Gospodarski in političen list za KorošKe Slovence. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v Krauju (tiska in izdaja tiskarna Iv. Pr. Lampreta v Kranju, odgovorni urednik Mirosl. Ambrožič) Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 10. V Celovcu, v soboto, dne 20. maja 1911. Leto IV. Naprednim slovenskim volilcem v Rožni in Podjunski dolini! Volilni boj »e je vnel že »koro po v« h kra-j'b. Sie«r ne vlada leto« toliko zanimanja za državnozborske volitve, kakor je vladalo pri prvi volitvi rta podlrgi splošne cbfinata enake volilne pravice. Vzroke ta to, da »o Slovenci portali nekako siti boja, da »o vol lei postali nekako ravnodušni, ja iskati v okolnost', da nam preteklo zasedanje državm ga zbora ni prineslo nobenih koristi. Ljudje ai mislijo, naj bo, kakor hoče, kaj se bomo kregali, saj tako nifi ne pomaga. To stalilie pa nikakor ni pravol Ce je tudi preteklo zasedanje državnega zbora bilo nerodovito, ne smemo iz tega sklepati za bodočnost. Prejalislej morajo priti predlogi na dan, kateri bodo Obravnavali v prvi vrsti ljudske ko-rišll. Država more ostati samo tedaj raeSua in dobra, ako jo ljudstvo zadovoljno in ravno tako more ljudstvo pričakovati pomod samo od dobro urejene države. Ljudstvo tbi'ej nikakor ne smo opešat! v boju ta svoje pravice. Vse kaže nato, da bodo y bodočem zasedanju prišle važne postave na da a, in. da bodo velike važnosti osebe, k*t«r« bo poslalo ljudstva v državni, tbpr. . . , M Pri raznih pogovorih in posvetovanjih, katere so imeli napredai koroški Slovenci se je Culo glede našega poslanca dvoje mnenj. Nekateri so rekli, da ostanejo doma in da Grafenauerja sploh ne vjlijo. To radi tega, ker je v Sušteišifievem klubu in ker SušterilCevo delovanje nasprotuje koristim kcroških Slovencev. Ne glede oa dejstvo, da je Šušteršič po svojem političnem rastopu škodoval koristim drugih Slovencev Damjan: Dalje io konec. Majevo jutro je ždelo na zemlji, vrbe ob Potoku so se zibale, si piitsjeno šepetale in priklanjale. Solne« jo ravno vzhajalo, ko jo vzel Lužarjev Tona v roko palico in culo in odšel oa Goro Milosti. Zupn.k mu j« svetoval, naj gre na Goro Milosti, kajti tja pridejo vsak dan cele množice ljudstva in usmiljeni so gotovo in radodarni Tonetu je padla na lice debela solza, ko se ja ozrl “»*aj po Vrsniku, pa lepih belih hišah, rdeCih nageljnih, ki so viseli it oken, po svojem raztrganem hlevu... Ždelo se mu je, da so vse b'še žalostnejše kakor običajno, zatopljene v meglo in omotico, da «iti t njim vsa narava bedo, katero *»j pokrije l beraCenjdm. Nihče se ni ozrl za njim, ko se jo poslavljal od Vrsnika, le doma« pes je putskd za njim in ga spremljal na vseh potih. Ko se je včasi odpravljal od doma v tako lepem jutru, j* bila njegova duša umirjena, srce potola-Žšho. Zdelo so mu je, da jo prepevala cela narava mehkobne pesmi, ki ie prelivajo po livadah in pribije njegovo dn«o 'i: veseljem, Danes pa je »•« tako mttvo-bho, mimo in hladno kakor V grobu. Drevesa SumO hekako čudno; glasni in čudni glasovi prihajajo izza hriba, plovejo, ne ve le kam ju ne odkod... VCaei prilete kakor blisk in izginejo skoro neopaženi za hribom; včasi se zopet priplazijo počasi kakor bučanje valov in se izgube votlobučeči v daljavi... Vse to šumenj« in vrvenje je čutil Tone v «voji duši, . in Slovanov, kar so javno pisali Češki klerikalci in kar so opetovani dokazali razni napredni slovenski listi, Šušteršič