Pavel Perko: V mesto ? n zdaj —?¦ Zdaj bodo stopile pred očeta, in oče bo dovolil, I in bo ves vesel, da bo njegova Agata v mestu, kjer imajo moke toliko, da jo spravljajo v zaboje na stopnicah... Agata i bo pa najbolj vesela tega, ker bodo z Genovefo in Katinko j vedno skupaj kakor sestre in prijateljice; ker za prijateljtco | 3 jo bosta imeli, Četudi bo služila pri njih — tako sta ji ob-ljubili Genovefa in Katinka... In potem bo Agata čezdalje večja in čezdalje bolj gosposka. Ko bo prišla čez Jeto in dan domov, se ji bo pa zdela domača kočica še manjša kot je in pohišto šc revnejše. Toda očeta bo pa iftiela vedno rada — zato, ker je invalid. In mater tudi, zato ker mora vsak dan v taberh. In Tinčeta, ker je še majhen in ga koza meče po tleh. In Polono tudi, ki težko hodi in ima krive noge. In Ma-tička tudi, ki je še v zfbelt,,. Za vse bo skrbela in vsakemu bo kaj prinesla, kadar pride. Agata, Agatal Tralala, tralala! Najrajši bi kar zaukala kakor pastir na paši. Pa zdaj še oi Čas za to. Oče namreč sedi pri mizi in ziblje Matička. Pred seboj ima na mizi knjigo ali časopis in zdaj pa zdaj pogleda skozi okno, kako je z vremenom. Okno je odprto, in zibel se sliši, ko teče enakomerno sem in tja. Vmes pa očetov kaŠelj; ker oče pokašljuje, odkar je bila vojska... Čuj, ali ne govori nekdo zunaj pred hišo? To sta Tinče in Polona! Kozo bosta gnala na pašo. Glej, Tinče jo vodi za konopec, a koza je živa in mti uhaja. Polona jo kroti s silo in mora letati okrog nje, da jo strahuje zdaj od tc, zdaj od druge strani. Tako se vrtijo v kolobarju vsi trije. A TinČe ne izpusti in ne bo izpustil, ko bi tudi padel in bi ga imela koza vlačiti po tleh. Zdaj so se umirili. Hitro gredo za Gradišče, kjer jc Žibre-dova loka, in je Žibred dovolil pasti, kcr mati hodi y taberh... Potem jc spet mir okrog hišc, in zibelj se spet sliši. Oče jc ponehal kašljati; bržkone sloni nad časopisom in bere kaj zantmivega. Zdaj bi smela ona — Agata — nekoliko stopiti izmed drevja? Nekaj' jo vleče, da bi se ogledala po vrtu; ker tako ji je, kakor da se poslavlja od doma. Pa saj se tudi! Ta vrt z trato in z sadnim drevjem ji je bil najljubši, ko je bila še doma. Tu jc pestovala Tinčeta in Polono. Ko Polona še ni mogla stati in je le brskala po travi, je Tinče že letal in je nosil rož od vseh strani, ki jih je potem Agata zbirala v Šopek. Tedaj jc žc vedela rožam domalega vsa imena. Oče ji je pa zvečer razlagal, za kakšno zdra-vilo jc ta, za kakšno druga. To je bilo šc pred vojsko. Koliko je minilo — oj! — žalostnega po tistem! Očetova bolezen, revščina, draginja — le rože in cvetice in trava po vrtu so še kakor poprcj. Rigeljc, pokalica, kislica, regrad, solnčnica, čmerika, pa lapuh, pa kumena: poglej jih, kako priklanjajo glave, če le vetrič potegne po njih! Kako so to navadna in preprosta imena! Genovefa in Katinka pa vesnr cveticam še vse dfflgač-nih imen. Potonka, hijacinta, reseda, tulipan... Kdo bi si vse zapomnil! In pesebnega vrtnarja imajo v mestu, da zapira cvetice čez zimo v ste-kleno hišico, da tudi pozimi cveto... Ah, kaj vse lepega jo čaka, njo, Agato, v mestu! A najlcpše bo vendarle to, ker bodo skupaj z Genovefo in Katinko, in ker bo varovala Betico. — Betica! Ta se ti boji vsakega piščeta, ki ji pričivka nasprotl No, Tinče ali Polona bi se ne ustrašila niti zajca! Haha, Betica pa in — zajec — to bi bilo nekaj! Ko bi Betica prišla gor v hribe in bi sedela ondi v detelji in bi pomolil iz detelje svojo glavo — — zajec — u-u-u, kaj bi ncki naredila Betica?! To bi bila groza! Seveda, v mestu se vidijo druge stvari, na kmetih pa spet druge. Zato sta pa Gcnovefa in Katinka tako