OFFICIAL ORGAN Inozemske vesti , DE. ANTON KOROŠEC, PREDSEDNIK JUGOSLOVANSKE .VLADE V ZAGREBU. - » POSLANICA predsednika "NARODNEGA VIJEČA" v Zagrebu, kot predsednika jugoslovanske vlade Ameriškim Jugoslovanom! Verige so strte. Pa s tem še ni vse doseženo. Zdaj zdčne pravo odgovorno delo. Pred vsem nam treba, da zagotovimo svoji neodvisni jugoslovanski državi vseh S. H. S. one meje, ki nam gredo po vzvišenih načelih samoodločbe narodov. Tudi mi smo na podlagi tega, ravno iz Amerike razširjenega programa šli v težak boj, ki je prinesel zrušen je nemškega imperializma. A zopet se dviga nov imperializem. vV zasmeli idealom, ki jih širi Vaš predsednik Woodrow Wilson, stega roke po naši sveti zemlji. Tu treba, da napnemo vse moči, da se zapreči te nakane, ki zase je jo nov strup nezadovoljstva, kal nove vojske, smrt novi in najlepši organizaciji: ligi narodov, ki bi imela zagotoviti trajen mir. v Načelo samoodločbe narodov, ki je pogoj trajnega miru, je v nevarnosti. Na delo, bratje, da ne pademo nazaj v reakcijo imperializma. v j Nam pa treba Vaše pomoči tudi v drugem oziru: Domovina nam je opustošena in izstradana. Treba nam marsikaj amerikanskega duha, da moremo nadomestiti, kar smo zakasnili poprej in kar smo izgubili med vojno. Pomagajte z duševnimi in gmotnimi močmi, da zopet obnovimo našo domovino, da ji takoj izpočetka postavimo trden gospodarski temelj. . Potem nam bo možno, da si svbjo novo državo uredimo čisto po demokratskih načelih socialno pravično, da bodo v njej živeli vsi zadovoljni od sadu.svojega dela. Mi vas vabimo, da si tudi sami pogledate razmere v domovini, ki bi jo radi uredili tako, da bi mogla Vas vse zopet pozdraviti in objeti na domači grudi. Pozdrav Lvsem ameriškim Jugoslovanom: Srbom, Hrvatom, Slovencem! DR. ANTON KOROŠEC, predsednik "Narodnega Viječa" v Zagrebu. Pariz, 18. novembra 1918. To poslanico je izročil Dr. Korošec osebno g. Rudolfu Troštu, ko se je ta mudil v službi ameriške vlade v Evropi. G. Trošt je imel dolga posvetovanja s predsednikom Korošcem, Dr. Žerjavom ter Dr. Čingrijo, kot delegati Jugoslovanske vlade v Ženevi, Švica in v Parizu. ustavila in ud uši 1 a propagando boljševizma v Evropi. Amerika bo nakupila sedaj za $100,000,000 živil in obleke, ter podarila vse to raznim osvobojenim narodom bivših centralnih držav, osobito iz Avstro Ogrske in z Balkana. Samo Nemci ne bodo dobili teh živil zastonj, ampak le, ce jih plačajo. ___ Država West Virginia bo suha. Charleston, W. Va., 9. jan. — Zakonodaja države W. Va je danes odobrila zakonski načrt za uvedbo splošne prOhibicije. Ta amendment je včeraj potrdila senatska zbornica, danes pa še kongresna. Država West Virginija je torej Že 23. država v vrsti onih, ki odobravajo splošno sušo v naši Uniji. ks-r. A - »» ■ Z mirovne konference. Pariz, Francija, 14. jan. — Včeraj se je otvorilo prvo zasedanje vrhovnega sveta delegatov mirov-j ne konference. Te konference so se vdeležili vsi zastopniki ententnih držav skupno s Člani Versailskega vrhovnega vojnega sveta. Pri tej važni konferenci so bili zastopani sledeči Amer&anci: predsednik Wilson, državni tajnik Lapsing, general Bliss. Herbert Hoover, podadmiral Grayson in Bernard M. Baruch. Na tem važnem posvetovanju je bilo sklenjeno, da bo treba dne 17. januarja t. 1. podaljšati rok premirja, ker niso še vše zadeve urejene. , Tudi se je določilo, da mora Nemčija na vsak način vrniti Franciji in Belgiji vse stroje tcir drug materijal, katerega je odnesla s sabo za časa minule vojne iz onih krajcvV Z rednim, ali pravim zasedanjem mirovne konference se bo pričelo v soboto dne 18. t. m. ob pol 3.~tiri popoldne. Italijanski delegat Orlando je bil nenudoma poklican domov vsled važnih zadev, vsled tega sta Italijo z*asFof>aTa na včerajšnjem mirovnem posvetovanju samo baron Sonnino in general Robilant. Na včerajšnji konferenci je bilo tudi sklenjeno, da naj zavezniki okupirajo gotova nemška prista-Inišča v svrho garancije, da bodo I Nemci izvršili vse 'zahtevane točke v zvezi s premirjem. Ker niteo Nemci doslej še izvršili svojih obljub, bo treba rok, ali dobo premirja za nekaj podaljšati . Nemci so do 12. t. m. osvobodili in izpustitli .na prosto 458.000 francoskih vojnih ujetnikov; o-stalo ji je še v Nemčiji 28,000; tako mora Nemčija izročiti zaveznikom še več. sto velikih topov, okrog 3000 lokomotiv, 90.000 železniških vagonov in 600 motornih vozov. Kolikor je bilo zahtevanih zrakoplov (aeroplanov) 1.-700 po številu, je Nemčija že vse zaveznikom izročila. Predsednik Wilson o jugoslovanskem vprašanju. Pariz, Francija, 11. jan. — Pre-dno se je predsednik Wilson posvetoval z ministrskimi predsedniki zavezniških narodov, je posvetil več časa proučavanju demobi-lizacije, živilskega vprašanja in boljševiškega gibanja pred vsem pa italijansko - jugoslovanskega nesporazuma. ' Mr. Wifson je" povedal italijanskemu ministru predsedniku Orlando svoje mnenje, v zadevi italijanskih aspiracij na iztočni strani Jadrana. Pri tem je Wilson naravnost povdarjal, da Italijani niso opravičeni do onega kar vse zahtevajo za svojo Italio irreden-to. Preds. Wilson je rekel Orlan-du da se bo morda le deloma oziral na njih zahteve s strategične-ga stališča; pri tem da pa tudi ipopolnoma odobrava aspiracije Jugoslovanov, kar je že večkrat omenil. Črnogorci napram Italijanom. Belgrad, Srbija, 13. jan. — V črnogorski narodni skupščini je bila soglasno sprejeta resolucija, oziroma zahteva, da se morajo vse italijanske četf umaknili s črnogorskega ozemlja, ker vlada sedaj ondi že ipapolen red in mir. 1 Črna gora je postala sedaj del nove drtžave Srbov, Hrvatov in Slovencev* Lenin in Trotzky. Kodanj, Dansko. — Med Nikolaj Leninom, boljševiškfim ministrskim predsednikom in Leon Trotzrkijem; vojnim ministrom je prišlo te dni do nesoglasja in spora. Ker se je postavil sedaj Trotzky na krmilo boljševikov, je dal svojega tovariša Lenina zapreti. Trotzkij u tudi niso ugajale nove Leninove reforme boljšeViške stranke. Vilna v rokah boljševikov. Varšava, Rusko. — Vilna,,jako važna postojanka je padla dne 8. t. m. v roke boljševikov, ki so s silo pregnali iz tega mesta poljsko milico. Med Poljaki in boljševiki se je pri tej priliki vnelo krvavo pocestno klanje vsled tega, ker se Poljaki niso hoteli takoj vdati in sb že prej postrelili par boljševiških kolovodij. Poljskim četam je zapovedoval gen. Veitko; ni se mogel uspešno braniti, ker niso imeli Poljaki zadosti topov in orožja; končno se .je Veitko umaknil do Lonovarove, kjer so jih Nemci razorožili in.poslali v Bjallstok. V Lvovu, kjer so se vršili zadnje dni Iboji med Poljaki in Ru- tenci je sedaj zopet vse mirno. Zavezniki grozijo Turčiji. - London, Anglija, 9. jan. — Zavezniške vlade So obvestile Turčijo, da mora turška armada v Me-dini takoj odložiti svoje orožje;.v nasprotnem slučaju !bodo zaveznic ki porušili dardanelske utrdbe. • Turki so kazali kmalu po sklenjenem premirju svojo nevoljo glede predaje in razoroženja svoje armade. Faikhri paša, poveljnik trdnjave Medina se je vedno o-pravičeval in branil izvršiti zahteve; sedaj so mu zavezniki poslali ultimatum in mu zagrozili s silo. Krvavi nemiri na Nemškem. Dr. Liebknecht ubit? Kodanj, Dansko, 11. jan. — Minuli petek so se vršili v Berlinu, Hamburgu, Draždanih, Augtfiur-gu in drugih večjih mestih sirom Nemčije krvavi nemiri med Spar-takovci in njih nasprotniki. Pri teh spopadih je 'bilo več sto oseb ustreljenih od Rdeče garde. London, Anglija, 11. jan.' — Dr. Kari Lietbkneclit, vodja nemških socialistov in načelnik stranke Spartakovecev je bil minuli četrtek baje ubit pri cestnih nemirrh v Berlinu. To poročilo prihaja semkaj iz Kodanja tuikašnji Exchange Telegraph družbi. Boljševiki ponujajo nagrado. New York, N. Y., 6. jan. — Državnemu ^epartmentu se poroča, da ponujajo ruski boljševfki vsem ruskim vojnim jetnikom, vraea-jočim se domov iz Avstrije in Nemčije po 300 rubljev mesečne nagrade, živež in obleko pod pretvezo, da bi se pridružili rdeči gardi ali boljševikom. Vse te ponudbe boljševi^fv bodo pa ostale brez uspeha, kep se jim vračajoči jetniki nočejo pridružiti. Avstrijski nadvojvoda slepar. Berlin, Nemčija, 1CL jan. — Tu- kajšni list "Abend" poroča, da je avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator prigoljufal 20 milijonov kron za časa minule vojne. Kot vrhovni nadzornik pri dobavi pro-vijanta za avstrijsko armado je računal n. pr. suho sočivje za 100 —200 odstotkov dražje, kot je bila pa tržna cena. Polkovnik House bolan. Pariz, Francija, 13. jan. — Ker je polkovnik House, glavni sveto-valeč predsednika ■ Wilsona na-nagloma zbolel, leži Mr. House že dva dni v postelji, ter je v oskrbi dveh zdravnikov in dveh boln. postrežnic. _ „ -- Kupujte Vojno varpevalne . znamke! Published ari distributed nder permit Re. 20« authorized by the Act ef Oct 6,1917, oiflle at tie Pott Office ef Chicago, III. By order of the pr esident, A.S. Burleson, Postmaster General. If aj'več j i slovenski tednik v Združenih državah Uhaja vsako sredo. Naročnina: Za člane, na leto.. .$0.96 Za nečlane.........$1.50 Za inozemstvo.....$2.00 NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, IU. Telefon: Canal 2487 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at tha Post Office at Chietft), Illinois, under the Act of August 24, 1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued orory Wednesday Subscription price: For members,yearly.$0.96 For nonmembem.. .$1.50 Foreign Countries.. $2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Pla<*. Chicago, I1L Telephone: Canal 2487 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JI/fNE 22, 1918. y No. 2.—Štev. 2. Chicago, 111., 15. januarja (January) 1919. LetoV. Volume V. Ameriške vesti. Ustanovitev '' Jugoslov. dobrodelnega odbora Ob času ko se pričenja v Parizu pri zeleni mizi določevati usedo in bodočnost raznih, svoiečasno zatiranih narodov, med temi tudi Jugoslovanov, se je porodila v sreih ameriških Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov in Srbov druga plemenita ideja, kako jim olajšati sedanjo bedo in gorje. Ta velika misel je triumfalno zmagala minulo nedeljo v našem mestu Chieago, kjer se je ustanovila že marsikatera slovenska .oziroma jugoslovanska organizacija. V 18. nadstropju hotela La Sal le, v neki mali dvorani-fe je zbralo označeni dan okrog 30 zastopnikov vseh večjiff jugoslovanskih pedpornih in drugih organi zacij. ki so tekom 4 ur, od 11. dop. do 3. pop. rešili eno izmed najbolj perečih naših narodnih vprašanj s tem, da so ustanovili "Jugoslovanski dobre delni odbor (Jugoslav Relief Committee). Izmed znanih in večjih slovenskih podp. Jednot, ali organizacij si bile na tej konvenciji zastopane sledeče: K. S. K. J.; S N. P. J.; J. s. K. J.; S. S. P. Z.; Zap. Z.; S. H. Z.: Dr. sv. Družine, Joliet, 111. in polit .organizacija S. N. Z. os/ali delegat je so zastopali hrvatske in srbske organizacije Na tej konvenciji se je sklenilo, da naj deluje Jugosl. dobrodelni odbor skupno z ameriškim "Jugoslav Kelief Fund" že obstoječim v New Yorku. Ukrenilo se bo vse potrebne korake, da dobimo v kratkem času od ameriške vlade na razpolago več tovornih ladij, ki bf>do peljale bednim Jugoslovanom živeža in obleke. Vsled treba pa treba" solidarnega dela. Konvencijo je spretno in mojstrsko vodil Rev. Francis Jager, major Amer. Rdečega Križa in profesor državne univerze v Minneapolis, Minn. Kot zastopnik ameriške vlade se je udeležil te konvencije Mr. P. Mladineo, ravnatelj Jugoslav Bureau Committee on Public Informat. iz Washing-tona, ki je obljubil od*strani svojega urada vsestransko pomoč. Zborovalce je tudi počastil odlični A'meri kanec Mr. James Kee-ley., bivši gl. urednik lista "Chicago Herald" in sedanji načelnik državnega urada za tujo propa_ gando .Tudi ta je obljubil delovati med Amerikanci, da bo imelo naše delo dober uspeh. Od Mr. Keeleya, iskrenega prijatelja Jugoslovanov smemo torej dosti pričakovati.