koroških Slovencev sploh ne pozoa. On je n. pr. pač obstruiral za bosenske kmete in prisilil svoj klub, da je moral isto storiti. Mislil je, da bo vsled tega postal minister. Ko je videl, da se je zmotil, je padel zopet v nasprotno smer in se navduševal za vojaške potrebščine in za razne vojaške kredite, ki znašajo tristo milijonov. Nikdar pa ni njegov kljub storil odločnega koraka za koroške Slovence, ia sicer takega koraka, ki bi kaj izdal. Na lepe besede mi nič ne damo. V narodnem oziru se nam ni pomagalo; pomagalo pa ae nam tudi ni v gospodarskem oziru. Ce se je od uas kaj zahtevalo, so rekli Nemci; saj imate Grafenauerja in Šušteršičev klub. Šušteršič je skrbel za kranjske klerikalce, pridobil za kranjske klerikalce milijonski kredit; na Koroško ni odpadel niti vinar. Vrhutega je Šušteršičev tovariš dr. Brejc izjavil ns javnem shodu, da bo napredne Slovence Zasledoval, kakor zasleduje pes zajca do zadnjega grma, doki sr zadnjega ne izsledi in uduši. Ce tako nastopa Slovenec proti Slovencu, potem oi mogoče voliti poslanca, katerega priporočata Brejc in Šušteršič.- 1010 81 To trdijo nekateri koroški slovenski naprednjaki. Večje število naprednih zaupnikov nt Koroškem pa je drugega mnenja. V prvi vtsti se moramo vprašati, kdo pride v poštev kot nasprotni kandidat. Neraškutarski kandidat Šumi je od dežele nastavljenL uradnik in je torrj pod komando naš h najhujših nasprotnikov, kakor so L'-misch, Hö ilingor, Dobernig in drugi. Ti hočejo koroške Slovence v narodnem oziru popolnoma ubiti io s pomačjo teh gospodov nas »»tira uradništvo. Ce bi luli širni hotel biti po- cNa Goro Milosti grem, kakor mi je nasvetoval župnik. Tam padem pred ljudi na koteaa, vse jim povem, kako se je zgodilo in gotova ne bo Človeka, ki bi mi ne podal roke v prijazen pozdrav. Ce mi da vsak le krajcar s prijazn m in usmiljenim obrazom — vedel bo, komu ga je dal. Potem pa grem v samostan k patrom: če se drugje ne nahaja milost, tam gre gotovo vsak zadovoljea ia potešen proč. Nečim, de bi mi rekli: «Na, pij ia jej, da se enkrat naješ!» Nel Le prijazno besedo in ljudem naj me priporoče ia sezidam si zopet hlev, še večji in lepši, kakor je bil prej!» Trezno in natanko je premislil vsako stvar. Nikakor se ni ozrl, ne na levo, ne na desno. V začetku ja bil vinemirjeu, da mu ni dalo inisliti uiti o najoavadaejših stvareh, aedaj pa si je ustvaril že skoro prav predrzno prihodajost. Njegova domišljija je segala v nedosežnost, vse misli je bil zakoval že visoko v oblake in ni se ganil od njih, dokler ga ni nekdo pozdravil. ▲ Tona jo vrgel iz ust tiho besedo, sklonil zopet glavo in mislil dalje, da ja prišel že pod nuožjo Gore Milosti. Dolga procesija se je pomikala po hribu navzgor. Sprodaj ja šel duhovnik s kritem v roki, ljudje pa so prepevati slavo Mariji. Lužarjev Tone so je opotekal žalosti in veselja pijan. Ljudje, ki so gs srečaval', so kazali za njim s prstom in se mn smejali. Otroci so metali za njim kamenje, a Tone ni čutil ničesar, le lüpatam se mu je zdelo, da ga je nekaj zaskelelo. S pestjo je zažugal otro • kom, ki so mahoma odskočiti in režati so se mu aopet kakor prej. šten, mu ts nikdar ne bo mogdče, ker dobiva kruh od tih gospodov; tega torej noben prepričan Slovenec voliti ne more. Mi pa tudi ne moremo voliti socialdemokrata Sitarja. Slovenskih socialdemokratov v državnem zboru sploh še ni. Slovenski socialni demokrat bi bil