vescli letošnjih počitnic. Toda —! Katinka, Katinka, kje pa si? Si se zamudila, se mi zdi... Seveda! Ali jo je spraviti od kod? Zdaj si najbrž šele pripenja slamnik, pa igle ni, kot je sploh nikdar ni, kadar si Katinka pripenja slamnik ... Ali pa —? Ne, to ni mogoče, da bi bil Franc pisal, ker včeraj še ni bilo pisma, pošta pa pride šele zvečer. Še par trenutkov — potem četudi Franc piše, je pisal prepozno... Da bi le že kmalu prišli! Kako je težko čakati, kadar pričakuješ kaj veselega! In pa ob štirih mora ona segnati koze in poglcdati za racami. Gre k ograji in stopi na klopico. Nikjer jih še ni! 51 Pač! Nckaj je zašumelo onkraj ograje. Glej jo! — Katinka jef — Pa sama je! In kar hušknila je mimo. Agata jo je hotela opozoriti nase, pa je bila Katinka tako nekam bleda, in ustnice je imela stisnjene in slammk je nosila kar na motvozu, da je udarjal ob ograjo. Zakaj je pa bJeda in rcsna?... In zakaj je sama?... Okrog vrta gre. Do vrat gre in skozi vrata na vrt. To je prav; ker tako so se dogovorile. Že je v vrtu. Že hiti naravnost proti Agati, ne da bi je videJa. Med potjo se je motvoz zapletel ob grm, in slamnik jje obtičal. Pa Katinka pusti slamnik na mestu in hiti dalje. Z očmi išče sem in tja. Lice ji je zategnjeno, kot da jt gre na jok... »Katinka!« jo pokliče Agata. »Ah —!« V tem hipu je Katinka pri Agati. Agata vidi Katinkine oči, kako so polne solza, in lice ji je vse mokro. In to mokro in objokano lice se bliža Agati in se ji nasloni na rame. Dvoje rok jo objame mcd stokom in jokora. In v sunkih in v preslcdkih ji dopovc Katinka vso bridko resnico-------. Resnica je bila pa ta. Franc je prišel danes dopoldne in pokvaril je vse, vse. Franc je naprosil Betici za varnhinjo tisto Tono, ki je služila pri družini v drugem nadstropju. Tisto, ki je tako nerudna in pusta, da bt sama potrebovala varuhinje. Samo rcži se, a b«sede ne zna izpre-govoriti nobcne. Terezi je pa kar prav, samo da bo katera. In oče je potrdil; seveda, ker mu je bil poprej dal besedo. In zdaj zahteva Franc, da se Genovefa in Katinka takoj vrneta v mesto. Genovefa zato, da mu bo pomagala pri ureditvi stanovanja; ker se izseli družina z drugega nadstropja že ta teden. Katinka pa zato, da začne z rednim učenjem in s pripravo na izkušnjo. Oče se je potean odločil, da grc tudi sam, ker _ se boji, da bodo nastopili deževni dnevi. In tako bodo jutri ali pojutra-fl njem odšli vsi. .. Danes je morebiti zadnji dan... Komaj je raogla Ka- tinka pregovoriti Franca in mis, da so šli na izprehod gor v klanec. Ona je pa letela naprej, da vsc pove Agati; in potem mora spet k onim, ki bodo v tcm trenotku prišli gor po cesti.:¦.. In Genovefi je tako hudo! — Bog ve, ali se bosta še kdaj videli, ker oče pravi, da mu je zrak v hribih preoster.. . In tako je padlo vse skupaj v vodo, kar so bile tako lepo napeljale! To je bilo kakor toča. Te novice, ki so padale druga za drugo. Agato ic izprva kar omotilo. Ni vedela, ali je res, kar sliši, ali sc ji le zdi. Šele ko je bila Katinka iz vrta, ji je bilo jasno, da je vsc to doživela v resnici. In tedaj ji je neznano težka bridkost zalegla srce. Kriknila bi bila in roke bi bila stegnila za Katinko, pa ni mogla ne enega ne drugega. Saj so se ji noge šibile v kolenih, da se je le s težavo privlekla do ograjj in ;c zlezla na klopico, da pogleda za Katinko. Katinlca —/ Čez travnik hiti in slamnik vleče za seboj. Kita se ji je razpletla, in lepi lasje ji v pramenih visijo daleč dol cez pas. Telo se ji sklanja naprej, kcr mora hiteti, da ne zapazijo, kje jc bila. Glej, že prihajajo 52 -~Z po klancu gor. Mis, Genovefa in mlad gospod s palčico. To jc Franc! Počasi gredo. Mis in Franc spredaj, Genovefa zadaj. Zdaj se jim je pridružila še Katinka. Franc nekaj pripoveduje, mis odmajuje z glavo in z rokami. Genovefa in Katinka pa imata pogovor sami zase; le kadar se Franc obrne in pripovcdujc, tedaj prenehata... Cesta se obrne za ovinek. Tja gredo In tam izginejo;,, Za njimi ostane bela cesta in solnce pekoče, ker danes je vročc in soparno ... V zvoniku udari štiri. »Ah, in jaz bi morala biti že doma!