# Izvrsevalni odbor bo razposlal v kratkem potom časopisja in okrožnic oklic na vse ameriške Jugoslovane, da naj gredo na samari-tansko delo. Določilo se bo en teden za nabiranje prispevkov, obleke in živeža; vsled tega bo treba ustanoviti po vseh naših naselbinah pododseke, ali podružnice. Vsaka jugoslovanska organizacija bo ntprošena, da pripomore k temu is posredovanjem svojih krajevnih društev. Označena konvencija se je vršila v najlepši slogi, miru itfTžado-voljnosti. za kar gre čast lir priznanje Rev. Fr. Jagru in navzočim zborovalcem. V glavni, ali izvrsevalni odbor so bili izvoljeni trije Slovenci, trije Hrvati in trije Srbi. Odbor sestoji sledeče: Predsednik Rev. Francis Jager (Slovenec), tajnik Walter Predovich (Slovenec) „ iz Pueblo, Colo., blagajnik Dr. Ante Bia;n-kihi (Hrvat) iz Chieago. 111. Ravnatelji: Vincenc Cankar, preds. S. N. P. J. (Slovenec), Jurij Ra-paič, Luka Grgovič. Ivfin R. Palan-dič (Srbi); Ivan Žagar in Peter Mladineo (Hrvata). Bolj podrobno poročilo o tej važni konvenciji priobčimo v pri hodnji številki. Velikodušna ponudba za pomoč Jugoslovanom. Ko je imel dne 13. t. m. izvrše-va|ni odsek Jugoslovanskega dobrodelnega odbora v Great Northern hotelu v Chicagu svoje posvetovanje in ponudbo, je poslala znana chikaška teleklavnica Morris and Co. po svojem zastopniku na to konferenoo poročilo, da bo ta tvrdka darovala 'bednim Jugoslovanom večjo količino mesa, masti in drugih produktov. Predsednik te korporacije, Edward Morris je naročil izvrševal-nemu odboru "Jugosl. dobrodelne organizacije", ustanovljene pred 1 dnevom, da naj ta cdbor sestavi -seznam in določi kake vrste mesnice bi bile za odpošiljatev v Jugoslavijo najbolj potrebne. Vso pomožno delo te akcije bo imel pod nadzorstvom Amer. Rdeči Križ. Upati je, da bodo tej velikodušni ponudbi sledile tudi druge velike chicaške klavnice in razna trgovska podjetja. Opomba uredništva: Slovenskim mesarjem in grocerjem sirom Ame. rike teplo priporočamo klavniško tvirdko Morris & Co.' pri nakupu blaga. Ker je to podjetje obljubilo'svojo zdatiio pomoč našim bednim sobratom onstran oceana (Jugoslovanom) je torej dolžonst ameriških jugoslovanskih trgovcev in gospodinj, da kupujejo meso od označene klavniške tvrdke. Družinska žaloigra. (Po "Duluth News Tribune".) Ely, Minn., 4. jan. :— Danes so tukajšnje okrajne oblasti izven sebe vsled krvavega oina, katerega je včeraj popoldne izvršil bivši mestni stražnik John Lube, rodom Slovenec. Označeni je ustrelil naj-prvo svojo ženo, zatem pa še samega sebe. Za očetom in materjo žaluje sedem osirotelih otrok te družine. Lubetova dvojica je živela že dlje časa v neslogi in prepiru. Včeraj sta dosla iz bližnjega predmestja, Zenith Location oba v mesto, da bi s posredovanjem odvetnikov in s pomočjo sodnije dosegla ločitev zakona. Pred nekim odvetnikom nista John Lube in njegova žena kazala nobenega posebnega sovrastya. Žaloigra se je pričela šele kasneje, ko sta se podala vsak na svoje stran. Žena John Lube-ta je šla k Frank Pu-celjnu na dom, kamor ji je sledil njen mož. Tu je prišlo do prepira med obema v toliki meri, da je Lube na mestu ustrelil s samokresom svojo ženo, zatem pa se sebe. Oba sta obležala na mestu mrtva. Najmlajši izmed sedmero Lube-tovih otrok je star 2 leti, najstarejši pa 12 let. Oba ookojnika sta bila znana v tukajšnjih slovenskih društvenih krogih. Amerika bo pomagala stradajoči Evropi. Washington, D. C., 13. jan. — Ker je poslal predsednik Wilson že dve brzojavke iz Pariza, v katerih prosi kongresno zbornico pomoči za stradajočo Evropo, je Ibila danes tozadevna predloga v kongresu sprejeta z 242 proti 73 glasovi. Predsednik Wilson je prosil, da naj vlada Združenih držav določi 100 milijonov dolarjev v podporo osvobojenim narodom v centralni Evropi. Wilson je izrazil v svoji brzojavki, da se !boji se večjega 'boljševizma v Evropi, ki je naravna posledica bednega stanja in lakote v Evropi. Mr. Hoover, ameriški živilski administrator, istotako zatrjuje, da »bo cdinole hitra moč Amerike Iz urada društva sr. Vida št. 25 K. S. K. J. Cleveland, O., se naznanja članstvu našega društva, da je bila na glavni seji dn^ 29. decerafora 1918 sklenjena nova določba glede plačevanja ase-snienta. tfklenjeno in potrjeno je bilo, da na(j člani in članice plačujejo svoje asesmente za društvo in K. 8. K. J. vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih od pol 11. ure dop. do 5. ure popoldne pri društveni seji. Ob enem je bilo sklenjeno, da se zanaprej ne bo več pobiralo asesmentov od strani članov(ie) na doniu pri tajniku, kakor je bila to doslej navada. Prosim torej vse člane(ice), da 'gornji sklep glavne društvene seje vpoštevate in še po njim ravnate. Nadalje opozarjam one epa hvala in priznanje gre tudi članom ki so bili bolani pO 10 ali 120 dni, pa niso zahtevali nič bolniške podpore z ozirom na korist društvene blagajne. Upamo in se nadejamo, da ne l>o nihče zaradi te doklade odstopil, ali pustil naše društvo, ampak da bo z veseljem plačal onih 50 c več na mesec. Potem, ako vidimo ,da bo naša blagajna po y6 mesecih zopet napredovala, zna-biti zvišamo bolniško podporo, Tem potom naznanjam vsem članom gori omenjena društva, posebno onim na potnih listih, da je imelo društvo iavanredno sejo dne 2. januarja 1919. Ker nismo mogli zborovati radi »panike influence že cele 3 mesece vsled tega naznanjam s tem imena novo izvoljenih uradnikov za leto 1919. Anton Golofbič, predisednik; Joe Plut, podpredsednik; Math Zakrajšek I. tajnik in zastopnik; John Težak, podta'jnik; Martin Težafk, blagajnik; Anton Slobod-nik, pomožni 'blagajnik; nadzorniki: Joseph Sedmak, Joseph Pe-charicJi in Joseph Pogorele. Bolniški odlbor: Joseph Kočevar in Jakolb Golobič. Zastavonoša Anton Kochevar in Anton Matko-vich; maršal Florijan Ha loža n. Dalje prosim vse člane na potnih listih, da naj vsafk obnovi svoj potni list olb pravem času a-ko hoče, da se izogne suspendiranja. Zaradi velike bolniške podpore, katero mora društvo plačevati v teb kritičnih časih, ne more društvo še zalagati ases ment za take člane, ki dolgujejo društvu ali ki ne pošiljajo redno mesečnih prispevkov. ' Še enkrat prosim oisobito naše člane na potnih listih, da naj iste pravočasno obnovijo. Če bo v na sprotnem slučaju kdo suspendiran, naj ne zvrača krivde na u-radnike društva, kakor se je to že pripetilo. Vsa pisma in kar se tiče društvenih zadev naj se pošilja zanaprej na I. tajnika Mat«h Zakralj-šefk, box 727. Crested Butte, Colo. Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, M. Zakrajšek. t _ NAZNANILO. ASIIiO K. S. K JEDNOTE. — 15. JANUARJA 1919. ^ A Iz urada društva sv. Antona Par dovanskega št. 72. Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote v Ely, Minn. Poročam vam žalostno vest, da tudi nam ni prizanesla ta kruta španska /bolezen, ki je razsajala med nami Slovenci meseca oktobra ih novembra ter je neusmiljeno gospodarila tudi med nami tu na Ely, ter je tudi dvema našim članom pretrgala nit življenja. Morala sta zapustiti ta svet v najlepši starosti in se preseliti na oni svet, kjer bosta mirno počivala do sodnega dne. Vama nepozabljena sobrata, sorodnika in prijatelja kličemo: počivajta v miru v tuji zemlji! (Imen pokojnih sdbratov niste navedli! Op. uredništva.) Uradnikom našega društva so bili izvoljeni sledeči člaili: Predsednik Frank Verantih. Podpredsednik Jerry Janezieh. Tajnik John Qtrin. Zapisnikar Louis Perushek. Blagajnik Frank Kaiplan. Zastopnik John Skulj. ' Gospodarski odlbor: Anton Zu-pec, Joseph Palčhar, Joseph Ka-stelc. Redar Jolhn Glavan. Zastavonoša John Stemfbal. John Ostrin, tajnik društva. Iz urada društva Marija Čistega Spočetja Št. 80 So. Chicago, 111. S tem naznanjam odbor našega društva za leto 1919 ki je bil izvoljen na zadnji letni seji ikaikor sledi: Predsednica Uršula Kučič. Podpredsednica Agnes Fugina. I. 'tajnica Mary F. Jaryszak. , Podtajnica Alojzija Mertič. Zastopnica Katarina Jakovcicb Blagajničarka Elizalbeth, Sale-har. * Nadzornice: Ma*y Dresar, Anna Benkovič, Lena Dolinšek. . S pozdravom Mary F. Jaryszak, tajnica. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J. v Eve-leth, Minn, se naznanja, da se je vršila glavna seja gori imenovanega' društva še le dne 29. de-cemlbra, vzrok je bil ta kjer smo imeli zaprte vse javne prostore skoro dva mseca zaradi bolezni znane po imenu "Flu". Kaikor vsa druga društva tako je bilo tudi naše preceXhudo prizadeto na obolelih članih, vendar hvala Bogu, da nismo zgubili nobenega člana, za kar moramo biti hvaležni Bogu in da bi nas še zanaprej ohranil. Volitev je bila jakb mirna proti prejšnjim; ako prav sta bile dve stranke, je bil stari odlbor skoraj ves enoglasno izvoljen. Izvoljen je bil sledeči odbor za prihodnje leto: Predsednik Anton Fritz. Podpredsednik Joseph France!. Tajnik Frank Peterlin. Zapisnikar John Lokar, Blagajnik Jakob Petrič. Zastopnik Martin Sukle. Nadzorniki: I. Anton Zakrajšek. II. Anton Zevnik, III. Ivan Intihar. Bolniški odlbor:* Za mesto Anton Ahlin, Jos. Intihar. *v Za Fayal Locat. Ignac Grego-rič," za Spruce Locat. Anton Pene. Zastavonoša za ameriško: Jos. Kovač, • za društveno: Jvan. Lu-šin, Primož in Edward Petrič. S pozdravom Frank Peterlin, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. "Mar. Sed. Žal." št. 81 Bbgh. Pa. se naznanja vsem onim članicam, ki se niso vdeleži-le glavne letje seje 22. dec. m. 1. da so izvoljene v odlbor za 1919 sledeče članice Marija Lokar, 1 predsednica; Anna Yjeselic, podpreds.; Josephine Turk I. tajnica; Marija Turk II. tajnica; Ana Gdlobič, zastopnica; Ana Adlešič, blagajničarka. Odborniee: Katy Skender, Mary Balkovec in Ana Franko-vič. Predsednica bolniškega oddelka je Katarina Rogina 208— 57 St. Pittsburgh, Pa. Ob enem se naznanja članicam da kadar katera zboli, naj to naznani naravnost na predsednico ibolniškega oddelka; ne pa prvi tajnici kakor je to vaša navada In ko ozdravite, morate tudi to zanesljivo naznaniti sosestri Katy Rogina. Katera se ne bo ravnala po teh predpisih, zapade en teden bolniške nodpore. Toliko v prijazno naznanilo in •blagohotno ravnanje. S sosestrskim pozdravom Josipina Fortun, tajnica. Iz urada dr. sv. Barbare št. 92 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa. Naznanjam, da je bil na minu li naši letni, glavni seji izvoljen sledeči odlbor za leto 1919: Predsednica.. Ljulba Železnjak. Podpreds. Marija Pupič. I. tajnica Magdalena Falbac. Zastopnica Marija Kostelac, star. Blagajniojarka Alitonia Delač. Boln. odbornica Katarina Sre-ibrnčic. S pozdravom Marija Kostelac. Ob jednein naznanjam tudi; da mi je bilo sporočeno od tozadevnega odbora, da se vrši ravno i-sto nedeljo dopoldne ob 9 uri skupen shod vseh Slovencev in Slovenk naše naselbine, da se storijo koraki, za pomoč našim dragim v stari domovini, ker je to blag namen, pomagati sirotam, Iti so zadnja 4 leta trpeli kar se ne da popisati; poleg .tega se gre pa še za Obstoj nove Jugoslavije, katero hoče brezvestni polentar podjarmiti. Zatorej- vabim teVn potom vse članice in ostale Slovenke, da se tudi me pridružimo temu prekoristnemii delu, ter poskusimo po svoji moči, skazati ljubezen do naših dragih, ki nas kličejo na pomoč v teh težkih časih. Vabljeni so vsi rojaki in rojakinje, ki jim bije srce za Jugoslavijo, da se ta dan Zberejo v društveni dvorani jv Boydswille. Zatorej upam, da članice dr. sv. Ane št. 123, kot vrle hčere matere Slovenije, storijo z vso vnemo svojo narodno dolžnost, ker časi so resni. V skupnem delu se lahko veliko napravi. Zatorej ne pozabite nedelje 19. jan. Žrtvujte ta dan v korist našega društva in v blag namen naše stare domovine. Sestrski pozdrav Josephine Hočevar, tajnica. NAZNANILO. S tem naznanjam vsem članom dr. sv. Družine št, 136 K. S. K. J. v Willard, Wis. da je društvo sklenilo na svoji zadnji redni mesečni seji 5 jan. 1919 da se bodo vršile seje zaiiaprej v sctbrata John Rovtarjevih prostorih, točno po prvi sv. maši vsako prvo nedeljo v mesecu. Nadalje je bil sklenjeno, da se člani v slučaju bolezni naznanijo pri predsedniku