popolnoma odvisen od nemških socialnih demokratov, ker slovenska socialna demokracija sploh samostojno ne more nastopati. V narodnem oziru so nemški socialni demokratski voditelji taki nasprotniki, da so se češki socialni demokrati ločili od njih. V gospodarskem oziru pa nimajo na Koroškem še nobenega vpliva, tako da bi nam tukaj Sitar tudi ue mogel pomagati. Vrhutega tudi še niš h razmer ne pozna. Ce bi pa postavili samostojnega kandidata, potem je jasno, da bi pripomogli k zmagi edino le uemikutarskemu kandidatu Šumiju, kateri sploh pride največ v poštev, kajti socialdemokrat uiti v ožjo volitev ne pride. Z ozirom na to je večina naprednih zaupnikov odločila se za Grafenauerja, kerjih je vodila pri tem narodnostna misel. « Naše geslo je: Volite vsi, napredni Slovenci, kakor e* mož Grafenauerja! Pozabite na dr. Brejčeve hujskanje, za katere bo prišlo plačilo o pravem čara; pozabite tudi na to, da bo Grafenauer bržkone zopet vetopii v Šušteršičev klub. Do prihoduje volitve bomo stavili v tem oziru na njega primerne zahteve in če se tem narodnim zahtevam ne bo uklonil, bomo pri prihodnji volitvi govorili drugače. Za sedaj pa se spomnimo na to, da je Grafenauer večkrat in jako odločno povedal v državnem zboru, kake krivice se nam gode. Ca ni nič dosegel, ni bila to njegova krivda. Pač pa bo menda sedaj uvidel, da mora biti v najboljšem razmerju tudi s slovenskimi naprednjaki. Nestrpno je čakal, da bi prišla procesija do vrha r kajti pot od doma do sem je bila dolga. Lužar pa ni imel uiti koščeka kruht, da bi ga bil prigrizati. Orožniki so že čakali, da so delali množici pot, katera se je pomikala počasi in s svečanostjo na Goro Milosti. Ko se množica na vrhu ustavi, pride iz samostana mlad pater, kateri jih svečano nagovori in jih povede v cerkev. V cerkvi pa jim narsdi pridigo, od katere je bil Tone tako ginjen, tako srečen, kakor Še nikoli. Niti zavedal ae ni, da je ob vse premoženje, zdelo se mu je, da je v paradižu. Cirkev se je praznila, množica je posedala po travi in po stopnicah. Lužar jo držal klobuk v roki in šel okoli množice. Skoro vsak mu je dal nekaj, nekateri celo groš ali večt Na strani, na klopeh pa je sedela gospoda, ženske v razkešnih oblekah, moški v cilindrih, povsem so se ločili od navadnih ljudi, ki so prišli le bosi in s colo v roki. K njim se Lužarjev Tone v začetku ai npal, počasi pa je dobil korajžo. Prihuljeno in tiho gr« k mizi in potreplje po rami f.ne oblečenega gospoda. «Kaj želite f» mn reče gospod. «Pogorel sem, gospod 1 Ne zamerite, niti bilka mi ni več ostala na hlevu, lahko mi verjamete: ob vse sem prišel. Gospod župnik mi je nasvetoval, naj pridem sem na Goro Milosti I» Gospod ga je pogledal postrani, prijel kelač in mu ga potisnil v roke. Lužar je zgrabil kolač kakor otrok žlico. S koščenimi prsti ga je držal ter žs določil, kdaj ga Slovenci na Koroškem bodo rešeni aamo tedaj, ako se zavzamejo za nas vsi slovenski in slovanski poslanci. Prazne besede klerikalcev in sirovo zmerjanje prenapetega dr. Brejca nas ne bo rešilo, ampak samo škodovalo, kakor dosedaj. Koroške razmere. x. Misli na ustanovljanje obrambenih društev so se oprijeli takoj tudi drugi narodi. Cehi, Slovenci, Hrvatje, Poljaki, Madjari in Italijani so ustanovili svoja obrambna društva. V prvi vrsti so se usta« novila šolska društva. Iz tega je razvidno, da je mladina povsod najveCjega pomena za bodočnost vsakega naroda, da