikrat krivičen. Lju- dje se pa le bojijo zamere med sosedi. So raje tiho in potrpdjo,« je menil Tonč. »Nekaj je pa le treba ukreniti. Po mojem bomo zastonj čakali, da se bo tisti, ki bi lahko dal več, sam oglasil. FrUnka se po tihem smeje. Dva prašiča je klala, še prodajala je meso. Ko pa so prišli odkupovati je tako jamrala, na jok ji je šlo, ko je prinesla tistih trideset kil masti,« se je jeml Matevž. »Hudirja. Jaz pa sem dal trideset kil več. Prosil sem na odboru, naj mi po- skrbijo dovoljenje, da kupim prasce, saj veš da je prašiča zvrgla. Boš vraga. Nihče se ni zmenil za to. Kupiti sem jih moral za drag denar, da sem de- belo gledal. To jim bom zvečer pove- dal. Se bodo menda za drugič že kaj zganili,« je povedal Tratnik. »Jaz bi jim še nekaj povedal,« se je vmešal Tonč. »Ravne imajo menda isto kategorijo kot mi, čeprav je pri njih polje ravno kot miza, pri nas pa vi- sijo njive kot na strehi. Saj vendar ne morejo od obeh vasi zahtevati enako oddajo na hektar. Čudno, da tega ne vidijo.« »Nekaj smo tudi sami krivi,« se je komaj upala ziniti Marička. »Zakaj neki?« se je obregnil Tratnik. »No pa p>ovejte, če ste to že kdaj rekli na odboru. Saj še na sestanke ne greste.« Tratnik je menda mislil nekaj reči. pa je besede ugovora požrl z jat>ol- čnikiom. Hčer je imela prav. Obrnil je pogovor drugam: »Letos, pravijo, da bo seno šlo v denar. Se iz države ga bodo prodajali, sem čital v časopisih. No, letos bo krme dovolj.« »Prej ste rekli, da imate prirastek v hlevu? Pri nas pa ne pridemo do tega, ker gre vsaka glava sproti od jasli.« »Ja, veš Tonč. Jaz sem takole ukre- nil. Oddal sem težkega vola namesto junca in telice. Letos, če bo treba bom dal še par od prodanega vola in skušal kje kupili vrstnika k juncu, da bom drugo let o imel zopet par močnih vo- lov. V:diš. pa bomo le imeli eno kra- vo več. Sicer je pa še za dve kravi prostora in sena. Saj sem ix)šteno tuh- tal, naj to sK-irim ali ne. Letos so pa le preveč pritisniU za mleko. Mast sem moral dati namesto njega. Pa sem ta- Ce se bodo oblaki nabirali boste pustile po južini tisto koruzo ... kole mislil: Lažje dajem mleko kot pa mast. Tudi za dom bo več mleka iit gnoja je bilo ta leta premalo za nji-re.« Tonč je nekaj časa premišljeva!!, do- kler mu ni beseda sama prišla na je- zik: »Jaz sem včasih videl, da vlečejo ta- ko slabe in suhe voliče k mesarju, da se mi kar škoda zdi. MisMte oče Trat- nik, da ne bi bilo pamentno, če bi nam take voli dali v rejo in nam poteta plačali od prirastka. Je že res, da t mestih rabijo meso, vendar bi bilo bolj pametno klati težko goved, bi več za- leglo, medtem bi si pa doma lahko pri- redili kako glavo več. Bom menda tudi jaz šel na sestanek, naj me vrag vtaa- me, če ne bom tega povedal.« »Tratnica je vzdihnila in seveda ■« mogla molčati: »Hudo je, da se na bone ne dobi vedno kaj pametnega za nakup. Zdaj ponujajo samo železje v zadrugi.« »Jaz pa mislim, da je tudi poslovo(^a nekaj kriv. Sedi ves dan v trgovini, namesto da bi sam malo stikal za ro- bo. Tale naš pa kar čaka in venomer odgovarja: Nimamo, nimamo, nimamo. Zakaj pa ponekod imajo marsikaj za prodati. Bo treba malo dregniti vanj. da se bo zbudil,« je pomežiknil Tonč, se sklonil k Marički in ji zašepetal: »Presneto rad bi ti kupil kako lepo ruto, če jo boš hotela vzeti?« Mančka se je zvonko zasmejala in stekla s koso v svojo red, da ibi ušla grozilnim zamahom svojega brata. Megla se je razpršila. Sonce je že navsezgodaj začelo pripekati. Trava se je na grvinah že raje upogibala, ko je švignila kosa č^jo. »Lepo vreme imamo. Lepo se bo su- šilo, če popoldan ne bo dežja. Sicer je pa dež itak potreben. Ce se bodo obla- ki nabirali boste pustile po južini tisto koruzo. Bomo zvlekli krmo pod kozo- lec, če bo treba,« je mimogrede naro- čal Tratnik ženi, ki je odnesla praze« jerbas nazaj v breg. J. K. Leto III. — Stev. 25. — Stran 3. »CELJSKI TEDNK« KULTURNI PREGLED CEL1SKEGA TEDNIKA Od amaterskega do poklicnega gledališča Pred petletnico Ljudskega gledališča v Celju v zgodovini ceCjskega ^edališkegia življenja bo sezona 1949-50 vsekakor za- vzemala važno mesto, ne toliko zaradi umetniškega nivoa, ki ga je v tej sezo- ni gledališče morda dosego, kdUkor zaradi notranje reorganizacije, ki je končno privedlo do tega, da postane celjsko gledališče v