društva torej ne pri t'ajniku kot je bilo do sedaj nabada. Sobratski pozdrav , Joseph Ule, tajnik Box 55 Willard, Wis. NAZNANILO. Članicam društva Ane št. 123. K. S. K. J. Bridgeport, O. naznanjam tem potom, da se bo vršila letna seja in volitev odbora za leto 1919 tretjo nedeljo to je 19. jan. Da se ni vršila ta seja v decemlbru, je 'bil vzrok, ker je še influenca gospodarila med članicam, da se niso mogle seje vde-ležiti; sedaj je bolezen prenehala, zatorej upam, da sedaj ne tbo nobenega zadržka, da bi se članice ne mogle seje vdeležiti. Pridite vse vsaj enkrat v letu, ter pokažite, da se zanimate za društvo. Poleg tega, si boste izvolile odbor za prihodnje leto. Sedaj je čas zato, da volite članice v odbor, katere mislite, da bodo delovale v zadovoljstvo Vam in v krist društva. NAZNANILO. Tem potoni naznanjam društvu sv .Ane št. 156^ K. S. K. Jednote na Chisholm, Minn., da smo imele svojo letno sejo dno 5. januarja, katera se je vršila v najlepšem redu. Na tej seji so bile izvoljene sledeče tdbornice: Marija Pucelj, predsednica. Podpredsednica Jo-hana Kočevar; tajnica Frances Petrich: zapisnikariea Marija Babnik; blagajničarka Marija Ve-rant; zastopnica Marija Knaus; nadzornice Marija Gršich, Fraces Košmerij. Bolniška obiskovalka Johana Ostruh. Novo izvoljenim uradnieim želim mnogo uspeha! S sestrskim pozdravom .. Frances Petrich, tajnica. Itock Springs, Wyo. Zopet je minulo eno leto in odjadralo -v večnost; na njegovo mesto pa prišlo drugo, mlajše; polno upov in nad za (bodočnost in Človeštvo.Velikih svetovnih do- i godkov in izprememb je bilo priča leto 1918; morda večjih in ibolj pomembnih za človeštvo, kakor v mnogih pretekljh stoletjih. Priča je pa bilo tudi gdtovo največ prelite krvi in solza v zgodovini človeštva. Človeku pretresa telo in dušo pri sami misli na grozovito trpljenje ljudi v krajih, kjer je že pojemajoča svetovna vojna šla s svojimi uSodepolni-mi koraki. Pravica in demokracije na eni strani, krivica in brutalna sila na drugi strani, sta bili obupen boj, v zadnjih trenutkih, kedo da bo zmagal in zago-spodaril svetovnim narodom, ali krivica in sila? da bi s tem pahnila človeštvo v sužnost autokra eiji in militarizmu, ali pa naj zmaga pravica in s tem prinese že dolgo dobo zaželjeno svolbodo Svetovnim narodom, posebno še malini nardom ki so kričali že leta in leta po svobodi, v * jarmu suženjstva. Zgodilo se je pa, hvala Bogu, da je zmaigala pravica, in ljudstvo se je oddahnilo in žara jalo" veselja; danes pa zremo, z jasnim dbličjem in s polnimi cilji v na"ii:h srcih, v bodočnost. Tudi za naš narod, je v letu 1918 posijala zarja boljše dobe, svobode. Zatiran narod je vstal in stri verige suženjstva. In danes je prost, prost med drugimi prostimi narodi. Res je, da so se pojavile želje gotovim imperiali-stom po naši zemlji, lastnini naroda. Upajmo pa da, ker je narod v domovini imel pogum da se je uprl tiranski habsburški dinastiji in tudi moč da je svoje želje uresničil, da bo ravno tako uspešen njegov odpor pr.oti savojski dinastiji, in vsaki drugi, ki bi si upala, s krvjo priborjeno svobodo, kratiti in mu jo krajšati. Sicer je pa pravica na naši strani in neštetokrat se je pa že iska-zalo, da je pravica vselej triumfalno izšla iz boja s krivico. Tudi med nami ameriškimi Slovenci se je pričelo v preteklem letu nekako bolj živahno gibanje na liarodno-političnem, polju. Nič bi nas ne moglo bolj pod-žgati^k delu, kakor postopanje in zahteve Italijanov. Imamo pa še mnoigo indiferentnežev .(zaspancev )ki še danes lepo mirno drži jo roke križem in tebi nič, meni nič, pustijo svetovno važne dogodke da drvijo mimo njih in brez njih. Drugi so zgled, katerim je še danes nekdanja habsburška dinastija priraščena^ globoko v srcu, in bi z veseljem prinašali udarce nekdanjih avstrijskih val peto v samo, da bi smeli še živeti pod kakšnim habsburškim Veličanstvom in mu,s pasjo ponižnostjo služiti. Upajmo pa da bo tudi te še srečala pamet, in da bodo spregledali in spoznali svojo zmoto. Sicer bo pa prišel čas, ko bodo morali vsi ti dati odgovor narodu, in narod vas bo sodil in vedite, da takrat ne bo kajzerjevih bajonetov ki bi vas ščitili pred zasluženo kaznijo. V naši naselbini Rock Springs smo tudi svoj čas protestirali na pristojnih mestih proti zahtevam Italije. (Protest je bil objavljen tudi v tem listu.) Nabralo se je tudi precejšnjo svoto denarja na dveh sestankih tukajšnje podružnice Slov. Narodne Zveze "Ilirija". in sicer nad dvesto in štirideset dolarjev, kar je vse kakor lepa svota prostovoljnih prispevkov. Člani podr. "Ilirija" S. N. Z. bi se morali vsekakor nekoliko bolj zanimati za mesečne seje. Ni dovolj, da simpatizirate z nami, treba je tudi dela in zelo težkega dela. Ne zanašajte se samo na druge; dolžnost nas vseh je, da delamo vsi. kajti delo je veliko in kjer je mnogo dela tam je treba tudi mnogo delavcev da se delo izvrši. Zato pa: prihajajte na sejo v večjem številu v bodoče! Slovenski Dom je na Silvestrov večer priredil svojo letno veselico, ples, igro in srečkanje je bil program večera. Igralo se je igro "Pri Kapelici" ki je izšla v knjigi katere je izdala Zveza Katoliških Slovencev za leto 1918. Vsebina igre je jako zanimiva in podučna, njen namen je predstaviti, da se resnica vsikdar izkaže če tudi včasih ne takoj. Krivica in laž triumfira nad pravico in resnico ampak le začasno. Ne bodem bolj nadrobno opisoval nastopa igralcev, niti omenjal njih imen, reči se pa sme, da so vsi v splošnem igrali dobro, kljub temu da je bil čas za učenje zelo kratek. Oprostite mi pa, da na tem mestu spregovorim par besed glede točnosti. Uboga točnost kedo te še bolj izrablja in zanemarja kakor ravno mi Slovenci pri raznih prireditvah? Mislim nihče drugi pod svitlim solncem. Pri večini prireditev se ljudstvo navadno začne zbirati točno pol ure po času ki je določen na programu. Seveda so tudi drugi, ki so na mestu ob času, ampak večina jih ni. Kaj je temu vzrok je res čudno; mislim pa da je malomarnost in breizlbrižnotst. Tudi igralno osobje ni brez krivic, kjo bi oni bili vselej točni pri svojimi nastopih, bi se tudi občinstvo lfekoliko bolj požurilo, da bi bilo. na me-•'stu ob določenem času. Tako se pa mnogokrat zgodi, da če so tudi igralci na mestu in so morda, pripravljeni za nastop ob uri, ne morejo nastopiti iz enostavnega vzroka, ker še ni gledalcev, ali občinstva. Tudi ni lepo da se de'la nemir med nastopom jgrahcev; tpazil sem, da koncem vsakega dejanja mnogo oseb, posebno moških, odide iz dvorane v druge prostore zraven; pa to bilo še vse dobro, ko bi bili zopet, na svojih mestih ob času, to je preje kot se z igro zopet nadaljuje ampak navadno prihajajo še le potem ko so igralci zopet nastopili. Ni mi treba še izrecno po vda r jati, da se s tem ne moti samo igralcev pri njihovem nastopu, ampak tudi ostalo občinstvo ki s zanimanjem sledi poteku igre. V splošnem bi se pa morali Slovenci vse bolj zanimati za naš oder. Predočiti si je treiba samo trud in napore igralcev in učitelja pri njih učenju in vajah. Mar-sikakšno noč je treba bdeti in se mučiti pri vajah predno so zmožni za javen nastop, in edino njrh plačilo za ves trud je hvaležnost ljudstva, in isto pokažetc s tem, da se igre udeležite kolikor mogoče v velikem številu. Sicer pa korakamo tudi v tem oziru kvišku, ljudstvo čim dalje bolj spoznava izobraževalno vrednost slovenske Talije. Gotovo da gre počasi, kakor večina dragih stvari, ahrpak glavno je, da #re. Po končani igri je pa nam kvartet moških pevcev zapel par narodnih pesmi, in sicer "Buči morje Adrijansko" "Pogled v nedolžno oko" in "Hej Slovani" za kar so želi buren aplavz. V splošnem smelo trdim, da je bil uspeh prireditve dober, pa naj si bo že moralno ali materijalno,. Kakor se nam je naznanilo, je letošnja božična kolekta Slovenske cerkve prekašala z nad dvesto dolarjev katero si bodi prej-šno kolekto, od kar obstoja na-i|a cerkev. To je tudi lepo znamenje, da se farani sv. Cirila in Metoda čim dalje bol zanimajo za svojo cerkev. Še malo dollire volje in vstrajnosti, in v bližnji bodočnosti se bo lahko nadaljevalo z grajenjem cerkve. Krasno je bilo tudi petje v božičnih praznikih v cerkvi, res vsa čast in hvala gre gospodom pevcem in gospicam pevkam, ki se trudijo s petjem, ki je v čast in ponos, ne samo pevcem in pevkam, pač celi fari. Vsak posamezen faran Vam je hvaležen iz dna svojega srca. • Koncčno Vam gospod urednik, kakor tudi vsem čitateljem "Glasila" želim srečno in uspešno novo leto 1919, čeravno že malo pozno. Mike Cegaretu pa mnoigo šaljivega razpoloženja, da bi tem bolj zabaval svoje čitatelje v svojih pismih. Z rojaškim pozdravom ostajam Vaš V. .i. Waukegan, 111. I)ne 5. januarja je priredila Ci-kajška Zveza Jugoslovanskih žena in deklet svojo veselico s krasno i igro "Devica Orleanska". Tem j potom se je tudi naša Zveza Jugo-|slovanskih žena in deklet vdeleži-| la te veselice. Ker pa skoro ni bilo prilike, radi velike prireditve, | da bi se naša zveza ust meno za-; hvalila, torej se pismeno najtop-| lcje zahvaljujemo za prijazen | sprejem in gostoljubno postrežbo. Pokazala je v resnici Vaša zveza, da tako rekoč gori za usmiljeno delo, 7,a kar je namenjena. Igri J-" 1 bila igrana tako fino in precizno. ! da Vam ne moremo dopovedati, | kako se nam je dopadla. in kar ' čudile smo se kako je mogoče i Vam take dolge vloge tako impo-zantno izpeljati. Izbrale ste si pa tudi igro ki je ravno sedaj tako namestu ob tem času. Tudi me i hočemo posnemati "Devico tričlansko',, tudi me hočemo pogumno in neustrašeno nastopiti, da dosc-!žemo svoj namen, namen ki prese-i gaf vsa• čutstva, to je, pomoč vdo-; vam in sirotam po krvavi vojni, j toliko prizadetim slovenskim sirotam onkraj morja. Nadalje je Vaša zveza pokaza-j la, kaiko pridno se mora delati, da I se kaj napravi za revne sirote v j starem kraju. Zdelo se nam je. j kakor da bi. že videle sirote kako j stegajo svoje roke proti Vsemo-| gočnemu, proseč ga pomoči, in tu t je zveza Jugoslovanskih žena in i deklet, kot angelji v nebeški služ-I bi. ki hočejo ublažiti njih bedo. lvonečno Vas še enkrat zahva-| ljujemo za vso prijaznost in Vas j uljudno vabimo, da nas tudi Ve i posetite v Waukegan-u pri kaki j priliki. Dičnemu listu - "Glasilu" žcli-j nin srečno leto 1919. Za odbor; Rose A. Umek, ml. tajnica. Waukegan, 111. Na novega leta dan popoldne in zvečer je tukajšnje, pred kratkim vstanovljeno društvo Jugoslovanskih žena in deklet priredilo veselico in igro "Gofcpoda iKodelja" v korist trpečem rojakom v stari domovini. , Prireditev je iapadla v popol-I no zadovoljnost, za kar se v imenu gori omenjenega društva in ' ubogega slovenskega naroda v stari domovini, prav lepo zahvaljujemo vsem cenjenim rojakom in rojakinjam, kateri so s svojo vdeležbo in požrtvovalnostjo pripomogli do tak lepega uspeha. Lepa hvala vsem onim, kateri so darovali različne dobitke, in nam pomagali ta dan. Posebno se pa zahvaljujemo igralcem in igralkam, kateri so svoj prosti čas žrtvovali v skušnjah igre ter v ta- ko kratkem času brez male izjeme svoje uloge povoljno rešili. Ravno tako se, lepo zalhValimo Mrs. John Kukarju za darovanih 10 baks pive, Mr. Frank Opeka za darovanih 10 'balks "popa", Mr. Math. Slanatu za popust od dvorane $3.00, Mr. John Šttflb-laju za popust od plače $2.00 ter Mr. John Koiučanu za $1.00, katerega je daroval od svoje plače. Lepa hvala tudi Lovrenc Može-ku, ker nam je svetilko, katero je do/bil n'a dobitke zapet nazaj daroval, in katera je pri licitaciji prinesla društvu še čez $30.00. Še enkrat bodi najlepša zahvala vsem skupaj; še večjo zahvalo bodete pa prejeli od naših dra-igih iz stare domovine, kadar bodo prejeli našo pomoč. Z rojaškim pozdravom, Mary Zalar, predsednica. Lokalne vesti. Posnemanja vredno. Chicaški Slovenci za pomoč Jugoslovanom. Vsled iniciative podr. "Wo-odrow Wilson" št. 7. S. N. Z. se je sklicalo minuli četrtek zvečer, d ne 9. t. m. v slovenski cerkveni dvorani shod v prilog ustanovitve slovenskega pododseka Jugoslovanskega