ima vsak narod le tedaj zasi-gurano bodočnost, da je njegov obstoj sploh odvisen od dobro urejenih narodnih šol. Tudi Slovenci so to spoznali in ustanovili v svojo obrambo šolsko društvo, družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Slovenci to društvo lahko nazivljemo obrambno društvo, kajti postavilo si je nalogo, rešiti slovensko mladino v ogroženih krajih. V krajih, ki so res ogroženi, dajejo spoznavati na vsak pogled in v vsakem oziru, da so ogroženi, v krajih, kjer se ponemCuje slovenska deca danna-dan v največji meri, si je postavila slovenska šolska družba nalogo, da rešpje slovensko deco potujčenja. Samo ta namen si je postavila. Drugega saj do danes v delovanju družbe sv. Cirila in Metoda še nismo mogli najti. Slovenci smo z ustanovitvijo družbe sv. Cirila in Metoda začeli z akcijo proti nemškemu pritisku in smo začeli s tem ostreji boj proti svojim smrtnim sovražnikom. Na Koroškem je našla rečena družba ogromno dela. Izvrševala ja je po svojih močeh. A umevno je, ia ob skromnih naših razmerah do dandanes ni mogla doseči povoljnih uspehov. Meja slovenskega naroda je obsežna in od vseh strani pritiskajo na nas naši nasprotniki z vsemi ogromnimi silami, ki jih imajo na razpolago. Naša družba do sedajres ni mogla storiti vsega onega, kar je nameravala. Naš narod je majhen, po večini kmetski; ubog je, brez bogatinovi ali če jih tudi ima, nimajo ljubezni do naroda, ali pa nočejo uvideti njega skrajno nevarnega položaja. Pri teh okolnostih lahko spoznamo, da naša šolska družba ni imela na razpolago sredstev, ki jih imajo nasprotna obrambna društva. Ko je začela družba sv. Cirila in Metoda s svojim delom na Koroškem, pričelo se je novo življenje; ali pričel se je saj začetek novega življenja. Prej, nego se je ustanovila, se je že zavozilo v koroškem šolstvu na isto pot, na katerem smo danes že jako daleč. Potreba po odporu se je pojavila že pri vseh rodoljubih koroških, kajti ponemčevanje po nemških in utrakvi-stičnih šolah je začelo prvo lepo cveteti in posledice so se pokazale. V šolah so zavladali najbolj poje. Gospod mu je dal še kozarec vina. Lužar ga je izpraznil v dušku in lica so mu zardela. — Zadovoljnega se je čutil: parkrat še pride in zadostovalo mu bode za začetek, ako mu še doma kpj nabero. Lahko se potem smejo vsi nevoščljivi, kateri so ga zasledovali za vsakim korakom, za vsako besedo, katero jo zinil. Lahko se bo še ponašal kot eden izmed najboljših na Vrsniku. Pripeljal bo k hiši nevesto kakor kraljico, v lepi kočiji jo bo pripeljal in nihče ne bo smel reči žal besede. «Res, delati bo treba eno leto kakor živina, ali vseeno, samsvoj gospodar bom potem. Nihče ne bo pošiljal za menoj biričev in orožnikov, vse prepustim etrokom kakor najskrbnejši oče. Po smrti pa se napotim v večnost kakor svat s mirno vestjo in s lahkim srcem, vedoč, da sem delal le v prilog potomcem, kolikor ao mi pripuščale moči, da, še toč! Se nekateri ljudje tam na Vrsniku, ki me zavidajo, ali dobe se tudi blagi, razsodni ljudje, ki imajo v sren bratsko sočutje. Kaj t Blagih in dobrih ljudi, da bi ne bilo več P O, dal» Tako se mu je včasih stiskalo v prsih, prestrašil se je sam sebe in se hotel vrniti. Ali spomni se, da bi bil kmalu pozabil iti še v samostan k patrom. Prižel je v veliko dvorane, čudežne okraieno. Trideset korakov je bila dolga, trideset široka. Na lahko potrka na stranska vrata. Ko se zasliši debel