sezoni 1960-51 po- klicno gledališče. Pred 100 leti je celjski tiskamar Je- retin s svojo amatersko skupino po- stavil iprvi temeljni kamen bodočemu slovenskemu gledališču v Celju. V ta- kratnem nemškutarskem mestu, kjer so gospodairOi čmo-rumeni avstrijsko- nemški birokrati in njh meščansko- obrtniški priganjači, je zbral peščico ljubiteljev slovenske besede in uprizo- ril v mestnem gledališču Linhartovo »Županovo Micko« 16. septembra leta 1840. Letos smo proslavili ta zgodovinski jubilej. Lahko trdimo, da je proslava te stoletnice vzbudila v vsej Sloveniji veliko zanimanje in da je prav stolet- nica prve slovenske gledališke predsta- ve v Celju dala povod, da so nekdanji faktorji pričeli resno razmišljati o pro- fesionalizaciji Ljudskega gledališča v Celju. Ko smo na poslofpju starega mestne- ga gledališča vzidali ploščo v spomin Jeretinovemu revolucionarnemu kultur- no-politiičnemu delu, so bili pri slav- nostnem aktu odkritja ztorand zastop- niki vseh političnih in kulturnih foru- mov, zastopano je bilo niinistirstvo za zaianost ia kulturo LRS, prisotni so bili zastopniki IzvnSnega odbora Ljudske prosvete Slovenijfe, prisoten je bil upravnik Slovenskih narodnih ^eda- lišč tov. Juš Kozak, prisotni so bili za- stopniki vseh množičnih organizacij. Pred tem forumom smo si vsi skupaj dali nalogo, da hočemo in bomo ures- ničili dvoje: 1. v tekoči sezoni moramo piiprajviti vse potrebno, da postane Ljx»dsko gledaMšče poklicno gledališče in 2. pokreniti je treba vse, da napol porušeno poslopje mestnega gledališča, ka že pet let iz dneva v dan v sramoto nas vseh propada, čimprej restavrira- mo v toliko, da bo moglo služiti svojim namenom. Prva naloga, ki smo si jo postavili, se bo s koncean letošnje sezone ures- ničila. Reči moramo da je lokalna oblast v teku letošnje sezone pokazala mnogo uvidevnosti dn priznala nujnost profe- sionalizacije gledadišča. Imenovj^a je pdklicno gledališko upravo in prevzela gledališče v svco letni proračun. S tem je postalo gledališče proračimska usta- nova in uprava je mogla pristopiti k prvi fazi profesionalizacije. Vsa leta pred letošnjo sezono so vsi Igralci nastopali brezplačno. Imamo v našem ansamblu še danes člane in čla- nice, ki so nastopali kot igralci pri slo- veniOdh predstavah v Celju še 1. 1918, eden izmed njih celo že leta 1906 — ves čas brez vsakega honorarja, iz sa- me ljubezni do gledališča, cesto v oseb- no gmotno škodo, žrtvujoč ves svoj prosti čas, izven rednegar poklica, gle- dališču. Pri tem so bUi čestokrat izpo- stavljeni v zahvalo za svoje nesebično kultiimo-prosvetno delovanje omalo- važevanju, dostikrat tudi surovim na- padom od strani različnih merodajnih in nemerodajnih krogov. Se ni dolgo tega, kar smo morali ob priliki napol uradnih razgovorov, ko je šlo za pri- znanje prostovoljno opravljenih ur pri gledališču, poslušati ogorčene prosteste proti našim zahtevam. Kako moremo zahtevati, da bi se ure, ki jih opravljajo gledališki amaterji v svojem prostem času pri gledališču (ki pač ni tako važ- no kot je fizično delo s krampom in sekiro), šteti v Isto kategorijo, ki je priznana-teilesnemu deltt Treba je .bilo mnogo vztrajnega dela, samozatajeva- nja, dostikrat tudi osebnega ponižanja, da smo končno priborili svojemu ne- sebičnemu kultumo-prosvetnemu delu zasluženo priznanje. Kakor že omenjeno, je lokalna ljud- ska oblast v teku letošnje sezone do- cela spremenila svoje prejšnje stališče do Ljudskega gledališča in mu v okvi- ru svoge finančne zmogljivosti nudila kot najvažnejšemu celjidcemu kultur- nemu zavodu vso pomoč in podporo. Tako je mogla gledaUSka tiprava pri- četa z mnogimi reformami, ki so bil« doslej nedzvedljive. Preuredila je oder tako, da se na njem doma lahko upri- zarjajo tvidi najzahtevnejša dela. Pred- stave je pričela opremljati z doma iz- delano scenarijo po načrtih strokovnja- kov, kar je za umetniški vtspeh upri- zoritve zelo važna zadeva. Novost le- tošnje sezone je tudi to, da se je prvič v zgodovini ^edaLišča pričelo izdelo- vafti gledaHšike kostume doma in so bi- li na primer »Kranjski komedijanti« opremljeni s kostumi, ki so bili vsd iz- delan v Celju. Tako pridobiva gledali- šče od predstave do predstave vedno več kulisarije, kostumov, pohištva, re- kvizitov, elektrotehničnega materiala itd. S tem stalnim