dobrodelnega sklada. (Jugoslav Relief Fund.) Shoda se je udeležilo lepo število rodoljubnih Slovencev in Sloventk iz naše naselbine. Shodu je predsedoval g. Jghn Žefran. Tega shoda se je udeležil tudi urednik našega lista, ki je prečital navzočim krasno poslanico Dr. Korošca, naslovljeno ameriškim Jugoslovanom. V tej poslanici povdarja predsednik Dr. Korošec jasno, da vlada sedaj v naši stari domovini beda in pomanjkanje, vsled česar je osobito v sedanjem času naša pomoč nujna in potrebna. Ta poslanica je priobčena na prvi strani današnje številke. r Vi navzoči zborovalci in zboro 1 valke so z največjem zanimanjem poslušali krasne besede navedene v tej poslanici. Šteli so si v posebno čast, da je bila ta poslanica dne 9. t. m. prvič javno prečitana na takp pomenljivem shodu zbranim npsim rojakom. Chicaški Slovenci, živeči v 'bližini naše domače cerkve, so ofolju-fbili na tem shodu svojo pomoč in sodelovanje v prid blage stvari. Upamo, da se nam bodo pridružili tudi: Slovenci živeči v drugih delih -mesta, tako n. pr. tudi v South iChicagu, Pullmanu, South Deeringu itd. ' Ko bode proglašen od strani glavnega urada Jugsl. dobrodelnega odbora ustanovljenega dne 12. t. m. v Ohieagu — splošen nabiralni; teden za vse ameriške Jugoslovane, »bo stopil v akcijo tudi naš chikaški pomožni pododsek. V odbor tega pododseka,. ali te dobrodelne sekcije so bili izvoljeni: Ivan Zupan, predsednikom; Iv. Žefran, blagajnikom, Josi«p Kre-mesec zapisnikarjem, ali tajnikom ; Ivan Gottlieb gl. skladiščnikom; Anton Malešič .pomož. skladniščnikom; nadzorni odbor: Katy Triller, Helena Vičič in Leo Mladič. Zaeno je bilo izvoljenih tudi 30 kolektorjev in kolektoric in sicer: Katy Triller, Helena Vičič, Frances Titsch, Barbara Verbi-ščar, Cirila Kušar, Marija janeš, Ana Zeli, Mary Merlak, Julija Bahovec, Helena Kušar, Mary Oregorich, Mary Biceik, Marija Marinsek, Frank Koren (za Summit, Argo-in Lyons), Josip Merlak, Joku Petrovčič, John Ter-selich, Josip Kepic, John Mare-šič, Frank Colar, John Korenčan, Frank Bioek, Josip Žiakar, Andrej Glavach (za ogrske Slovence) Josip Arch, John Bedenčič, John Horzen, John Hočevar in Jakob Bicek. Tej blagi in plemeniti dobrodelni organizaciji želimo največ uspeha! Pozor člani podr. S, N. Z. št. 7! Prihodnjo soboto zvečer, 4ne 18. t. m. se vrši prva redna seja tekočega leta. Uljudno ste vabljeni vsi člani nase podružnice, da se te seje polnoštevilno udeležite. — Ivan Kušar, lajnik. Smrtna kosa. Dne 6. t. m. je umrl za pljučnico na syojem domu v tJicero v naši naselbini splošno znani rojak Frank Okoren, lastnik tovarne slamnikov. Doma je bil iz Preserja blizu Domžal, Kranjsko, po domače Lojzkov. Bolehal je samo teden dni. Tu zapušča soprogo in tri hčere. Pokojni- Frank Okoren, star okrog pet in štirideset let je bil dobro znan tudi v newyorski naseBbini med tamosnjimi slovenskimi slammkarji, kjer je živel pred 15 leti, ko je prišel v Ameriko. S pridnimi rokami s spretnostjo in varčevanjem si je pridobil pojkojnik kot i^boren izdelovalec slamnikov lepo premoženje. Žal, da ne bo mogel sadove svojega truda uživati na stara leta, ker mu je smrt nepričakovano prestriigla nit življenja. N. v. m. p.! -- r . ^ IZ URADA SLOVENSKE AMERIKANSKE PATRI J OTIČNE ZVEZE. c Dne 30. decembra se je vršila zadnja seja celokupnega odbora Slovensko Amerikanske Pa-trijotične Zveze. Kakor je našim rojakom znano je bila Zveza vstanovljena izključno le za raz-pečavanje vojno - varčevalnih znamk. Na seji se je konštati-ralo, da je bilo od dneva vstano-vitve pa do konca decembra prodanih za nad dvajset tisoč dolarjev ($20.000.—) znamk in pa $6800.00 četrtega posojila Svobode. Gospod Mravinc, predsednik Zveze, se je vsem odbornikom zahvalil za njih požrtvovalno delo na polju patrijotizma in obenem izra&il nado, da se bode vsakdo radevolje odzval povabilu naše vlade v sličnih slučajih. Mr. Mravinc je obenem sporočil navzočim odbornikom, da je bil napro-šen od Hon. James Francis Bur-ke-a, državnega direktorja za Pennsy Ivani jo, .da -tudi v njegovem imenu izreče zahvalo vsem tistim, ki so pripomogli, da je Zveza imela talko sijajen vspeh. Tudi Mr. Burke je prepričan, da bode i še v bodoče lahko računal na našo ko-operacijo, kar mu je Mr. Mravinc tudi zagotovil. S 31. decembrom je toipej Zveza prenehala s svojim delovanjem kakor je to predsednik pojasnil. V slučaju, da se kampanja tudi v>tem letu nadaljuje bode vsekakor potreba obdržavati ponovni shod v svrho izvolitve novega odbora. Naj bodejo torej naši rojaki pripravljeni da, kadar čuje-jo klic, da se tedaj vsak odzove in pride ila tozadevni shod, kjer naj se izberejo taki uradniki v katere bode imela cela naselbina svoje zaupanje in med katerimi bode vladala sloga in sporazum. Predsednik Mravinc in tajnik Zbašnik se vsem odbornikom lepo zahvaljujeta za njih pa)trijotično delo, krikor tudi za vsestransko zaupanje, katerega sta imela čast vživati med odborniki. Ves odbor je lahko ponosen na sad svojega dela, in to tembolj, ker smo žrtvovali naš čas v ono ker je danes največje in najplemenitejše in to je enakopravnost in svobodo človečanstva. S patrijotičnim pozdravom • Za Slovensiko Amerikansko Pa-trijotično Zvezo, John Mravinc, predjed. Anton Zbašnik, tajnik. žijo, kajti čas je napočil, da pomagamo, in nemudoma pomagamo, bednemu in stradajočemu narodu v stari domovini in v ta namen je, določen Jugoslovanski Dobrodelni fond. Obepem se opozarja člane kateri še niso ničesar, ali pa zelo malo prispevali za redni mesečni sklad S. N. Zveze, da to po svoji moči storijo in s tem izpolnijo svojo narodno dolžnost, ker pomniti moramo, da, imamo še pred seboj nevarnega sovraž nifka s katerim se imamo boriti in guje svojo grabežljivo roko po ta sovražnik je Italijan, ki, ste-naši po deželi. Ker je ta seja v mesecu januarju se bode pobirala tudi članarina kakor to pravila Zveze določajo. Ne pozabite časa te važne seje! Pridite vsi! M. F. Kobal, tajnik. KRŠČANSKA LJUBEZEN ZA ČASA BOLEZNI ONKRAJ MORJA IN DOMA. Vabilo k letni seji. Vse članice Zveze Jugosl, Zena in deklet Chicago, 111. so uljudno vabljene na glavno, ali letno sejo ki se vrši.v četrfek, dne 16. t. m žveoer ofo 8. uri v slovenski cer kveni dvorani. Na dnevnem redu bo volitev* odbora za leto 1919 tako se bo tudi razpravljalo kako bi naša podružnica na najboljši način izvršila svojo nalogo v korist Jugoslovanskega dobrodelnega sklada. Tudi nečlanice so dobrodošle na tej seji. ' Odbor, S. N. Z. Naznanilo. Iz urada tajnika podružnice "Jugoslavija", št. 6. Slov. Nar. Zveze, LaSalle^Ill.' Vsem cenjenim članom podružnice "Jugoslavija" št. 6. S. N. Z. v La Sale, 111., se naznanja, da bode prihodnje redna mesečna selja, ki se bode vršila v nedeljo 19. januarja t. 1. ob 4:00 uri popoldne, zelo važnega pomena. Seja bode važnega pomena 1) ker se bode ukrepalo in ukrenilo vse potrebno za nabiranje v "Jugoslovanski Dobrodelni sklad'' 2) ker se bode, kakor določeno na zadnji seji, vršila volitev u-radnfkov podružnice za tekoče leto. ; Vsled tega so Vsi člani vabljeni, da se te seje polnoštevilno vdele- (Zbral Rev. J. Plaznik.) Ni še dolg« tega, kar smo okušali, kakšno je življenje za časa nalezljive bolezni (španske influence). Le malo je bilo his, kjer bi ne bilo žalosti. Na cesti si videl pogrebe, vrsteče se eden za drugim. Zdravniki so hiteli od bolnika do bolnika, kakor obnoreli. Večina izmed duhovnikov je imela toliko dela, da se ni bilo mogoče vsesti za nekaj minut in v miru povžiti malo hrane; pripravljeni pa so morali biti vsak trenotek. Sedaj si pa mislimo, kakšno nalogo so imeli šele oni dušni oskrbniki na bojnem polju, kateri so že, tukaj pred odhodom delili svete zakramente po dvajset in še več ur na dan. Zato hočem zbrati nekaj novic iz različnih pisem in brzojavk in vam podati sliko, koliko žrtev je doprinesla ljubezen do Boga bližnjega v taboriščih. Celo oni inozemski listi, ki so videli vedno le duhovnike s slabe strani pišejo na odličnih mestih o hrabrem obnašanju vojaških duhovnikov na bojnem polju. Nekatoliška francoska vlada jih je večkrat odlikovala z najvišjimi častmi. Vsakdo rad sliši take novice, posebno pa še katoličani. Vsi vemo, da vsi naši duhovniki onstran morja store svojo dolžnost. j Zadnja nalezljiva bolezen pa je prinesla čast tudi vojaškim duhovnikom tukaj, čast, kakoršno zaslužijo. Večjo pozornost obračajo na sebe seveda streli, bombi in plinovi napadi, kakor dušljiv kašelj, bledenje in bljuvanje krvi po bolnišnicah. Toda duhovnik, ki je delal v bolnišnicah, je ravno tako junak, kakor oni onstran morja. Oboji so postavili svoje življenje v nevarnost," ker je bila to njihova dolžnosit in ker jim je tako narekovala ljubezen do Boga in bližnjega. V vojašnicah se je bolezen prikazala naenkrat. Ambulanca za ambulanco je drvila proti bolniški postaji in bolnišnica se je hitro napolnila. Vzemimo za zgled neko taborišče na jugu. Ognjegaška hiša je postala bolnišnica in tudi kapelo so napolnili z bolniki; nazadnje pa so postavili na polju bolnišnico za silo, katera je takoj sprejela 1,800 Rojakov. Vsak prostor sa porabili za bolnike. Irifluenca se je kmalu spreminjala v pljučnico in trgala nit življenja. Potem so se čuli glasovi: "Zdravnik, za božjo voljo, duhovnika", "strežnica, duhovnika hočem". Na ta način je prosilo na stotine vojakov, zdelale so jih bolečine, vročica žgala, slabost jih je premagovala in začutili so, da potrebujejo duševnega zdravnika. Niso prosili, ampak zahtevali so ga. Mnogi brezverski zdravniki so bili ganjeni in hiteli k povedju-jočemu častniku. Položaj je bil obupen. Samo en katoliški duhovnik je bil v taborišču pri 18,000 vojakih stari poveljnik je. uvidel, da en sluhovnik ne more zmagovati vsega dela. Ri-kel je, da fantje morajo dobiti duhovnikov, če je le mogoče. Tajnik Kolumbovih Vitezev je dobil naloge hitro preskrbeti duhovnike. Brzojavil je v sedem ur oddaljeno mesto, za odgovor je prihitel nek naVtdušen duhovnik, kakor hitro ga je mogel vlak pripeljati. Ko je dcfsel, je vojaški duhoven že skoraj omedleval. Poslal ga r>% v posteljo. Ta duhovnik je dela1 štiri dni in štiri noči in počival samo pet ur. Devetdeset milj od tam je bilo taborišče s 1,500 možmi. Tam so bili trije duhovniki. Vedeli so, kako se godi v prej- šnjem taborišču; ker ni bilo v njihovem taborišču nič posebnega, so se prijavili za delo v prvem taborišču. Ko so naposled dobili povabilo, so prihiteli s prvim vlakom. Civilni duhovnik je zbolel za influeneo prvi dan po njihovem prihodu. Bolezen je dosegla svoj vrhunec: 5,000 mož je bilo bolanih in na stotine jih je imelo pljučnico. Novodo&li duhovniki so šli na delo. Delali so noč in dan ter le redko vjeli malo počitka. Ce* pet dni je moral že eden v posteljo. Ostal je nazadnje le še en vojaški duhovnik. Bolezen je pojenjavala. Dva dni je bil ta duhovnik edini vojaški kaplan v velikem taborišču. Potem so prišli kaplani iz Camp Taylor, med njimi dva duhovnika. V več slučajih se je pripetilo tudi vnetje mož-gan. Tudi v teh posebnih oddelkih je bilo "dovolj dela. Bolezen je sedaj prest ana. Vsi duhovniki, ,ki so zboleli, so sedaj zdravi; le oslab-ljenje jih spominja na njihovo junaško delo. Sedaj so se naučili nekaj velikega, namreč, da je Bog tako porazdelil duhovnike, da ni nikdo umrl brez zakramentov. Zgorajšnje poročilo nas uči .marsikaj. Zdravniki, strežniki iit tudi protestantovski bolniki so o-pazovali trdno vero katoličanov. Prve dni bolezni niso dobili pro-testantovski bolniki nobene tolaž-od svojih ministrov. Tako so katoliški duhovniki pomagali vsem, katoličanom in nekatoliča-nom. Prijaznost, s katero so duhovniki občevali z bolniki, nesebično opravljanje njihovih dolžnosti in verski duh, katerega so kazali vojaki po prejemu svetih zakramentov, vse to je rodilo čudovite uspehe. .Petindvajset jih je bilo krščenih pred smrtjo. Mnogi izmed teh niso bili nikoli prej krščeni. Drugi sicer niso postali katoličani, vendar pa so pustili, da so jim duhovniki .obrnili misli na Boga. Premnogemu protestantskemu