glas, prime nelahko za kljnko in vstopi. «Hvaljen bedi, Jezus Kristus!» reče plaho Tone. zagrizeni nemškonacionalni šolski nadzorniki in so dajali učiteljem kakor prvo in glavno nalogo, da ubijajo slovenski deci v glavo nemščino in jo s tem potujčujejo. Slovenskih učiteljev ni bilo; ali pa kar jih je bilo, so morali biti tihi in mirni in voljno izvrševati nalogo višjih šolskih oblasti. Rekli smo, da je ustanovitev družbe sv. Cirila in Me-toga v teh neznosnih koroških razeserah pomenila prvi korak k novemu življenju. Družba sv. Cirila in Metoda je pričela po koroškem kraju ustanavljati svoje podružnice. Rodoljubi koroški so bili po vsej deželi marljivi in delavni, povsod so agitirali z vso vnemo za shode in vabili .ljudstvo skupaj. Bil je to zvišetek narodne organizacije koroških Slovencev. Podružnic se je ustanovilo lepo števHo, družba sv. C rila in Metoda je pridobila lepo število članov po vsej Koroški in povsod se je ob-delavala nova misel; narodno misel in narodno misel, narodno vzgojo in njen pomen so izkušali razni govorniki vcepiti v srca poslušalcev. Podružnice so bile povsod, kjer so delovale, kakor nekaka narodna vzgojiteljica; vsakdo, komur je padla iskrica ljubezni do materinega jezika v otrplo srce, se je veselil nje shodov in od daleč so ljudje hiteli skupaj poslušat govornike in se tudi zabavali. Podružnični shodi so namreč nudili tudi zabave; prvo celovško tamburaške društvo «Bisernica» je včasih prihajalo v daljne kraje razveseljevat ljudstvo' s milo slovensko godbo; ali pa so prihajali pevci — tudi pevska društva so ustanavljali v tem času — in so navdušeno s slovenskimi pasmami razveseljevali ljudstvo, ki se r avno s petjem daje najbolj navdušiti. Kratko rečemo: z ustanovitvijo Ciril-Metodovih podružnic smo dobili koroški Slovenci nekaka narodna ognjišča, kjer smo si začeli ogrevati svoja otrpla srca. Kako naj si pomagamo? h. Zakaj so pa nekatere njive tako slabe P Zemljo, katero mi danes obdelujemo, so naši predniki že sto in sto let pred nami obdelovali. Vedno več so z njiv pridelkov pridobivali, kar so potem s gnojem nazaj dali« Večina kmetov «e danes dela ravno tako. Rastline ne morejo zrasti iz bič, ampak potrebujejo redilnih snovi —- živeža v zemlji Ker so pa rastline leto za letom več živeža porabile — kakor ga je kmet v podobi gnoja njivi nazaj dal, je čisto naravno, da ga danes že marsikje primanjkuje. Na njivah, travnikih, s eno besedo povsod, kjer naši pridelki slabo rastejo in uspevajo, na tistih njivah je lakota, pomanjkanje doma. Rastline morajo stradati, zato ne morejo rasti in se dobro razviti. Pridelovanje žita in drugih pridelkov se dandanes splača le na dobro pognojenih njivah. Treba torej pred vsem njive izboljšati in jih preskrbeti s potrebno množino redilnih snovi. Kako se pa to «Na veke, amenl» mu odgovore vsi hkratu. Tresel se je kakor otrok pred učiteljem; najrajši bi bil doma. Ce bi imel te hlev, ne lazil bi po teh prostorih, tel bi domov in se zaril v mrvo. Vsi so se obrnili k njemu; najmlajti pa se vzdigne in ga spoštljivo vpraša: «Kaj bi rad?» «O, gospodje 1 Gospod župnik z Vrsnika me je poslal sem 1» Tone je stal nepremično, v rokah je držal klobuk, vse mu je plesalo pred očmi, čakal je 1», kdaj mu odpre kdo vrata in ga zapodi ven. «Zakaj vas je poslal sem gospod župnik?» «Pogorel sami Vea hlev mi je zgorel, vsa mrva, niti bilke mi ni ostalo. Sedaj pa moram hoditi okoli