naraščanjem gleda- liškega fundusa pa pridemo do nove- ga problema. Za shrambo tega stalno naraščajočega odrskega materiala so nujno potrebni prostori, ki jih v hiši, kjer se gledališče danes nahaja, nima- mo. Iz te velike zadrege nam je za- enkrat pomagalo Poverjeništvo za lo- kalno industrijo, ki nam je odstopilo del svojega skladišča v bivšem Rakuševem magazinu. Toda s tem problem še ni- Fedor Gradišnik kakor ni rešen in ne bo rešen prej, dokler ne bo obnovljeno poslopje mest- nega gledališča. Postopoma bo treba mi- sliti tu'di na prostore lastnih delavnic: mizarstvo, slikarstvo, tapetništvo, stro- jarstvo itd. Vsi ti prostori so nujno po- vezani z vistanovitvijo poklicnega gle- dališča. Drugo važno vprašanje, ki ga bo treba obenem s profesionalizacijo igralskega osebja nujno rešiti je teh- nično in administrativno osebje. Brez stalnega tehničnega (odr^i mojster, odrski delavci in eldctričar) ter admi- nistrativnega osebja (ekonom, blagaj- nik, administrator) je redno delovanje gledališča nemogoče Doslej so vseh i)et let obstoja Ljudskega gledališča oprav- ljali tehnična odi^a dela delavci, ki so vršili ta posel izven svojih službenih poklicev v prostem času. Za to delo jih je gledališče plačevalo po urah oprav- ljenega dela. Do letošnje sezone je bilo to edino osebje pri gledališču, ki je bilo plačano, vsi drugi t. j. administrativno in igralsko osebje, so vsa leta delovali brezplačno. Tudi v tem oziru smo s pričetkom letošnje sezone nastopili no- vo pot, kar je pomenilo predkorak k poklicnemu gledališču. Doslej so ti^ ki so s svojim prosto- voljnim delom sploh omogočali gleda- liške predstave v Celju in z žrtvova- njem vsega svojega prostega časa usta- novili kulturni zavod, ki si je pridobil sloves najiboljšega amaterskega gleda- lišča v Sloveniji, delovali popolnoma brezplačno. Kdor koli je pri gledališču doslej sodeloval, najsi je bil to obrt- nik, delavec inscenator, godbenik itd. — vsE^ogar izmed njih je moralo gle- dališče plačevati. Edino igralec, ki je bil s svojim požrtvovalnim in nesebič- nim delovanjem tisti, ki je gledališču pribavtjal denarna sredstva, ni preje- mal nikakega honorarja. Nasprotno, ka- kor sem že omenil, njegovemu napor- nemu kultumo-prosvetnemu delu se vse do danes še ni priznalo tiste vrednosti, ki jo priznavajo fizičnemu delu. S tem, da smo postali proračunska ustanova mestnega ljudskega odbora, nam je bilo omogočeno, da prvič v zgo- dovini celjskega gledališča tudi igrsilci dobivajo za svoje delo skromne hono- rarje, katerih višina se ravna po umet- niškem podajanju posameznih vlog. Ta- ko smo postala letošnjo sezono napol poklicno gledališče. Ker pa more gleda- lišče vršiti v današnji dobi svojo važno kultumo-politično poslanstvo tako kot to zahteva socialistična ureditev naše države le tedaj, če je gledališki igralec samo igralec in posveča igralskemu po- klicu vso svojo ljubezen in vse svoje zmožnosti, je nujno, da postane gleda- lišče v tako važnem industrijskem cen- tru kot je Celje, poklicno gledališče. Z mnogo truda in neprestanega prepri- čevanja pri lokalnih in na^drejenih fo- rumih nam je končno uspelo, da so vsi merodajni faktorji uvideli, da je v Iju poklicno gledališče nujna kultumo- politična potreba. Mestni ljudski od- bor je zasigural tozadevna finančna sredstva ter ^enil, da se s prihodnjo sezono odpre poklicno mestno gleda- lišče v Celju. To je najlepše priznanje požrtvovalnemu delovanju dosedanjega Ljudskega gledališča ob njegovi pet- letnici. Pri tej priliki pa ne smemo po- zabiti na vse napore in veliko kulturno delo, ki so ga opravile prejšnje gleda- liške generacije v Celju od Janeza Je- retina dalje, preko čitalniške dobe ▼ šestdesetih letih prejšnjega stoletja, preko dobe, ko je postavljal nepozabni Rafko Salmič s svojo idealno diletant- sko gardo temelje poznejšemu »Drama- tičnemu društvu«, preko dobe po raz- padu avstro-ogrske monarhije, ko sta Stanko Gradišnik in Adolf Pfeifer z ne- slutenim elanom pričela dvigati imiet- niški nivo amaterskega udejstvovanja, preko dobe, ko so poskušali pred tri- desetimi leti Skrbinšek Milan, Rado 2e- leznik, Hinko Nučič, Valo Bratina, Ve- koslav Janko in Milan Košič ustanoviti v Celju pravi teater — pa do ustmio- vitve Ljudskega gledališča pred petimi leti, ko je naše delovno ljudstvo