« se domisli Agata. Domal In vendar jo noge komaj nosijo. In v prsih ji leži kakor kamen. Po ušcsih pa ji zvene posamezne besede, ki jih je govorila Agata. Zdaj so bcsede brez zveze, vsaka je pa težka in trda... Bolna in zlomljena se vleče Agata proti hiši. K očctu mora še po-prej, predcn gre domov seganjat koze. Oče se ji smili. Vidi ga v mislih, kako sedi pri mizi in ziblje. Nič pe vc, kaj so si bile domislile njegova Agata in Genovefa in Katinka. Zato pa tudi ne ve, kako se je vse to pravkar podrlo ... Zdaj gre, da mu poreče vsaj kako prijazno besedo. Gre — a tako dolga se ji zdi ta pot proti hiši kakor šc nikdar. Regrad, kislica, čmcrika, lapuh, kumena — vse veselo kima v vetru, kot da se ni pravkar zgodilo nič posebnega... In solnce peče, in zrak je težek in soparen... »Oče, moko bi bila prinesla. Jo bom pa jutri.« Drugega ji ni prišlo na inisel. Očc je pa rekel: »Jutri je ne boš nosila, ker jutri je nedelja.« Saj res! Pa se niti ni domislila," da je jutri nedelja. »Jo bom pa v ponedeljck,« jc popravila. Potcm jo je oče gledal in se je čudil, da je praznično opravljena. Saj res! Tudi to ji nt prišlo na mar, da je praznično opravljena. In to na delavnik! V soboto popoldne! »Zdaj pa grem, oče, da seženem kozc in da pogledam za racami. V ponedeljek prinesem moko, ker je že pripravljena. Jur jo Je prinesel iz Domžal, in meh sloni ob pcči.« »Le pojdi, da ne zamudiš. A praznično obleko slcci, preden stopiš v hlev, ker v časopisu sem bral, da se je blago spet podražilo.« Potem je šla. — Po poti so se ji drvile misli druga čez drugo. Na vrh vseh drugih pa se ji je rogala ena: Kaj si je pač oče mislil? Sredi popoldneva, v delavnik — pa praznično oblečena! Pride in nič drugega nima povedati kot to, da meh sloni ob peči in da je moka priipravljena -- — * • • Najljubši prostor, kamor Agata goni svoje kozc, jc še vedno pod Rebrom ob potoku. Race so navajene tega prostora in so že zdavnaj tam, preden Agata prižene koze. Ko jo zagledajo, zaženejo krik in ji' nerodno racajo naproti, z starim racmanom na čclu; zato ker vedo, da Agata nosi kruh s seboj. Kadar pa Agata deli svoj Jcruh, takrat ga hočeju biti deležne tudi koze. Zlasti kozel — ttsti, ki ga je Katinka bila naučila trkati! Silno je nevoščljiv in nasilen. Le šibc se boji, in še ta ga komaj uganja. Kozica Čepa je pa drugače prijazna. Spne se Agati na rame in ji pomoli svoj smrček pred obraz, da si Agata rajši sama sebi pritrga, kot da bi ji ne dala. Pa če eden dobi, so dingi tem nadležnejši. Zato je nazadnje najbolj pametno; en kos na eno stran, drugega na drugo — in tako se razkrope eni sem, drugi tam; eni gagaje, drugi meketaje------. Ah, lepo je pod Rebrom ob potoku! Samo Genovefe in Katinkc ni več. Kje sta? Jesen je, in šole so se začele. Katinka je gotovo že na-pravila svojo izkušnjo, kei* Franc jc siten in jo priganja k učenju. In Genovefa je gotovo že vse lepo pospravila in dela v red v novem Fran-covem stanovanju. Kaj pa — kadar sta prosti in sta sami med seboj in kvečjemu še Betica zraven? Ali se tedaj še kaj spomnita na svojo Agato? Ako se — potem bodita pozdravljeni! In ako vama pridejo te vrstice v roke — potem bodita tem prisrčneje pozdravljeni! m