usmiljenih ljudi. In slišal sem praviti, kdor pride sem prositi, ne gre nazaj žalosten, temveč potolažen.» Vsi so sedeli pri pogrnjenih mizah, polnih jedi in pijače. «Tu imate kozarec vina in kolač 1» mu roče eden izmed patrov, «vidi se, da je revež, ne smerne ga pustiti kar take veni» «Postojte malo!» zakriti drugi, ki ja imel eno nego kračjo, «stojte, ljudje božji 1 Nič mu ne dajmo 1 Niti vinarjaI Kamen, če hoče; kajti ta človek je grešnik. — Ke sem hodil včeraj po Vrsniku, sem videl potepuha, o katerem so pravili, da krade. Spominjam se dobro id ne motim se: docela tak je bil, kakor stoji sedaj pred nami. Pa ga vprašajte, kje ima potrdilo od gospoda župnika, da je v resnici pogorel in da sme beračiti tu okoli in doseže z najmanjšimi stroški! Ali naj kmet kupuje v obilo! množini umetni gnoj? Umetni gnoj je gotovo nekaj prav dobrega, samo drag je. Ako bi kmet denar za umetni gnoj na posodo vzel, ali dobi v jeseni tisti denar nazaj z obrestmi in dobičkom vred od večje množine pridelka? To je odvisno od tega, kako se računa. N. pr. kmet kupi 500 kg Tomaževe žlindre za 35 K in 125 kg kalijeve soli za 15 K, skupaj za 50 kron. S tem pognoji 1 ha velik travnik. Zraste mu, kjer je pognojil, 20 stotov več sena in otave. Računajmo krmo po tržni ceni, recimo 5 kron za stot, je vredno 100 kron. Torej je 50 kron dobička. Ca se tako računa, je mpeh prav lep. Škoda je samo, da ta račun obstoji le na papirju in v domišljiji in ne odgovarja resnici. Le malokateri krmo v istini proda, ampak jo pokrmi recimo volom. Zato se moramo vprašati in izračunati, po čem voli plačajo en meterceat krme. Napravimo majhen vzgled: Povprečno se priredi pri enem paru volov v enem letu 200 kron. En par volov, težkih deset metercentvv, potrebuje na dan 30 kg krme ali na leto okroglo 110 metercentov. Voli nam plačajo torej za 110 q krme 200 krou ali za 1 q . eno krono 80 v. Zt 20 q znese to 36 kron. C j tako računamo, kar je edino pravilno, najdemo, da kmet nima 50 K dobička, ampak v gotovini ša 14 kron iigube. S tem bodi samo dokazano, da so tovarnarji v svoji stroki veliko bolj prebrisani, kakor mi v svoji. Cme so tako visoko nastavljene, da največ dobička ostane torarnam. Vzlic temu se umetno gnojenje vseeno prav toplo priporoča v gotovih razmerah. N. pr.: Travnike, katere gnojimo z gnojnico, potrosimo v jeseni s Tomaževo žlindro ali spomladi s superfosfatom 3 q na oral. Vsaka rastlina potrebuje pred vsem 3 snovi za življenje: dušeč, kalij in fosforovo kislino. Prvi dve ima gnojnica v sebi, tretjo damo s umetnim gnojem. Nadalje se umetni gnoj imenitno izplača na deteljah. Pognojimo vse detelje v jeseni s Tomaževo žlindro in kalijevo soljo aU spomladi s superfosfatom. Detelja ima to čudno lastnost, da vzame dušeč, najbolj dragoceno snov, iz zraka. OsUU dve dodamo s umetnim gnojem. ,I, _.....}, 3., '«/“•“•T”“'“'; Narodne zadeve. Na naslov c. kr. deželnega šolskega sveta. Pred menoj ležijo izpričevala za ljudske šole, in sicer slov. nemška. Zraven imam pa tudi nradni list (Verordnungsblatt). Ker sem tajen korekture iu tudi pri svojih učencih napake hitro, vidim sem tembolj zapazil napake v izpričevalih in «Verord-nungsblattu», Ko bi moji učenci tako slabo pisali in bi napravili v teh par besedah toliko napak, kakor slavni c. kr. deželni šolski svet in bi napake sami ne popravili takoj, bi jim dal 5. Seveda slavni deželni šolski svet, ki bi moral dati otrokom nadlegovati ljudi 1 Pokažite potrdilo!» reče zopet Lužarju. «Saj ga nimam I Cernu hi ga tudi potreboval, saj se mi vidi na obrazu, da nisem potepuh, vidi se mi, da sem ubožen, kakor ate rekli.