pre- vzelo oblast. Brez revolucionarnega, požrtvovalnega, nesebičnega dela prejš- njih gledaliških generacij bi tudi da- našnji uspehi celjskega gledališča ne bili takšni kot faktično so. Ena sama zadeva pa je, ki nam greni ponosno zavest, da smo ob petletnici našega gledališča lahko zadovoljni na dosežene uspehe — to žalostno in sra- motno dejstvo, da se obnova poslopja gledališča še danes ne premakne z mrtve točke. Morda bodo vsaj zdaj merodajiid činitelji uvideli, da Celje mora imeti, če ima že poklicno gledali- šče tudi svoje gledališko poslopje. Ža- lostno bi bilo, da bi moralo c^Jsko poklicno gledališče odpreti svojo prv» sezono v kino dvorani, ne pa t poslop- ju, ki bi bilo, če se obnovi po razpolož- ljivih načrtih, najlepše gledališč« t Slo- veniji (Iz Gledališkega lieta) POSLOPJE CELJSKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA KRiCl PO OBNOVI Koncert SKUD „France Prešeren" Dne 10. junija 1950 se je vršil kon- cert slovenskih skladateljev SKUD-a »France F»rešeren« v veliki dvorani Do- ma ljudske prosvete, katerega je celj- ^o občinstvo pričakovalo z največjim zanimanjem. Na programu, ki je bil do- bro in premišljeno sestavljen, so bili: Tpavec, Svab, Savin, Mihelčič in Gobec. SKUD »France Prešeren« je nastopil z moškim, ženskim in mešanim zborom pod vodstvom tov. Vrežeja. Imenovani pevski zbor je, kakor vedno, tudi to- krat, pokazal svojo visoko glasbeno kulturo. Posebno je omeniti ženski zbor, katerega že poznaijio iz raznih kon- certov. Vsi pevci imajo dober glasbeni material. Posamezne dolnice sb tako dobro izdelane, da z lahkoto dosegajo lepi pianissimo, itkusno ekspresjvno in neforsirano višino. Tudi tehnika diha- nja je prav dobra in naravno lepi efek- ti ne izostajajo. V mešanem zboru so posebno izoblikovani basi ter jim je barva glasu zelo lepa in petje precizno. Simpatična grupa pevcev in pevk de- luje ugodno in neposredno na hvaležne poslušalce. Čutimo, da vršijo svojo ne-' majhno nalogo s posebno ljubeznijo in razumevanjem. Prav poSebno je uspela Svabova pesem »Več^ na morju«. Iz- redno dobro izvedena pa je bila Mihel- čičeva »Konjuh planina« ter obžaluje- mo, da je zbor ni ponovil. Muzikalno lepe skladbe Risto Savina so prišle v žen^em zboru do popolnega izraza. Tov. Vreže, ki je odličen glasbenik in zborovodja, zna glasbeni material, združen v tem zboru, pravilno obdelati in interpretiraj oč poedine skladbe, ustvarja in oživlja umetna dela. Pod njegovim trajnim vodstvom bi se zbor zamogel dvigniti še na višjo stopnjo. Svoje pevce ima popolnoma v oblasti, dirigira sugestivno in mimo ter so mu vzmahi sigimii. Večja pozornost pa bi se morala polagati na izbiro osebe, ki ji je poverjena naloga dajanja intona- cij. Negotovost v tem deluje namreč ne- ugodno tako na pevce, kakor na poslu- šalce. Ta naloga je j ako občutljiva in pripada verziranemu glasbeniku. Dvorana je bila polna poslušalcev, kateri so z zanimanjem in s simpati- jami hvaležno sledili izvajanjem kon- certa ter z velikim odobravanjem na- gradili dirgenta in zbor. Z. P. Za petdesetletnico prve slovenske operne predstave v Celju - gostovanje Mariborske opere Bivši Narodni dom, danes sedež OLO, ki je kakor znano, zrasel v letih 1895 do 1897 kot eden gospodarskih uspe- hov Vošnjakovega zadružništva v Ce- lju, je bil vse od njegove otvoritve pa do rojstva prve Jugoslavije kulturno zatočišče slovenskega življa na Štajer- skem Tako se je na njegovem odru dne 14. marca 1897 prvič v Celju slovensko pela Verdijeva opera »Rigoletto« v pri- redbi ljubljanskega Dramatičnega dru- štva. Pred tremi leti smo torej zabele- žili 50-letnico tega kulturnega dogod- ka. O tem prvem slovenskem opernem gostovanju piše podrobno književnik Janko Traven v našem Gledališkem li- stu, ki je izšel te dni. Uprava Ljudskega gledališča te »pohabljene« 50 letnice ni prezrla, toda proslaviti jo zopet s pri- mernim opernim gostovanjem Sloven- skih narodnih gledališč, ji je vtspelo še- le sedaj z odzivom mariiborske Opere. Mariborska operna dejavnost se za- čne z opereto )>Mam'zelle Nitouche^ 1. maja 1920 v režiji Rada Zeleznika in pod taktirko Pavla Ra^bergerja oz- honorarnega kapelnika Maksa Schon- herrja. Kakor v Drami, tako je bdi tudi v mariiborski Operi njen prvi veliki za- četnik Hinko Nučič. iPo spominih igralca in režiserja