vojaku je duhovnik zaprl oči, potem, ko mu je prej pomagal obuditi popolno kesanje. Predvsem pa je nastalo prijazno mnenje do cerkve in duhovnikov na strani bodisi protestantov, mor-moncev ali judov zaradi skoro božanske službe v ljubezni do bližnjega, katero so skazali ti Kristusovi namestniki ob času tuge in žalosti. Katoliški duhovniki pa so napravili še večji vpliv na zdravnike in strežnike, ker so ti razumnejši. Nekaj novega, je bilo za nje dejstvo,, da je vsak katoliški vojak zahteval duhovnika. Imeli so opraviti s katolrc&imi bolniki že prej; toda to je bilo nekaj novega; videli so na tisoče katoličanov, kako so kazali očitno svojo ljubezen do Boga. Kar so zdravniki, strežniki in strežnice videli, ne bodo nikoli pozabili. Sprva niso vedeli, kaj bi rekli; potem pa so izrazili! "Čudovita je ta vera." Najbolj se je čudil neki major medicinskega oddelka. V oskrbi je imel črne bolnike. Polovico bolnikov v oni bolnišnici je bila katoliška. Ti črni katoličani so napravili na njega čudovit vpliv. Ko je bolezen pojenjala je rekel: "Gospod, ti črni katoličani imajo čudovito vero. Vem, da so bolj veseli, kakor sem jaz kedaj bil; zavidam jih zavoljo njihove vere." Duhovnik je pritrdil njegovemu sklepu in pokazal, kako tudi on lahko sprejme isto vero. Za sedaj še ni hotel tega storiti. Da se človek varuje influence, je treba pred vsem miru in hrane. Na to duhovniki niso mogli veliko misliti. Niso se tudi ne zmenili za nevarnost. Zdravniki so si mislili, da so neumni; nekateri so jim to tudi povedali v lepih besedah. Niso mogli razumeti, zakaj bi se katoličani tako malo brigali za nevarnost. Pozabili so, da sta bila duhovnika samo dva, zdravnikov pa 150. Niso mislili, da delajo, ker je njihova dolžnost in služba, duhovnika pa iz ljubezni do Kristusa in za zveličanje duš. Razlika je bila med čutom dolžnosti in duhom ljubezni. Zdravniki niso samo .zato ol>ču-dovali duhovnike, ker so ti pomagali bolnikom, da so lepo umrli, ampak tudi, ker so materijal-no pomagali, da so bolniki ozdraveli. Njihov vesel nasmeh med tolikim trpljenjem, prijazni jutranji pozdrav, dobra beseda, katera je oj-unačila bolnika, to( je pomagalo, da se je bolnik otresel žalostnih misli in dobil več moči, kakor z zdravili.. Zdravniki so bili veseli, da so prišli k njim ti delilci Božjih akrivnosti. Bili so kakor solnčna luč za bolnika in pospeševali so ozdravljenje, kjerkoli so hodili. Zdravniki so jih občudo- vali, se čudili, le razumeti niso mogli. Kateri duhovnik pa ne bi bil vesel, četudi truden in morda lačen, če pripelje toliko duš h Kristusu! Najboljši govorniki so oni,' ki vedo kedaj je treba z govorom nehati. Milodari slepega berača so najbolj odvisni od njegovega tipalnega čuta. » Poitemjaku se ne moreš hliniti z besedami da je poštenjak. ZAHVALA. * Nižje podpisani izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki so nam količkaj izkazali sožalje za časa bolezni in smrti in pri pogrebu našega ljubljenega sina, ozir. brata JOSEPH T£ŽAK, katerega je nemila smrt ugrabila dne 28. dec. m. 1. po samo 14 dni trajajoči bolezni, v njegovi cvetoči mladeniški dobi 20 let. Pokojnik je bil član dr. sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J. kojemu izrekamo prisrčno zahvalo za lepi darovani venec. Istotako se lepo zahvaljujemo K. S. K. J. in njenim uradnikom za tako hitro jzplačano posmrtnino. Lepa hvala tudi Mr. John Bluth in njegovi družini za krasni venec in John Bluth-u, ml. ki je nabral za drugi lep venec. Hvala Mr in Mrs jagoda za izkazano sožalje in! redne obiske pri našem umirajočem sinu in za krasni podarjeni vcpec. Še enkrat: Vseity iskrena hvala ! Bog naj Vam v^e to obilno poplača! Žalujoči ostali: Martin in Mary Težak, stariši. Martin, Matija, Rafael, bratje Terezija in I^llie sestri. Joliet, 111. dne 9. jan. 1919. tfgfitfi ififgiiirdnir^ ijafimtfiffiifimfa^^ mfagRg i i Severov Almanah za Slovence za leto 1919 S ZASTONJ Vprašajte za naš Almanah v lekarni. Dobi se popolnoma brezplačno. Ako vam ne more ustreči vaš lekarnar, potem pišite direktno nam. Povejte vsem vašim prijateljem o tem. Mi želimo, da bi. vsakdo imel enega teh Almanahov v svoji hiši. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. t Preizkušena domača zdravila. K-folS J« crrina 80 seda-> nekai naseij m gripa Da ^ tega rev.te in pre. prečite druge posledice, rabite Severa's Balsam for Lungs (Severov Balzam za pljuča), ki je izvrstno zdravilo proti kašlju. Cena je 25c in 50c. naredi bolnika slabotnega, Neprebavnost pr.yede do zaprtnice in splošne onemoglosti. Severa's Balzam of Life (Severov življenski balzaitf) pomaga pregnati te bolezni. Ojači ves telesni sistem in privede jetra k pravemu delovanju. Cena 85c. Cl #■ JA pomeni splošno dobro zdravje. aiasi ao jeai Da zadoibte slast do jedi in ohranite, tedaj vzemite Severa's Stomach Bitr oters. (Severov želodčni grencec). Mala doza od časa do,časa čudovito pokrepča človeka. Cena 75c in $1.50. ___ I ;n;mont bi se moral rabiti proti revmatizmu Liniment nevralgiji. poznan je, da poma- ea ustaviti bolečine, ujed in ščipanje. Severa s 'Gothard Oil (Severovo Gothardsko olje) je izvrstni liniment za t*ke slučaje. Cena je 30 in 60c. * • J^Hofo so zelo podvržene raznim Zena in aeiueia boleznim in V8led tega so mnogokrat nezmožne opravljati svoja vsakdanja dela. Severa's Regulator (Severov Regulator) se toplo priporoča v vporabo proti takim boleznim. Cena $1.25. _ U i . ii navadno izvira iz obistnih nered-JrlrDtODOI nogti proti temu najaete kot najboljše zdravilo Severa's Kidney and Liver Remedy (Severovo zdravilo za obisti m jetra). To ^izvrstna pomoč za take bolezni. Cena 75c in $1.25. Glavobol zahteva takojšnjo pažnjo. To storite lahko s tem, da vzamete eno ali dve Severa's Wafers (Severov prašek zoper glavobol). Cena 25e. Nečista kri jc e*avni yzr<* ^^ftl' krast in drugih kožnih izbruhov. Vse to naj se zdravi s čiščenjem krvi. Severa's Blood Purifier (Severov kričistilec) je izvrstni pripomoček. Cena $1.25. Slabi živci Prina«aj0 nervoznost in izgubo spanca, histerijo in oslabelost. Ako hočete ojačiti ves vaš živčni sistem, tedaj rabite Severa's Nervoton (Severov Nervoton). To je izvrstna tonika za utrujene živce. Cena $1.25. ZaDrtnica navaredsednik: fcaul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. 11. podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Slavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: Joh* Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet,.111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščence: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 8t., Chicago, HI. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haalage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razua naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. URADNO NAZNANILO. Uradnikom in uradnicam krajevnih društev se službeno naznanja, da se po določilu vrhovnega zdravnika Jednote dr. M. J. Ivec-a, prične zopet sprejemati nove člane in članice obeh oddelkov z dnem 15. jan. t. 1. Opozarja se vsa društva, da se pri sprejemanju novih članov in članic ravnajo po navodilu vrh. zdravnika, priobčenega v tej številki. Ker smo vsled "španske influence" in pljučnice zgu-biji precejšnje število članov (ic) in ker se od 25. okt m. 1. ni sprejemalo novih kandidatov (in j), radi tega smo v članstvu precej nazadovali. Vsled tega priporočam vsem članom in članicam Jednote, da od 15. t. m, dalje prav pridno pridobivajo nove, zdrave in močne člane, da tako nadomestimo, kar nam je neizprosna smrt prerano ugrabila in kar smo zadnji čas zamudili. Za glavni urad K. S. K. Jednote, JOSIP ZALAR, gl, tajnik. Joliet, 111., 9. jan. 1919. si je posili hotela vedeti, da se sila j kozarcem vina. Žalost ga je obšla takih groznih in čudnih reči po I in j-za. Udaril je s kozarcem zrak in 'hodite na soln-cu. Držite se rednih ur pri delu in počitku (spanju) tako tudi pri uživanju jedi. Pijie dosti doibre, ciste vode. Noge imejte vedno suhe in 1-ple. Nosite takozvane 1'Rubbers'\ Doma, v stanovanju držite 68 stopinj Fahrenheita toplote. Ako ste pa še kaj bolni, hodite k zdravniku. Dr. M. J. Ivec, vrhovni zdravnik K. S. K. J. bNOVI ZVONOVI?! * Šaljiva povest.—Spisal dr. Ivan Pregelj. ? < Nadalj« ran J«) " Dokler sem jaz ključar, že ne!" je odvrnil Močilar, ki je bil trmast, ko pregovor. "Če že mora biti nov, naj bo oltar, pa ne zvon." Tisti hip je stopila v sobo Tina in Zlatcper je hotel povedati, da bo on vzel Tino, pa je rekel narobe : "To pa rečem. Ne oženim se, preden ne zapojo novi!" "Bos samec ostal!" je trmo-glavil Močilar. "Naj", se je razgrel Zlatopcr. Strašno hudo je pogledala tisti hip Tina Zlatoperja in njemu je pokalo strašno hudo pozneje, ko se je streznil. Se je pa naredil, ko da-nič ne ve, pa je vedel Močilar in ni pozabil, pa da kdo bo mož beseda, je hotel vedeti. Petač pa je zatožil Zlatoperja*: "Tone, kaj to de, zvonovi bodo peli. Za Tino se -pa tudi ne boj. Te bo že počakala." "Huda je!" je odvrnil fant. "Pa bi bil premislil, preden si rekeU" je dejal Petač. Tako se je začela za Antona Zlatoperja doba preje nepoznanih skrbi in obenem neskončnega hrepenenja po novih zvonovih ... • V BaČi se je bil naselil tiste čase trgovec po imenu Štefan Kaca-fura. Zlatoperovih let je (bil, razumela se pa nista. Ne da bi bil Ka-eafura grofb človek ali prevzeten. Prav domač človek in zelo vljuden je bil, še skoro preveč vpričo sijajne zunanjosti in očividnega bogastva, ki ga je kazal bodisi v obleki, bodisi v zlati uri z zlato verižico in celo z dragocenimi prstani. ki si je ž njimi kitil skrbno negovane| prste. Ta Kacafura je bil začel tedaj redno vsako nedeljo prihajati na Idrijo k Petaču. Posebna prijatelja pa sta si postala s Petačevo ženo, polhromo, staro ženico, ki je ve« dan preže-dela v kuhinji za ognjiščem in venomer tarnala, da nima nikogar, povedati vse vaške novice in tudi tisto, kako je Viduča v postu zlo-dej vso lioč vozil, pa vse to je bilo razboriti ženici vse premalo in je rekla o hčeri: "Za gospodinjstvo je že, za gospodinjstvo, za pogovor pa ni, ne!" "Saj tudi časa nima", je odgo voril oče za hčer. Tedaj je prišel Kacafura in se kmalu prikupil Petački. Lepo za ognjišče je sedel, dasi se mu je neizrečeno ka dilo in je ženica skoro plaho prosila, če«, da ne, kakšno da si bo obleko napravil. "Kaj to de", je odvrnil, "pa je že tako, da jaz najraje za ognjiščem sedim. Za ognjišče je tako domače!" Gostolel je kot igralka na odru in zelo lepo in občutno je poudaril zadnji dve besedi Že s tem, da je znal tako mehko govoriti in da je bil sploh tako gosposki in se vendar ni sramoval prisesti k njej za ognjišče, se je Kaeafura zelo prikupil Petački. "Vi ste gospod', je rekla, "pa se ne sramujete sedeti z neumno ženico za ognjiščem. Naši dedci pa, še mar jim ni zame. Bolna sem, pa sem jim še na potu." "Potrpeti je treba, in če je še tako hudo!" je odvrnil z vidnim ginjenjeni/ "Saj ne tožim", je odvrnila Pe-tačka, "če bi mi le tako dolgčas ne bilo, ker ne morem iz hiše, doma pa nič govorjenja ni. Po sveti; se zgodi toliko novega." "O tisto je res, po svetu se dogaja toliko novega in tako nepričakovano čudnega." "Čudnega?" "Glejte, mati", si je on mel roke, tako, da je morala videti njegove prstane. "Prav danes sem čital, da je v Parizu na Franco skem odnesel vihar v zrak jerbas. ki je v njeni koklja valila. In kaj mislite, kje so našli potem tisti jerbas? Na Angleškem v Londonu, in koklja je mirno valila naprej. Ali ni to nekaj tako čudne ga, tako neverjetnega!" Petačka se v resnici srečnemu naključju in srečni koklji ni mogla kljub zemljepisnim neznano stini dovolj načuditi in hotela sa mo še to vedeti, kako da so tiste kokljo nazaj poslali, in je odvrnil kaj nedvthovko Kaeafura, da a kurniku in po pošti. Od tega naravnega naključjr je prešel Kacafura v pravi ele men t stare Petačke, v nad naravnost in započel je vrsto pripovc dek o strahovih z enim svojih lastnih doživljajev, kakor je rekel. "Jaz in rajni K.", imena da m