* Nič ni vedel, ali je resnica, ali so sanje. Iz božje hiše naj bi ga zapodili?! Iz hiše, kjer se deli miloščina kakor v nebesih 1 Ne, to ni mogoče, sama domišljija, brezplodne sanje v obupnem položaja. «No, ali vam nisem rekel?» ret* na to pater. «Potepuh, tat, nič dragega ni ta človek, zapreti ga bo treba 1» Ložar je začel razmišljati, kako se more kaj takega zgoditi. Včasi je imel toliko poguma, dauea ai pa ne upa siniti besede; ves se trese in čnti, kakor bi padala vsa obleka z njega. Strah mu je bil čisto tuj, niti pozual ga ni prej. Skoro ob vse premoženje je prišel, sedaj ga pa hočejo tukaj še oh čast pripraviti. — Tam na Poklonu, ja vedel, da stoji mogočna bila ip hlev, najmogočnejša v celi fari, Tam ga čaka lepa in «loka devojka Genka. Cenkin oče mu jo je te obljubil, rekoč, naj bo pameten. 2eoil bi se bil, samo če bi ga ne bila zadela tako huda nesreča. Ali to bi še ne bilo nič, že bi ne bilo hujšega. Vrata ae odpro na široka in Lužarja odvede •rožniki... Naj «tarej Si pater pa vetane, obraz so mu nagubanči v resne gube, vzdigne spoštljivo roko in naredi križ ., • Vsi so vstali za njim in spremili Lužarja z zavistjo v očeh do vrat. V itprićevalih vrgted gramatične iposobnoiti in popolnoiti, tega ne vidi. Od otrok bi pač rad to cahteval gospod deželni šolski nadzornik. On se zgraža, ako najde le par borih napak. Tukaj v izpričevalih in v «Verordnuogsblattu», torej v pristno uradnih listih, je pa «nad napakami», ker se pači le slovenski jezik. Nadalje je slovenski oddelek izpričevala tako natisnjen, da ai mogoče napisati nacionale učencev. A zraven pa je toliko prostora praznega, da hi se lahko c. kr. koroški deželni šolski svet s fijakerjem na njem vozil. Izpustila se je tudi beseda «ljudska šola», v slovenskem delu izpričevala v znak, da slovenski otroci ne hodijo v ljudsko šolo ampak samo v prismojeno ponemčevalnico, ki nima iste med ljudskimi šolami. Tako tiska in piše slavni c. kr. deželni šolski svet, a ne y Afriki, ampak na Koroškem, ne med divjaki, ampak med prima-kultur-volkom, ne za Zulukafre, ampak za razumno slovensko ljudstvo. V koroški deželni kulturni svet je poklican tudi Slovenec g. Fr. Muri, bivši deželni poslanec na Jezerskem. Iz najkrasnejšlk naših postojank na Ko-' roškem je občina vernberska ob jezikovni meji ob Dravi blizu Beljaka. V občini, ki je v slovenskih rokah, so naseljeni poleg kake stotine Nemcev tndi Cehi. Uspeh zadnjega ljudskega štetja je jako zadovoljiv in svedoči o lepem napredku. Našteli so s slovenskim občevalnim jezikom 1673 oseb (1.1900. le 1351). z nemškim 652 (1900.1.896) s češkim 27 in 15 Nzozemcev. Velika občina Rlkarja vas v Podjuni na Koroškem je imela doslej v občinskem zastopu nekaj nemškutarjev, voljenih v 1. razredu. Na volitvah dne 4. m. m. so zmigali Slovenci v vseh treh razredih. Slava V Podljubelju na Koroškem imajo zasilno šolo v praznem župnišču. Sedaj namerjajo ustanoviti samostalno šolo v lastnem poslopja, Oadotni nemški graščak se pogaja z nemškim Schulverei-nom, da postavita skupno poslopje, seveda z obveznostjo, da bo pouk nemški. S silno agitacijo se feajbrže pridobi za to tndi nezavedno slovensko prebivalstvo. id8(3 V Ditföl) ! Čudež na Koroškem. V obmejni