Pavla Rasbergerja, ki so mi bili najprej pri roki, posnemam, da je imel Nučič nove velike načrte glede opere in operete na pragu sezone 1921- l&2a. Memoarist poroča o tem, da je nameraval sestaviti lasten orkester In zbor, ki bi bil zaposlen tudi podnevi. Nerazumevanje za njegove reformne predloge je povOTOčilo Nučičevo odpo- ved mariborskemu ^edališču, Toda bolj kot 1. maj 1920 je bil za mariborsko gledališče pomembnejši 28. april 1922 — dan prve opeme pred- stave. Bila je to Smetanova »Prodana nevesta«. Dirigiral je Jerko Plecity, re- žiral pa EmU Rumpel. Opera je doži- vela še tisto sezono 10 predstav. Odslej so sezone vse bolj in bolj »poživljale<-: poleg operet skladateljev Parme, Foer- sterja. Štraiissa. Souppeja, Offenbacha, Kalmana. Nedba.la. Zellerja. Schuberta in Leharja od let 1922-23 naprej tudi opere Gounoda. Verdija, Mascaigna, Puccinija, Webra, Bizeta, Thomai«. Flo- towa, Leoncavalia, Mozarta in Masse- neta. Toda, čeprav je v operi dirigiral Andro Mitrovič in so si v njej prislu- žili svojo prvo slavo številni promi- nentni pe\''ci kakor Ančica Mitrovičeva. Vekoslav Janko, Mila Kogejeva^ Ma- no Šimenc, Pavla Udovičeva, Marica Lubejeva, ki je danes zopet njena čla- nica, Stjepan Ivelja, in dr., vendar — kakor v Drami, tako tudi v Ooeri prvih deset let še ni bilo zaslediti kdo ve kak- šnih gledaliških rezultatov; »bil se je boj za obstanek, ne za 'o.metnost« (Fi- lip Kalan). Zaradi odhajanja pevskih prvakov je padala Opera v neorijetnc položaje; pomagaiTa si je z gosti, ali p^ so se dirigenti zaradi pomanjkanja te- nori,stov omejevali na dela, ki so bila prikladna za uprizoritev s trenutno raz- položljivim ansamblom. Podjetnosti vodstva in agilnosti dirigentov (Lojze Herzog) se je zahvaliti, da se ob po- manjkanju i>evcev ni opera docela umaknila opereti, da so na opemem repertoarju ostali še nadalje Gounod, Verdi, Savin. Smetana in drugi. Po osvobodit\'i se je pod taktirko in direkcijo pokojnega Antona Neffata ustvaril tako rekoč iz nič mlad in am- biciozen ansambl, ki se loteva vedno večjih nalog. Balet daje že svoje sa- stojne prireditve, predstave so okusno in solidno opremljene ter dirigirane z zanesljivim glasbenim čutom in diri- gentsko sposobnostjo mariborksih oper- nih dirigentov (H. Svetel, D. Zebre). V današnjem gostovanju mariborske- ga <^>emega ansambla — prvem po o- svoboditvi — sicer ne moremo gledati činitelja za primerjavo mariborskih gledalskih vrednot in dosežkov z na- šimi, ker Opere nimamo; .zagotovo pa ga moremo sprejeti kot priliko za tes- nejšo povezanost z zrelejšim in zmog- ljivejšim gledališčem, v kafterem ne naj- demo vedno le tovariSke pomoči v po- gledu inscenacije in opreme naših pred- stav, marveč t\idi kot odkritje novih vzgledov in kot nadaljno vzpodbiido pri dvigu tunetniške ravni našega gle- dališča. Veseli tedaj tega gostovanja, želimo, da bi se Mariborčani med nami kar najbolj prijetno počutili. IL - »Prodana nevesta«, ki jo bomo danes pcMvtšali in pedali, datira iz dobe ti- stih oper, ki jih poznavalci operne zgo- dovine uvrščajo v času njihovih na- stfflikov med »zaveznike naprednega meščanstva«. Kakor je n. pr. imela Verdijeva opera z njegovo narodno ita- lijansko glasbo v svojem v^u revolu- cionarni predznak, tako sUčno, in ra- zen tega še brez primere pomembnej- šo narodnostno — napredno vlogo je v slovanskem svetu odigrala poleg ruske opere (GLinka, Borodin, Rimski-Kor- zakov, Musorgski češka opera Smetane in Dvofaka, vsebujoča močan ljudski element. Najvažnejša pobuda za »Pix>dano ne- vesto« je bilo Bedfichu Smetani (1824 do 1883) kalcor vedno pri njem to, kar je tedaj videl in doživljal na svojih tleh, v češkem življenju. Spomnimo se nje- gove simfonične pesnitve »Moja domo- vina«! Ce je absolutizem v petdesetih letih prejšnjega stoletja zatiral vsako svobodnejše gibanje in življenje in ga spreminjal v težko in žalostno ter brez- izgledno in zapustil to žalost in vjrob- nost tudi v tragičnih skladbah Sme- tane (Wallenstetnov tabor itd.), se je po padcu absolutizma vprav »zvrtin- čilo« vse češko življenje. Prosto, svo- salo, zaigralo in se veselilo. Iz teh ve- selih časov datira Neruda-Hellerjeva »Beseda« ,.. Ta sila svatovskega vese- lja je bUa prevelika, da bi se ji tragik Smetana mogel še nadalje zoperstavlja- ti. Po izpreobmenju