pove, je rekel, "sva bila vedno ve lika prijatelja in tudi pri vojakih sva služila skupaj. Skupaj svr. spala. Nisem skrival ključev pred njim. Pa mi je nekega dne izginil iz kovčka en petak. Če ga je kdc vzel, sem rekel, ga je samo on. Pr mu nisem nobene rekel. Sem mi slil, bo že dal nazaj. Pa ni dal Potem je pa po svetu šel. Deset let je minulo, pa se neke noči pre budim. Ob postelji sem imel pra\ tisti kovček. Pogledam. Kaj vi dim. Moj prijatelj stoji ob kovč-. ku in s? upira, da bi odprl. Ve.' znojen je bil. Takrat me popad( jeza. "Veš kaj", zavpijem, "en krat sem molčal, če misliš že a drugo krasti, pa ne boš več!' Kar zaječal je, pa izginil. Glejte pa ni minulo štirinajst dni, pa sem bral v listih, da je ponesrečil v Ameriki." • t i Kaeafura je bil s svojim učin kom na Petačkine živce povsem lahko zadovoljen, kajti s solzam' ga je prosila, naj pride še kateri- i krat in da ni treba, da bi priše samo ob nedeljah. To je Kacafifra tudi obljubil in Petačka ni bila toliko slepa, da ne bi videla, kake fini trgovec včasih pogleda postrani domačo hčer. Zato pa je rekla mati hčeri nekega dne: "Oh Tina, ti si misliti ne moreš kako da je prijeten ta Kacafura." "Zelo prijeten!" je odvrnila hči inekam precefj 'glasno. "Toliko ve!" je hvalila mati. "Ve, ve!" je pritrjevala hči.1 "In študiran je in je vendar prav domač in ponižen. In varčen in priden. Ne kolne, ne kvarta, ne pije in še lep je." "Zelo prijeten človek!" je rekla v drugič hči. * Bog ve, koliko veselja bi bil začutil Kacafura, da bi bil slišal svfcjs pohvalo iz Tininih ust. Pa je hotela očividno nesreča, da ni slišal tega Kacafura, nego Tone 2la razbija Zlatoper", je od vrnila hči nekam namenoma in stopila iz kuhinje v vežo. "Surovina!" je godrnjala' Pe-1ačka. Zlatoper pa je vrgel drobiž za vino na mizo. Rekel je pa ni nobene, kar vstal je in hotel jti. "Ali že greš!" je vprašala Tina nekam prijazne je. | . "Grem!" je odvrnil osojno. "Pa pojdi, če še "z Bogom" ne rečeš!" ",Z Bogom", je zamrmral, povesil klobuk, na oči in odšel. Tolik je bil, da se je tema napravila, ko je šel skozi vrata. Tina pa se je vrnila v kuhinjo in tedaj je rekla mati: r "Veš kaj, Tina! Kar pusti ga tega-le zabitega voznika, ki ga ni drugega ko ošabnost. Bog ve, da bi se na tvojem mestu prikupila Kacafuri." "Tisto pa ne, mati!" je zdaj protislovila z lastnim prejšnjim vedenjem Tina. "I, no, saj ne reč^m, da letaj za njim, ali da se nanj obešaj", je branila svojo postojanko mati, "to ti pa že lahko povem, da možu ugajaš. Malo boječ se mi zdi sicer, zato mu pa pridi na pol poti naproti. Prav prijeten človek ie!" . In zopet je zatajila Tina sama sebe s trdovratnim molkom, ki bi znal seveda pomeniti dvoje, bodisi tiho soglašanje z materinim mnenjem, bodisi lepo krščansko pokorščino otrok do starišev. Petačka pa je še tistega večera zaupala svoje misli možu. Petač je, kakor sy.o rekli, z levim .očesom malo križem gledal, govoril in mislil^a naravnost in brez ovinkov in je dejal: "Stara si in kruljeva/pa še nisi pametna. Pusti Tino pri miru, že ve, kaj dela. In to ti povem, le nič ne hvali preveč tistega tvojega Kacafure. Ali pa kdo kaj ve. odkod da je in kaj da ima. Tudi ni potreba Tini finega moža, ne£o moža, ki je nekaj vreden." Petačka je v stotič pot ožila, kaka da je ravno ona dobila tako leprijaznega moža,1 in da je-li to ?reh, če privošči Tini prijazn-j *e-ga. "Prijaznost gori, prijaznost doli", je odvrnil naravnost in brez ovinkov mož, "od prijaznost ne bo sita. Zlatoper pa je mož, kakor ;c tiče, in*jo bo znal s čim rediti." — - Tako sta prišla Petač in Petač-\a resni na vskriž. On je držal s Tonetom, ona s Kacafuro. Koneč-no pa je bilo Petaču, ki je kljub negotovemu pogledu govoril naravnost in brez ovinkov, in je reset Zlatcper ju: - i "Tone, mislim, da nisi slep. 'vacafura pogleduje za Tino. Ali of- iz vol jen, mož. Fiskalno leto pričenja s tajnik prvim julijem. Mornariški tajnik Daniels je priporočal kongresni zbornici, da naj socialistični kongresnik pri minulih volitvah. Adolf Germer, glavni socialistične stranke. i •» , v. v. orn v , . ii7"n* 'n t*- ... ., določi število 250.000 moz. kar pa William F. Kruse glavni tajnik ^ ^ ol)volja]o_ \ oung People s socialistične stranke. V spomin na Roosevelta. J. Louis Enftahl, urednik lista Boston, Mass., 9, jan. — Pod-" American Socialist" in vodja te I guverner države Mass. Ch. H. Cox stranke. • -ie Poslal danes senatorju fabot Irwin St. John Tucker, prote- Lodge brzojavno prošnjo, da naj ga ženske marajo "Kdo ga mara?" "I, no, vaša Tina!" je odvrnil žalostno Tone. "Vražje babe!" je odgovoril brez ovinkov Petač, ki je slepo verjel Zlatoperju in visvoji pošte-losti niti misliti ni mogel, da ženske ne govore tako naravnost in >re? ovinkov, kakor on ali pa To-ne.L In zato, ker je bil sialic volje, -.ato je jeknil: "Pa ti je že prav, Tone, zakaj ia tako nepremišljeno ženitev in zvonove po ustih vlačiš." "Prav mi je," odvrnil skromno in spokorno Zlatoper. • Župnik Lužnik so oznanili neke pomladnje povelikonočne nedelje pri krSčanskem nauku, da so slišali, da bi farani radi imeli nove zvpnove in da je on te želje, da ne xstane samo pri želji in besedah* in da zato vabi občinske može po krščanskem nauku k sebi, da se pogovorijo, kako in kaj, in da se bo videlo, če bi ta reč šla ali ne. Zlatoper Tone je vse to poslušal z odprtimi ustini in tako silno mu je postalo nemirno pri srcu, da je bil čisto ves zmešan in bi bil, če bi ga bih gospod vprašali, koliko da je Bogov, gotovo povedal vsakar-tero število, samo pravega ne. Sreča božja, da tedaj župnik niso več izpraševali odmščenih in da niso tako osramotili Toneta pred otroci ali celo Tino, ki bi potem gotovo za ves svet ne marala nevernega Toneta. V nekaki blaženi omotici in nestrpni nepobožno-sti je minul Tonetu opravilo. Ko •J____/>n«l/vo cr» že stali se je pre ril iz cerk ve, so ze ki bi ji kaj groznega povedal, da- toper, ki je sedel zunaj v veži za na desni strani ob vratih domači stantski epfekopalni pridigar, biv-predloži v kongresu resolucijo za ši časnikar in propagator "rdeče'' j P^titev imena "Panamski stranke • prekop v "Rooseveltov" prekop. __ . v . , ... . w • Če bi bila ta resolucija sprejeta. ViiniT1101-^ 'blh 1ZpiLSCT >>i ostalo ime slavnega pok. ame-pod .$10,000 varščine na prosto do riAkej?a prcdsednika Hoo8evelta v 23. t. m leo bo sodnik Landis do- i svetovnem spomiim za vodne ločil, kaka kazen jirTnaj zadene. Naravno, ela niso bili obtoženci s Grozodejstva boijševikov. tem krivdorekom zadovoljni,.vsled Z zavezniško armado ob Dvini, česar bodo vložili priziv.. * j 4. jan. — Ameriški poročnik ko- V javnih krogih vlada splošnjo|lonel Corbely je poslal v stan da bo edini socialistični zavezniške ekspedicijske armade elaljše poročilo o groznem početju boljšerikov z ameriškim vojaštvom. Dne 29. novembra m. 1. je prohibic.' bila neka ameriška patrulja na I službenem potu pri Šenkurskem. jan. — V Patrulja je štela 60 vojakov in i častnika. Takoj jo je obkolila druhal, broječa nad 700 boijševikov. Pri tem spopadu je bilo 7 A-merikancev ubitih. 7 se jih pa še pogreša. Poročnik kolonel Corbely. navaja v svojem poročilu, kako so boljševiki mučili in trpinčili ameriške vojake. Pri tem navaja 5 slučajev. 1.) Nekemu ameriškemu častniku so boljševiki s sekiro razbili glavo. 2) Neki korporal je imel tako razbito glavo s sekiro, da je bilo spoznati le še male elele obraza. 3) Neiki korporal je imel poleg razbite glave tudi roke in noge popolnoma pokvarjene. 4) Neki nadaljni prostak je i-mel odsekano glavo. 5) Zopet nekemu drugemu pro-staku so boljševiki prerezali vrat. Vojni department sc je odločil vsled tega. da bo pozval v kratkem domov vso ameriško ekspe-dicijo z Ruskega in da naj se borijo z boljševiki le še čete ostalih zaveznikov. mnenje, kongresnik Berger vsled tega izgubil svoj mandat. Država Ohio odobrila zakon. Columbus, Ohio, 8 senatu tukajšnje legislature je bil včeraj z 20 proti 12 glasovom sprejet amenelment za uvedbo splošne prohibieije z Združenih državah. Ta amendment je doslej, odobrilo že 22 različnih držav; manjka jih še 14 ela elobi zakonski načrt dve tretjinsko večino vseh držav. Predsednik Wilson in stavka v New Yorku. Washington, D. C., 11. jan. — Ker je izbruhnila v New Yorku splošna stavka med delavci v pristanišču, ki ogrOža skoro ves pomorski promet, se je predsednik Wilson obrnil brzojavnim potom na Narodni vojni elelavski urad s prošnjo, da naj skuša le ta stavko čim preje poravnati. V obče se sodi, da bo dosegel preelseelnik Wilson zaželjeni uispeh. Ameriško vojaštvo bo doma do 1. marca.* Washing-ton, D. C., 11. jan. — Kapitan Potter, pribočnik generala Biddle poroča iz Londona, da se'bo v prihodnjih dveh tednih podvzelo vse korake za prevoz in povratek ameriških vojakov v domovino. Za Časa sklenjenega premirja je bila v Franciji okrog 2 milijona mož me>čna ameriška armada. Doslej je na potu domov, ali se je deloma že vrnilo 350,000 vojakov; ostalih 400,000 bo pa zanesljivo doma do 1. mare^a t. 1. Izgube Francozov. Pariz, Francija, 2f>. dec. — Državni podtajnik M. Abraz je naznanil v parlamentu, da znašajo skupne vojne izgiibe Francije 1.040,000 padlih vojakov in 31.300 častnikov ;šte.vilo pogrešanih znaša 31.1,000 mož, število ujetnikov pa 438,000. Kako so Talijani zasedli Trst. Jug. Čas. Ur., Washington, D. O. V petek 1. novembra «o odpotovali na torpednem čolnu v Benetke dr. Samaja (italijanski nacijo-nalist), Alinič (italijanski soci-jalni demokrat), dr. Ferfolja (jugoslovanski socijalni demokrat) in dr. Tomašic. Ferfolja in Toma-«ič sta potovala v imenu Narodnega Veča. Torpedni čoln je plul pod narodnimi zastavami, tekom vožnje pa so Avstrijci streljali na njo. V Benetkah so bili sprejeti kot parlamentarci ter so bili po-» vezanih oči odpeljani v stan glavnega zapovednika. Imeli so ftaio go prositi v imenu Narodnega Veča pomoč za Trst, izrečno pa jim je bilo naloženo, da ne smejo govoriti o političnih zadevati. Dr. Samaja pa je prekršil ta nalog, _ ter je zahteval takojšnjo okupacijo Trsta od strani italijanske vojske in da se Trst z okolico takoj priklopi Italiji. Italijanski soci-jalist Alinič se je držal odredbe ter zahteval samo pomoč za Trst, v prvi vrsti živež. Dr. Ferfolja" je konstatiral, da je dr. Samaja pre-'kršil dogovor, in. izjavil v imenu »SHH., da smatramo Trst za spor-no ozemlje, da nasprotujemo italijanski okupaciji, da zahtevamo da zavezniške čete zasedejo Trst, medtem ko bi mogli Italijane pozdraviti samo v slučaju, ako bi prišli v imenu vseh zaveznikov. Italijanski general je odgovoril, da bo upošteval vse zahteve parlamentarcev in t}a jim bo poslal odgovor na torpedni čoln. V soboto zjutraj Je prišel generalov a-djutant ter pokazal brzojav od generala Diazza, v katerem obljublja takojšnjo pomoč Trstu* Z dovoljenjem italijanskega generala je brzojavil dr. Tomašič Jugoslovanskemu Odboru v Ženevi rezultat raagovtfra. Torpedni čoln se je vrnil v Trst v nedeljo opoldan. Ob štirih popoldan pa so se pojavili Italijani pred Trstom s šestimi ladijami. General, ki se je izkrcal, je izjavil, da ga veseli solidarnost vseh narodnosti in strank v Trstu, in izrazil nado, da bo ta solidarnost tudi še v bodoče trajala. Padlo je v oči, da jc general v svojem govoru vedno povdarjal "Vaš Trst" in da se ni izrazil, da smatra Trs(t italijanskim mestom. Namestništvo so zasedli italijanski karabinijeri, na zvečer pa je dospelo 600 italijanskih vojakov, ki so zasedli vse važnejše točke v mestu. Proglas tržaškega governerja. Italijanski guverner v Tnalu, Carlo Petiti di Roreto, je objavil, kakor poroča Glas Slov., Hrvatov in Srbov 8. novembra, sledeči proglas: "Mi, generalni poročnik Carlo Petiti di Roreto, guverner Vene-cije Giulije, narejamo: 1. da je politična in administrativna oblast v zasedenem področju Veneeije Giullije preuzeta od nas po italijanski vojski. 2. odbor za Javno skrb je raz-puAčen in mora ustaviti svoje delovanje. 