občini Št. t|nž na Mostiča so našteli leta 1900 le 54 Slo-veacev poleg 1919 Nemcev, pri lanskem ljudskem štetju pa so vendar morali izkazati 227 Slovencev poleg 1907 Nemcev. Občinske volitve v Bekštajnu je upravno sodišče razveljavilo. Bivši deželni glavar grof Go<"is je dne 15. maja umrl. Dopisi. Prevalje. Dne 26 aprila se je vršil nabor v Prevaljah. Pri tej priliki se je zopet od strani oblastev tako postopalo, da moramo mi to z vso resnostjo opomniti merodajne oseba, da naj nikdar ne politizirajo pri takih prilikah. Posebno nesramno se je postopalo ob priliki prisege. Neki vojak z dvema zvezdama je bral prisego v tako slabi slovenščini, da mu je po vsej pravici zabrusil slovenski fant, da ga ne razume in da noče držsti prstov kvišku na besede, ki ne razume. In ko je to tudi uresničiti hotel je navzoči poročnik surovo zatulil: «Wir haben auch Pulver und Blei». Leen primer kako se je bralo: «Vi ste cesarji» (mesto cesarski). Sploh so pa orožniki postopali naravnost surovo s slovenski fanti. Vsaj vemo, kje so se jo naučili. Nemškutarji sploh ne poznajo olike. Prevaljski divjak, ki ima nos v vsaki kisli žapi je tudi privohai, kje so slovensko prisegali ter je prišel inšp cirat kdo slov. prisega. Ne vemo, kdo mu je dal pravico. Iz Podjune. Nekje so naročili kmetje od c. kr. kmetijske družbe koroške travna semena. Dobili so z subvennijo vred dražje nego od Mautnerja. Semena pa (ako slaba, da bodejo prizadeti dali vse preiskati na gotovih mesth. Potem pa milost vam, ki imate Šumija kot kandidata. Nobeden kmet ne bo volil Šumija, ko vidi kako ga farbajo gospodje v Celovcu. Beljak. (Med igro v s mr L) Šestletna hčerka slikarskega mojstra Preisegerja v Beljaku, Ida, se je igrala z otroci ob Dravi z žogami. Slučajno je vrgla žogo tako visoke, da'je preletela ograjo in se valila proti Dravi, Dekletce je letelo ta žogo, V hitrem teku po strmem bregu pa se ni mogla pravočasno nstaviti in je padla v vodo. Otroci so klicali takoj na pomoč, toda bilo je že prepozno. Močno valovje je odpesio deklico v sredo reke, kjer je izginila v glabočini. Kljub napornemu iskanju ,s čolni in drogovi deklice še sedaj niso našli. Rožek. (P o ž a r.) V noči od 26 na 27. aprila je začelo goreti posestvo vnlgo Nemca v Velikem sedlu med Rožekom in Beljakom. Ogenj se je pojavil v atelnjaku in se nenadoma razširil po vasi. Sluti se, da je bil od zlobne roka podtaknjen. Ljudje so si rešili le golo življenje. Zgorelo jim je vse pohištvo in obleka. V neki omari je zgorelo Nemca tudi 800 kron denarja, skupilo zn pred kratkem prodano zemljišče. Zivarovani so bili Tti oškodovani posestniki, tnd^Uffl« veliko presega zavarovano vsoto. x- Iz Trbiia. (Pomlada,nski;sfleg) It Trbiža in okolice se poroča, da je zapadel prejšnjo nedeljo po večurnem močnem nalivu celo pokrajino precej visok pomladanski sneg. Celo uro so padle goste in debele snežinke. Posebno veliko je novega snega po gorah in višinah julijskih in karnskih alp. Novi koroški deželni predsednik. LŽaD’ Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolge docel« Iznehi, dasi plače t celi dobi se za 97 m man). Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranUnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se uraduje Diak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne In od pol 3. do 3. ure popoldne razen ob nedeljah m praznikih Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.