je, kakor poročajo njegovi biografi, ostal sicer resen umet- nik in še nadalje ustvarjal resna umet- niška dela, ki pa jih je obenem napol- nil s tisto radostjo, ki je tedaj preve- vala vse tedanje češko življenje. Tako dete radosti je njegova »Prodana neve- sta« Smetana je to ttelo imenoval »igrač- ko« in da je pisano v »lažjem silogu«. Toda, kakor navaja Zdenek NejedUjr, veliki poznavalec Smetane, v delu M ničesar, kar bi zmanjšalo njegovo vred- nost, ampak nasprotno, da Je tucBi »Pro- dana nevesta« — o čemer j« danes pre- pričan ves izobražen gla^)eni svet — srečen dar njegovega velikega, člstESga, radostnega genija. »Prodana nevesta« se je od njenega krsta v mariborskem gledališču veodnjem de- lu ravno polje z lepimi ledinami in se tudi pozneje, ko prehaja v redek gozd ali v sipine, vzpenja le polagoma. Pra- To, skoraj dveumo šetaliSče mimo dveh velikih kmetij, spodaj Logarja, zgoraj Plesnika-Piskemlka, mimo spodnjega izvira Savinje, močnega potoka Cme, la privre na dan tik nad Logarjem, mi- mo ruševin dveh planinskih domov, žrtev partizan^ega upora (eden se bo po predvidenem planu Planinskega dru- štva Celje kmalu zopet dvignil) do skle- pa doline pod Kamniškim sedlom. Na desno je 120 m visoki Slap Savinje, pravi njen izvir, čigar šumeča voda hi- tro izgine pod gruščem; končno ob sla- pu na levi ali desni, strmo pa lagodno na Okrešelj, najlepšo krnico Alp. Red- kost, rekli bi specialiteta visokega po- letja, so celi grozdi najslajših jagod, kj si jih lahko nabereš na mičnih suhih tratah v gozdu poleg peščenih strug hu- dournikov; med njimi radi žde kratko- repi gadi, lenobni, nestrupeni plazilci. Podjetnejši turisti-planinci se pač ne zadovoljijo, da bi se, kakor smo opisali, le šetaili po Dolini ter si gore in str- mine ogledovali od spodaj; dvignili se bodo na njih vršace in z njih uživali po- gled v globino in širino. Končno in po- glavitno: mojstri in vajenci »strme« al- pinistike, plezalci po strminah, ki so nekdaj veljale za nepristopne, najdejo v visokogorskem kolobarju okrog Lo- garske doline dovolj pozivnih in izziv- nih tekem, da pokažejo svojo spretnost in drznost. Najvidnejše stene so bile v glavnih smereh sicer že preplezane; je pa še dovolj drugih smeri, razov, ka- minov, polic, igrebenskih zvez in sličnih •mikavnosti za take podjetnike, s stop- njevanimi težkočami pozimi. Celjski alpinisti so se zapičili posebno v gorski sklop okoli Korošice, ki bi jo lahko smatrali kot nekako nebotičniSko nad- stropje Logarske doline, nad njo dvig- njeno za dobrih tisoč metrov. Ob visoki planoti Korošici so se gorniki prej jedva ozrli na Veliki vrh (2113 m) ali Dedec (2023 m) in Poljske Device. V zadnjem času in zanapreg si pa prav celjski alpinisti-vrhovniki predpisujejo, zapisujejo in opisujejo ravno tod vzpone, neznanih in neznanskih težav. Na Korošici so se do zadnjega živca( rili v desetdnevnem plezalnem taboru z 52 vzponi; osvojen je severni raz Ded- ca, doslej »najtežavnejša in najbolj tve- gana smer v naših stenah«, v ix)dvigu, pri katerega sožitju nam zastaja sapa, ko beremo o njem opis s fizično in psi- hično analizo zmagovitega Cirila De- beljaka v letošnji 2. in 3. številki Pla- ninskega Vestnika. Rod naših alpini- stov se bujno plodi in se bo ra^plodil, če ne do armije, pa do brigade. Za njih imena bomo porabili vse črke abecede. Za zdaj zapišemo le izbiro: Debeljak, Fajgelj, HudnOc, Kokošinek, Mimik, Zidar, Preložnik, Vovk. Močno se uveljavlja nekdaj »šibki« ženski spol, zdaj prav tako hlačarski kakor moški: Kekčeva, Nahtigalova, Osetova, Vintar- jeva in Urhova. Nasproti tem junakom kladiva, vrvi in klinov čakajo ob Logarski dolini vab- ljiva doživetja tudi na zunaj skromne vojščake v prirodoznanstvu; cela druž- ba Angležev je 1936. leta skozi tedne študirala te kraje; deset let prej je Kocbek opisal zgodovino in floro, še pred njim Seddl geologijo Savinjskih Alp. Tak znanstvenik gleda te vršace, kadunje, doline, rastlinstvo, živalstvo s posebnim očesom; on vidi v dobo, ko je vso dolino pokrival debel ledenik, ko so v Potočki zijaJki živi brundali ti- sti jamski medvedi, katerih kosti in na- čin življenja je odkril prof. Brodar. Res, vsakdo bo v tej dolini na svoj način našel zadovoljstvo. V tej univer- zalnosti je Logarska dolina res edin- stvena. Pred blizu sto in dvajset leti (1832) jo je slavni prirodoznanec Ami Bouč primerjal z glasovito visokogorsko Cirque de Gavomie v Pirenejih (prim. Plan. Vestnik 1900, 102). Ni nam torej treba hoditi na Špansko iskat planinsl^ znamenitosti; imamo jih sami doma. Španijo si gremo pogle- dat — kakor je to storil Marijan Ko- pinšek — da spoznamo ceno domačega. Imamo jih res. Pojdite jih spoznavat, odkrivat in uživat! (Konec) pogled na korosico NI DOVOLJ, IMETI SAMO TOVARNE, TREBA JE VZGA- JATI LJUDI, DA BODO RAZUMELI, KAJ POMENI SOČI- ALIZEM, DA SE BO VSAK DRŽAVLJAN ZAVEDAL ODGOVORNOSTI PRED SKUPNOSTJO. Tito. PRIPADNICE AFŽ NA JOŽEFOVEM HRIBU SO OPRAVILE 3677 PROSTO- VOLJNIH UR V sredo so se zbrale članice terenske organizacije APž na Joiefovem hribu na množičnem sestanku v »Skalni kleti«, da sli- šijo poročilo o delovanju v preteklem letu 1" ^ izvolijo nov odbor. Terenski sekre- tariat 9F so zastopali tov. predsednik, se- kretar in nekaj odbornikov, ki so želeli se- sta^nku mnogo uspeha okrajno organizacijo AFŽ pa tov. Stana Jerinova. Uvodoma sta bih podani poročili o preskrbi in novi u redbi o odkupu živine. Diskusija o teh dveh poročilih je bila prav živahna in so žene iz- našale težave, ki jih imajo v gospodinjstvu Na razna vprašanja so se dajala pojasnila. Tov. Jerinova je podala prav lep referat o zgodovini ženskega gibanja, sekretarka tov. Tončka Ribičeva pa poročilo o delovanju te- renske organizacije v preteklem letu, ki je bilo prav uspešno. Pripadnice AFŽ so rade prejele za delo, tako ob novoletni jelki. Ted- nu matere m otroka, Dnevu žena, ob volit- vah in drugih priUkah. Opravile so 3677 pro- stovoljnih ur. Bile so močna opora teren- skemu sekretariatu OF pri njegovehi delu. Izvoljen je bil novi odbor in delegatke za okrajno skupščino. FIZKULTURA USPEL FIZKULTURNI NASTOP GOJENCEV METALURŠKE INDUSTRIJ SKE ŠOLE V STORAH Ob zaključku šolskega leta ter v po- častitev Tedna matere in otroka so dne 10. junija izvedli gojenci Metalurške industrijske šole v Storah svoj prvi in uspel fizkulturni nastop. Sodelovali so tudi gojenci Kovinarske industrijske šole Tovarne emajlirane posode iz Celja. Nastop se je odvijal pred lepim., no- vim šolskim poslopjem, kjer so si go- jenci v poslednjih tednih uredili s pro- stovoljnim delom lepo fizkultumo igri- šče. • Uspelo naštudirane točke ni motilo vetrovno vreme, niti slaba udeležba atorjanov, iki se povečini zanimajo le bolj za nogomet. Po pozdravu in uvodnem govoru so gostujoči gojenci iz Celja efektno iz- vedli vaje s puškami. Obilo piiznanja so bili deležni mladinci, ki so izvajali drzne preskoke čez mizo. Sledil je pri- kaz lahke atletike, odbojke ter vadbe- ne ure predvojaške vzgoje. Za zaklju- ček so gojenci domače šole v masov- nem nastopu lizvedli proste vaje za fizkulturni znak. Želimo, da bi ta prvi in uspešno iz- vedeni nastop bil vzpodbuda k še in- tenzivnejšemu delu na tem področju ter množično vključevanje kovinarjev naše težke industrije v športno udej- stvovanje. Naslednji dan so gojenci metalurške šole prisostvovali veleslalomu za Her- letov memorial pod steno Ojstrice. O- čarani lepot naših planin ter drznih tekmovalcev, so sklenili fizkultixmo delo na šoli poglobiti, da ne bodo v sklopu tovarne le najboljši kolektiv pri doseganju plana proizvodnje, nego da bo njihovo telesnovzgojno delo služilo graditvi socializma in obramben! mo- či naše domovine. -e. DVA NEUSPEHA KLADIVARJA V ZADNJIH DNEH Preteklo sredo je gostovala v Celju re- prezentanca NM i.R Hrvatske ter nii'j.oi.>ila pod imenom Milicionar iz Zagreba. Gostje, ki so se že več tednov marljivo priprav- ljali v Rogaški Slatini za predstoječe prven- stvo NM Jugoslinje, so predvedli ztio lepo igro ter katastrofalno premagali domačine. Po igri sodeč je bil nasprotnik mnogo boljši, toda rezultat 11:0 v korist gostov je bil pre- visoko izražen, saj je padlo večina golov in nenadnih prodorov Milicionarja. Kladivar je predvedel samo v prvem polčasu še nekako dobro igro, toda ni zn.il realiziran nobene šanse. Medtem, ko so gostje po izredno do- brih ter iiitrih krilih znbiiod' ok- nom one sobe, kjer sliši glas otrok. Hrano sprejema srnica samo od otrok, dočim od odraslih ne sprejme ničesar. Med igro otrok se tudi ona zabava z njimi. Otroci, kateri dopolnijo 7 let, se raz- delijo po drugih Mladinskih domovih, da lahko obiskujejo šolo. Letos bo ta dom zapustiilo 35 otrok. Dom je krasno urejen, ima centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, poseben oddelek za ^bolnike, povsod i>a vlada popolna snaga in red. Letos je odšlo v počitniško kolonijo Bakar 50 otrok na enomesečno letova- nje. Pri obisku uprave za skrbništvo so se malčki ravno vračali iz gozda h kosilu. Vsi so bili enako oblečeni, vsi zdravi in rdeči ter so pojoč prikorakali na dvorišče doma, v rokah pa so imeli prve šoi^e rdečih jagod in borovnic. Vsakdo, ki obišče ta dom, mora od- nesti o domu in malčkih najlepše vti- se. Misliti pa mora tudi na to, kako lepo sifcrbi ljudska oiblast za najrevneo- še, to je za popolne sirote, katerih star- ši so žrtvovali za svobodno domovino svoje življenje. NEMOGOČE — PA VENDAR MOGOČE! Naslednji primer v Petrovčah nam dovolj osvetljuje potrebo dela ljudske inšpekcije. Dne 14. junija je prišla tamkajšnja grupa ljudske inšpekcije v okrajni magazin, da na- pravi pregled. Poslovodja štante in pomoč- nica Cvikl Dragica sta se hotela pregleda otresti. Zato je poslovodja izjavil, da pri njih vrši lahko pregled samo ljudska inšpek- cija iz okraja, ne pa tamkajšnja. Cvikl Dra- gica pa je zašepetala proti ljudem, ki so bili takrat v trgovini, da od tako »tuma- ste« inšpekcije se ne bo pustila kontrolirati. S tem sta ta dva uslužbenca pokazala skraj- no sovražen odnos do ljudske inšpekcije, ki je izvoljena od ljudstva, katerega interes ščiti. Takžni ljudje gotovo ne spadajo v socia- listično trgovino. Potrebno bi jih bilo po- slati kam drugam, da se bodo naučili spo- štovati ljudsko demokracijo in ceniti napore na^ih delovnih ljudi. V. E. AVTO POLIKLINIKE ZDRAVNIŠKE SLU2BE ZAVAROVANCEV NE USTREZA SVOJEMU NAMENU Pri tem so prizadeti oni bolniki, ki po- trebujejo zdravniški obisk na domu. Celjski zdravniki so danes itak preobremenjeni, saj ;e skoraj sleherni poleg ordinacij na Poli- kliniki, zaposlen tudi še v bolnici. Seveda je nujno potrebno, da svoj čas skrajno ekono- mično izrabi. Za obiske na domu imajo zdrav- niki na razpolago le en voz, ki pa je že skoro 100 odstoten invalid. S takim vozilom seveda ne more zdravnik jamčiti, da bo svo- je obiske opravil tako, kot si jih je planiral, odnosno kot to pokaže potreba. Bolnik, ki nujno potrebuje zdravniško pomoč, je veliko- krat razočaran. Zdravnika ni pravočasno. Ako iščemo vzrok temu, moramo ugotoviti, da zdravnik kljub vsej požrtvovalnosti večkrat ne more bolnika obiskati, takrat kot bi mo- ral. Edino prevozno sredstvo — avto — po- gosto na lepem odpove. Tudi večtedensko »bolovanje« avta ni osamljen primer. Pnev- matika je izrabljena do skrajnosti, za novo se vodi že borba eno leto. S tem seveda mo- čno trpi ekspeditivnoet zdravniške službe, od katere je tudi v precejšnji meri odvisen po- zitiven uspeh v naši produkciji. Ravno zdravniški obiski na domu se vrše v težjih primerih in takrat odločajo mnogokrat mi- nute, V interesu pravilne ekspeditivnosti bi bilo nujno potrebno, da se nabavi voz, ki bo res odgovarjal zahtevam sodobne zdravniške službe. Zavarovanci NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA 25. junija tov. dr. čerin Josip, Cankar- jeva ulica 9, telefon 219. Nedeljska zdrav- stvena dežurna služba traja od sobote opol- dne do ponedeljka 8. ure zjutraj. IŠČEM priletno žensko, ki bi mi pazila na otroka samo popoldne. Naslov v upravi. STANOVANJE dvosobno v Zavodni. menjam z istotako dvosobnim v mestu Celju, ali na periferiji severno-zapadno od mesta. Naslov v upravi Celjskega tednika. IZGUBILA sem dne 18. junija mlečne karte. Najditelja prosim, da jih vrne v Aškerčevi ulici 1, prva vrata levo. PRODAM 10 kom. čistokrvnih Peking rac, 6 kom. čistokrvnih Rod Island kokoši in 1 Pjedan (petelin). Komad 800 din. Vprašati. Frateršica 128, čmomerc—Zagreb. KINO kino metropol Od 17. do 30, junija ameriški film SESTRI IZ BOSTONA kino dom Od 24. do 26. junija sovjetski film BOKSARJI Od 27. do 30. junija nemški film ZAKON V SENCI kino žalec Od 28. do 29. junija sovjetski film PUŠKIN kino udarnik velenje Od 24. do 26. junija ameriški film ZIMSKA ZGODBA Od 28. do 29. junija sovjetski film TRI SREČANJA Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Mask) — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Celjdta tiskarna