3. Municipijalno zastopstvo, katero je avstrijska vlada razpustila 2. maja 1915. se znova vzpostavlja v njegovi funkciji." Nadalje objavlja isti gnvernor, >da ga je vrhovni zapovednik italijanske vojske imenoval guvernerjem mesta Trsta in da zaradi tega prevzema funkcije te časti. V tem proglasu se glasi: "Stopajoč na ta plemenita tla, ki so bila predmet naših največjih aspira-cij in za katerih osvobojenje jc poteklo toliko plemenite italijanske krvi, jih pozdravljam v imenu italijanske vlade in italijanskega naroda z bratskim prisrčnim pozdravom". Italijanske čete v dalmatinskih krajih. Poveljnik italijanske torpedov-ke "Felice de Boecard" se je, kakor poroča Hrvatska Riječ od 11. nov. izkrcal v Zadru 4. novenrb. ter se podal takoj v poslopje naše narodne vlade za Dalmacijo, kjer je izjavil približno sledeče: "Prišli smo kot vaši zavezniki, zavezniki Jugoslavije, po odredbi zaveznikov in v imenu vlade Nj. V. kralja Italije, da zasedemo mesto Zader in prosimo za aprovi-zacijo. NaSe zasedenje je samo vojaškega, a rfe političnega značaja, in zaradi tega ostanejo v veljavi vse-vaše jugoslovanske oblasti, vsa vaša vojska, žandarme-rija in policija, ki bodo sporazumno z menoj pomagale vzdržati red in mir v mestu. Vsakemu meščanu je zagotovljena popolna svoboda". Pristavil je, da hodo v par dneh dospeli tudi ostali zavezniki. Zadarski Narddni List javlja, da se je italijanski poveljnik oki-til s hrvatsko trobojnico in da je izrazil željo, da se zapoje "Lepa naša domovina". Manifestacije Jugoslovanov V Zadru so bile ba je veličastne. Isti Čas poroča z Visa: Povelj nik italijanske ladije je imel lep nagovor na naSe odposlance, ki so povdarjali narodni značaj de žele; ter povdarjal, da prihajajo Italijani kot zavezniki v jugoslo vansko državo in da ibo posadka odstranjena, kakor hitro bo zavla dal mir in varnost na otoku. Izra zil je dalje svoje začudenje, ker ni bilo poleg jugoslovanskih tro bojnic tudi italijanskih zastav. I talijani so pripeljali brano in izjavili, da je bo prišlo še več. Isti list poroča iz Šibenika: Ob štirih popoldne 6. novembra so prispele v pristanišče italijanske torpedovke in dva motorna čolna. Poveljnik je govoril sledeče (dobesedno): "Tu sem v imenu zaveznikov .Moja naloga je, da pomagam do reda, moja misija je misija miru in svobode, a ne osvajanja. O osvajanju se more govoriti napram neprijateljem, a ne napram prijateljem in zaveznikom, kakoršni ste nam vi.- Želim, da vsak ve, da je to moja misija in da jp morate smatrati samo |kot tako za misijo mini, svobode in reda". Jugoslovanske zastave priznane od Italijanov. "Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov" poroča 15. novembra: Po poročilu, katero je objavil danes zjutraj italijanski admiral Rai-ner reškemu velikemu županu dr.' Lencu, je rešeno vprašanje zastave na parobrodih v popolnem sporazumu z jugoslovanskimi zahtevami. Mesto dosedanje' avstro-ogrske zastaye bo obešena na prvi jambor jugoslovanska, na drugi pa bela zastava. Italijanskih zastav jim ni treba razvijati. Italijani v Dalmaciji. 2. novembra je pristal oddelek italijanske mornarice v splitskem pristanišču. Poveljnik je stopil na suho iter so mu prišli nasproti odposlanci Narodnega Veča, ki so naznanili osnovanje jugoslo-v vanske države. Potem ko je izročil mestu večjo množino hrane, se je poveljnik zopet oddaljil. Istega dne so dospele pred otok Vis tri italijanske torpedovke ravno v času, ko je -prebivalstvo manifestiralo za osvobojenje in zjedinjenje v državo SHS. Ko so se Častniki izkrcali in izvedeli, za kaj gre, so prisrčno čestitali Hrvatom na Visu, da so se osvobodili 800-letnega robstva ter manifestirali nato tudi sami. Tudi tu so pustili nekoliko hrane ter nato zopet odjadrali. V ponedeljek 4. novembra je dospela v zadrsko pristanišče italijanska torpedovka ter iskrcala častnike in 100 mornarjev, ki so takoj zasedli mestno zbornico, na kateri so poleg naših razobesili i-talijanske zastave. Dr. Lachicdo je kot zastopnik Narodnega odbora za Dalmacijo vložil oster protest proti bivanju italijanske vojske v Zadru. Med italijanskim poveljstvom in narodnim Večem v Zadru je dosežen sporazum, kar se tiče vzdrževanja javnega miru. "Novosti" poročajo 9. novembra: Italijani so zasedli Tržič, Divačo, Koper, Milje in Piran, kjer so bojne ladije izkrcale nekoliko oddelkov italijanskih čet. Soninovo mišljenje o Jugoslovanih. "Manchester Guardian", 2. novembra: Sir Arthur Evans piše v svojem članku "Finis Austriac" med drugim sledeče: "Še večja razžalitev je bilo S<5-ninovo držanje proti jugoslovanskim vojnim ujetnikom v Italiji. Jugoslovani so se predajali z nado, da jim bo mogoče nadaljevati borbo na strani zaveznikov za osvoboditev Srbije. Na največjo žalost jih je 18.000 interniranih v Noceri v južni Italiji. Upati je bilo, da bo prva posledica rimskega kongresa ta, da bodo izpuščeni, tako da bodo v stanu vršiti svojo patriotiČno dolžnost. V tem smislu se je obrnil Jugoslovanski Odbor in srbska vlada na italijanskega ministra za zunanje zadeve, toda ta je njih prošnjo odločno zavrnil. Javna tajnost je, da ste francoska in angleška vlada poslali, ko je pričelo ponovno osvo-bojevanje Srbije, na številna priporočila svojih poveljnikov, sli- cno prošnjo italijanski vladi, toda vspeh je bil isti. Sonnino se ni bal-izjaviti da smatra vse Jugoslovane zakletim sovražniketa Italije. Reči moram, da je ravno on s takim vedenjem pripomogel, da so Jugoslovani to tudi v resnici postali. Njegovo vodenje je o-življalo moč Avstrije ter stalo I-talijo na tisoče žrtev. Italijani na Reki. u ftd ""Primorske Novine" poročajo, da je 4. novembra prispela italijanska flota v reško luko. Admiral Rainer, ko se je izkrcal, je izjavil, da je prišel braniti italijansko prebivalstvo Reke. Nato se je podal v mestno zbornico odtod pa v vladno palačo, kjer ga je sprejel v imenu vlade veliki župan dr. Lenac, v imenu mornarice pa kapitan Dvorski. Na pozdrav dr.. Lenca je odgovoril admiral, da je prišel branit interese italijanskega prebivalstva in Italije, in da je sem poslan radi nemirov, ki so se tu odigrali. Dr. Lenac mu je odgovoril, da ni bilo na-Reki nika-kih nemirov, še najmanj pa politični nemiri med obema narodnostma. Dr. Vio je nato odvrnil, da je bila zjutraj vržena raz mestni stolp italijanska zastava, nakar je admiral izjavil, da ni prišel okupirat Reke, temveč samo ščitit svoje rojake/da pa odločno zahteva, da se izkaže o skrunje ni italijanski zastavi čast. Dr. Ie nac je izjavil, da ne more tega storiti brez dovolitve Narodnega Veča SHS., nakar je admiral- izja* vil, da bo do dveh čakal na svoji adiji, in da bo po tem roku pod-vzel s svojimi vojaki nujne ko rake. Vlada je nato takoj stopila v telefonsko zvezo z vojnim oddelkom Narodnega Veča v Zagrebu, ki je dovolil, da se izkaže £^st italijanski zastavi. Popoldne okoli druge ure so se pričele manifestacije Jugoslovanov, prirejene v čast zavezniške italijanske flote. V paradi je bilo kakih 25,000 oseb, vojakov in prebivalstva obojega spola; v sprevodu je bilo kakih 400—500 jugoslovanskih zastav, pa »tudi vse ostale zavezniške, kakor a-meriška, francoska, angleška in italijanska. Med prepevanjem narodnih pesmi in klicanjem Jugoslaviji, jugoslovanski Re^i, pred.4edniku Wilsonu, Srbiji, Italiji, itd. se je kretala parada po središču Reke; v paradi je biio opaziti Vse sloje, pa tudi večje število naših častnikov, sokolov, žene in dekleta pa v narodni no- ši. To se je zgodilo v Zadoščenje italijanske zastave; istotako pa je bila oskrunjena tudi hrvatska zastava, in tudi ta je bila znova razobešena na mestnem stolpu, vojaki pa so ji izkazali v prisotnosti admirala čast. Ob tej priliki je trideset srbskih vojakov oddalo tri salve v zrak v počast hrvatske trobojnice. Zastavo bodo zopet sneli, iker je "torre ci-vico" simbol reške avtonomije. Na vseh ostalih javnih zgradbah in oblasltnijah pa -se bo vila hrvatska zastava tudi še v bodoče. Nasilnost Italijanov v Istri. ni. Zlasti se agitira proti učiteljem in uradnikom,(ju so avstrijski sluge, češ, da hoče vzpostaviti Avstrijo. Ogorčenje med prebivalstvom je veliko. Občina Plomin ipia 5000 Hrvatov, teto je 500 »talijanašev. j Poveljnik italijanske toitye-dovke Stocco na Cresii je zasedel vse oblastnije, odstranil sodnika in poštnega upravitelja, katerega je pozval, naj zapusti o-tok. V Podgrad je prispela italijan ska posadka, ki razorožuje pre bivalstvo, zahteva ves bojni ma ter i j al, vrši nasilne rekvizicije snema hrvatske zastave in razo zahtevajo od prebivalstva, da častnike. 14. novembra ob 3. popoldne je dospel i. v Iko oddelek italijan skih vojakov s podčastnikom na čelu, ter so vojaki s silo strgali hrvatsko "zastavo in jo z bajonet) raztrgali na drobne kosce. Trije bratje Jurkoviči so prosili za te kosce, toda podčastnik je izjavil da jih mora po i višjem nalogu iz ročiti admiralu. Italijanski poveljnik je prepo vedal v Opatiji, prodajanje hrt-vatskih listov, med tem ko se svobodno prodajajo in širijo ita lijanski listi "Tribuna" in "Se-colo" ]ter drugi listi. Jutri bodo Italijani prevzeli pošto. Uradniki bodo zapriseženi, kar je očitno v protislovju z mednarodnim pravom. Naši ljudje, ki nočejo ura-dovati v imenu italijanskega kralja, bodo izgubili službe. JUGOSLOVANSKA NARODNA VOJSKA, j. "Narodne Novine" poročajo 15. novembra, da je izdala vlada Narodnega Veča, oddelek za narodno obrambo, proglas na narod, s katerim odreja sledeče: Do 20. novembra 1918 se imajo javiti svojim dopolnitvenim oddelkom vsi vojaki bivšega do-mobranstva, vojake, ustaši, redni vojaki in rezervisti, rojeni v letih 1895—99, torej 19. 20, 21, 22 in 23. let stari, ker obstojajo od sedaj naprej samo^ narodni vojaki brez razlike na njih dosedanje vojaške odnošaje. Novo Jugoslovansko ministrstvo. Belgrad, Srbija, 6. Jan, — Prvo začasno vlado države Srbov, Hrbtov in Slovencev tvorijo sledeči ministri: IŠČE SE izkušen organist in pevovodja za neko večjo slovensko faro. i Pojasnila in podrobnosti o tem daje: Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" 1951 West 22nd Place, Chicago, HI. Ministiski predsednik: Stojan (Adv. No. 52, 1, 2.) Protič, vedja srbske radikalne | (Jug. Oas. Ui)id. Washington D. C.) Zagrebški listi od 14. novembra poročajo: Kakor sc poroča iz Opatije, je odredil danes poveljnik italijanske torpedovke, da se snamejo hrvatske zastave z mestne hiše občinskega urada, ter izjavil, da ne priznava Narodnega Veča v Opatiji in da prevzame v svoje roke vso občinsko upravo in a-provizacijo. Pripravlja se protest s sklicavanjem na mednarodno pravo italijanskemu gover-nerju v TrStu in poveljniku posadke v Opatiji. V Opatijskem okraju je 60.000 prebivalcev, od teh pa samo 300 Italijanov. Italijanski vojaki trgajo v O-patiji našim ljudem narodne znake, katere nosijo na prsih in kapah. Vojaki so k temu naščuvani ske straže, kaikor tudi od obeh SLOVENCI USTAVILI ITALIJANSKO PRODIRANJE. "Obzor" poroča 15. novembra: Pooblaščenec oddelka za narodno obrambo vlado Narodnega Veča SHS in Dušan Sinovič, podpolkovnik v glavnem stanu srbske vojske, kot posebni odposlanec^ poveljnika sirske vojske Mišica, sta sporazumno izdala naredbo podpolkovniku jugo r slovanske vojske v Ljubljani, naj prepreči prodiranje italijanskih čet v slovenske kraje; na podlagi teh odredb je ; podpolkovnik odposlal noto poveljniku italijanskih čet v Logatcu, ter so Italijani odstopili od nadaljnega prodiranja v slovenske kraje in se umaknili za označeno črto. MOBILIZACIJA NARODNE VOJSKE. Uradno se poroča 2. novem-Dra: Načelnik vojnega odseka Narodnega Veča dr. Drinkovič je izdal poziv na vse državljane do 40. leta, ki so sposobni za oržje, častniki pa brez obzira na starost, da se javijo pri pristojnih dopolnitvenih oddelkih. S tem hi odrejena prisilna mobilizacija, temveč se ima to smatrati kot poziv za prostovoljno priglaševa-nje v svrho obrambe domovine. Naravno se pričakuje, da se v teh časih ne bo nikdo branil, odzvati se temu pozivu, da obvaruje svojo domovino. MOBILIZIRANJE OMLA-DINE. Na podlagi odredbe pooblaščenca Narodne Obrane, dr. Drinkoviča, se opozarjajo vsi Vseučiliški dijaki brez razlike, da so od danes (6. novembra) dalje vojni obvezanci in da se njihova vojašnica nahaja v prejšnjem poslopju hrvatskega vseučilišča. S to naredbo stopajo vsi vseulčilišeniki pod novo oblast, in isto tako tudi oni od meščan- od italijanašov, ki napadajo naše ljudi, ki so brez zaščite pred njimi. Ogorčenje naroda r^ste z vsakim trenutkom. V Plominu, okraj ]Pazin, je 300 italijanskih vojakov zasedlo občino. V vseh uradih in oblast-nijah so odpustili uradnike, naše ljudi. V občini razvijajo veliko agitacijo v korist Italije, obljubljajoč vse, grdeč Hrvate koit barbare, Srbe pa "kot kraljeve Ne pričakuj od svojega prijate-morilee. Naši inteligenci ne daje lja, da bi on več zate storil, £a-razumeti, naj se čim prej odstra-»kor pa ti sam. sokolov. Na vseučilišču so ustavljena v ta namen začasno predavanja, dijaki pa tvorijo štiri sto-4 ni je po 150 mož. ki so povsem pod vojaško komando. — Na velikem jug. shodu na Dunaju so se izjavili tudi tamosnji vseuči-'lišeniki, da so pripravljeni ponuditi vse svoje sile Narodnemu .Veču na razpolago. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. X. S. K. J N. S. PITTSBURGH, PA. / stranke in podpredsednik državnega sveta. I Ministrski podpredsednik: dr. Anton Korošec, vodja slovenske ljudske stranke. Minister zunanjih zadev: dr. Ante Trumbič, Dalmatinec iz Spleta in predsednik Jugoslovanskega odboru v Londonu. i .ma fT0J.0 redno mWcno ••jo tmIco Minister notranjih zadev: Sveto- j drugo nedeljo ▼ me»ecu ▼ Kranjsko zor Pribičevič, vodja srbske samo-1 S,OTen'kemp£°™; ®7 p" ButUr St' stalne stranke na Hrvaškem in urednik "Srbobrana" v Zagrebu. I JUr1adlnikiT" lV9: ir. . , j . • Predsednik: John Mravintz, Minister armade m mornarice: srbski general Rašič. Minister izobrazbe: Ljubo Davi-v dovič, vodja neodvisne radikalne stranke v Srbiji. Minister financ: dr. Momčilo Ninčič, profesor na vseučilišču v Bel gradu. 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trem pus, 6146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Hutler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje Minister poljedelstva: dr. Živ-! vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške ko Petričič, vodja hrvaške radi-1 Podpore na teden. kaW «trmVkp Slovenci in Hrvati, kteri še niste siranKe. Ipri rrobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnit« na zgo- raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobic, 5621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Minister za prehrano in ravnatelj živil: Miloje Jovanovič, pristaš progresivne stranke v Srbiji. Minister javnih del: Milan Ka-petanovič, profesor na belgrad-skem vseučilišču. Minister za delo: Vitomir Ko-rač, vodja socialistične stranke na Hrvaškem. Minister pošte in .brzojava: dr. I Edo Lukinič, predsednik hrvaške-1 ga sabora. Minister za prireditev ustave "^Vfr^r^itnf « M nove vlade: dr. Albert Kramer, P^ okoli Willard, Germans slovenski časnikar, bivši urednik m Greenwood v državi Winscon- Slov. Naroda" v Ljubljani. V genski fannar- ,r. . ^ , .. . iski naselbini v Združenih drza- Mmister rudnikov m gozdov: dr. Mehmed Spaso, vodja moha- medancev v Bosni. NAZNANILO. Naznanjamo, da imamo še do- Večina zemlje leži ob cestah in blizu šole ter sirarne. Zemljo si Minister za bogočastje: dr. Tu- še. lahko kupite zraven železniške gomir Alaupovič, rimo-katoličan postaje Gormans. Lahko si kupi- in profesor na vseučilišču. te zemljo na obrežju reke Black Minister pravosodja: Marko River, dve milji od Greenwooda. Trifkovič, vodja srbske radikalne Cena zemlji je $20,00. do $25,00 stranke. aker. Eno četrtino celokupne svo- Minister železnic: Velimir Vu- te sc mora plačati takoj, ostala ovič, vodja srbske neodvisne ra- svota se plačuje na lahke, večlet- dikalne stranke. ne obroke . Minister trgovine: Stojan Hiba- , Bonde Svobode vzamemo na rac, vodja liberalne stranke v račun za 'popolno vrednost. Srbiji. Za natančna pojasnila pišite v Minister javnega zdravstva: dr. Slovenskem ali angleškem jeziku U. Krulj, srbski voditelj v Bosni. na naslov: Minister brez porfelja: M. Ra- N- c- FOSTER LUMBER CO. dojevič, vodja narodne stranke v FAIRCRILD, WIS. rni Gori. Opomba: Čez 16,000 (šestnajff* ---tisoč) akrov zemlje so Slovenci Pravo bogastvo. / že od nas "Upam, da Vam bo Novo leto I doneslo srečo in bogastvo, pa ne samo v zlatu, ampak bogastvo s pravo zadovoljnostjo in zdrav-] jem." Mnogo novoletnih kart je izde-1 aniii s temi čestitkami; torej ni i divomno, da je sreča in zdravje pravo bogastvo na zemlji. Čitaj-te pismo, katero nam je poslala 20 dec. 1918. Mrs Agnes Vahek, j ager 11 Baltimore, Md. —" i 3olgo časa sem bila otožna in ; slabe volje; nobena stvar me ni i zanimala ali razveselila dotlej, dokler nisem vzela Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina; sedaj sem zopet trdna in vesela, kakor prerojena. " O-i tožnost, glavobol, nervoznost itd. j nastanejo oibičajno, če ima člo- i vek želodec v neredu ;v vseh takih j slučajih daje Trinerjev ameriški eliksir zanesljivo pomoč. Dobiva v leikarnah. $1.10. •— Zoper mrazenje, izpahke, otekline, rev-L _ _ ... , . . a , . 1 » TONJ na poskušnjo Plapao in vsa po- matizem, nevralgijo, hrbtonol mjjtrebna navodila, loljšega zdravila, kakor jc Trinerjev Liniment. 35 in 65c-v le-varnaih; po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333— 343 So. Ashland Ave., Chicago, 11. ' (Ad ver.) Kila umori 7000 ljudlj na leto. Sedem tisoč oseb umrje na leto za— kilo,—tako se Klatijo namreč mrtvaiki listi. Čemu? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso do,sti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrgar.ja, ali kile. Kako je pa z Vami T Ali 6evHudi Vi zanemarjate s tem, da nosite le kako obvezJ\ ali kaj drutrejra? Tal.a obveza je samo za silo, podobna slabi operi pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kaker kaka mehanična priprava. C« se preveč stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi: taka obveza drgne tudi oslabele mišice, ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa izna&la način, ki vsemu temu odpomajra. Vsakd«K nosi sedaj kako'obvezo, ali pas z kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je ie svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar «* jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vdled tesra tudi bolnika nič ne teži. Ta blazinica je mehka kot £a-met, lahka pri nošnji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim |x»tom odprtino utrganja (kile> da Vas isto ne bo vedno težilo. Pošljite svoje ime in naslov* še danes na naslov: PLAPAO CO., Block 3267, St. Louis, Mo., da Vam pošljemo ZAS- POGOVOR NA CESTI. Micka: Novo leto prav začeti, o me res zelo skrbi; £aj sirota čem početi, Cer se vse tako draži! Ančka: 'Nevermajnd" — vesela bodi. Ni hudo kot ti veliš; £ Gottliebu v štacuno hodi, am prav ceno vse dobiš. (Dalje prihodnjič.) Vsem slovenskim in hrvatskim gospodinjam se toplo priporoča .. ..IVAN GOTTLIEB, .slovenska grocerija 1821 W. 22. St., Chicago, 111. Telefon: Canal 3073. i Pomnožite svoje znanje v naravoslovju. Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam . v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, evetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo ia vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko Število rastlin in »laje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročit« takoj to poučljivo knjigo. MATH. PEZDIR, * P. O. Box 772, City Hall Sta., ' New York, N. Y. |JAKOB STAUDOHAR I X 9520 Avenue L, \\ i 4* X South Chicago, I1L ;; Telefon: 80. Chicago 1236. \ ? se priporoča Slovencem in Hrva- * * v pregnanstvu. Premdla je bila ta kazen za te vrste tiče. Čemu jih niso zaprli do smrti na Žabjeku, kjer naj bi jih hranili z rieetom m pomijami; slovenski kruh je za take narodne izdajiee predober. Lahiko bi jih poslali tudi na Rusko med boljševike, da bi vse kar na živo o X Farme na V državi Maine. 80 akrov $1400. Druga farma 100 akrov $2100. Tretja farma 140 akrov $1850. • V državi New Hampshire. Ena farma, 150 akrov $2835. Druga farma? 125 akrov $2730. V državi Vermont. , Ena farma, 80 akrov $2325. Druga farma, 147 akrov, cena $1900. V državi Massachusetts. Farma, 35 akrov, cena $1700. Druga farma, 100 akrov, cena $3675. V državi Rhode Island. Farma, 100 akrov, cena $2325. V državi New York. Farma, 100 akrov, cena $3150. Druga farma, 114 akrov, cena $3570. Tretja farma, 300 akrov, $4620 in četrta farma, 175 akrov, $2940. V državi New Jersey. Farma, 35 akrov* cena $2435. V državi Pennsylvania. Farma, 92 akrov, cena $4640. Druga farma, 55 akrov, cena $2625. Tretja farma, 43 akrov, cena $1000. V državi Delaware. Farma, 25 akrov, cona $1900. Druga farma, 65 akrov, cena $4530. V državi Maryland. Farma, 37 akrov, cena $2215. Druga farma, 152 akrov, cena $4100. V državi Virginia. Farma, 100 akrov, cena $4200. Druga farma, 200 akrov, cena $8400. V državi Ohio. Farma, 104 akre, cena $3775. Druga farma, 18 akrov, cena $1600. in tretja farma, 84 akrov, cena $4640. V državi Michigan. Farma, 120 akrov, cena $4860. Druga farma, 40 akrov, ccna $1600. Tretja farma, 80 akrov, cena $2375. in četrta farma, 55 akrov, cena $2000. Opomba: Vsako izmed teh farm lahko dobite prav na lahka odplačila, samo od $500 do $1000. plačate takoj in drugo prav na lahka letna odplačila. Pri vsaki iz med teh farm dobite vse potrebno orodje, živino, vozove, konje in pridelke, in vse poslopje, kar jih kmet potrebuje. Farme imajo vrte z mnogim sadnim drevjem, dobrO vodo, dobra pota, in vam ni treba "štrelev" kopati, ampak kar prijeti pa delati. Sedaj je čas, da kupite farmo, da se za spomlad pripravite. Vsaka teh farm ima lep goZd, dovolj drv in hlodov, katemih ne boste mogli posekati vse vaše življenje. Toraj drugega ne potrebujete, kot priti na farmo in opravljati dela, kakoršna so vam že znana. Ako ste kupec za farmo, pišite i mi koliko imate denarja, in v kateri državi želite kupiti farmo. % Ako jo kupite jaz bom šel z vami, da sc stvar pravilno uredi. Proti izhodu ("East") je mnogo farm, katere so dobre, samo če hoče kdo iste obdelovati. Za pojasnila se obrnite na JOHN ZULICH, 1261 Norwood Rd., Cleveland, O. ' Telefon: Canal 80 I \ Martin Ncmanich \ / SLOVENSKA GOSTILNA iN RESTAVRACIJA : i ? S 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, IU. £ \ Rojaki Slovenci vedno dobro došli! \ Ne strašite se! Vaš denar je varen! Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in nt rojete zoper našo državo. _ obresti na hranilnih ulogah jrifflBH^gS^^r'. 1 Ti Obresti ako nedvignjene, 5 ie pripišejo h glavnici in se liliaSpr| |fOtflffiir t' tako z?pet obrestujejo. ^ ^ Pri nas bodete vedno do- bro in oljndno po strežen! po "' —tvojem rojaka. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj- vam sedaj ne svetnjemo pošiljati, tndl ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naia banka je depozitni urad sa zvezno poitno hranilnico, za mesto Joiiet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. v Odprto vsaki dan, raznn nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. The Joiiet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. GLASILO K. S. K. JEDNOTE — 15. JANUARJA 1919. 9 zvestoba, Zfodoviaslri roman is čaaov francoska revolucij«. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) Ncmiko spisal Jos. Spfflman S. J. Poslovenil • • • ■ —A Nadaljevanje. Stopila sva v dvorano Oeil de Boeuf. Tu in tam so ležali ob oknih mrtvi in ranjeni, ki so jiii podrle sovražnikove kroglje. Tudi marsikakega plemiča sem zagledal poleg naših mož. Moj pogled je iskal mesto, kjer sem bil pred eno uro pustil starega mar-klsa Valdouleyrja. Z bolestnim vzklikom sem skočil tja. Starček je ležal s prestreljenimi prsi na tleh in poleg njega je klečal oče Sekundus, ki ga je mazilil s svetim poslednjim oljem. Še eVikrat je umirajoči odprl svoje oko ."Za Boga in Lilije!" je zamrm-ral. Poznal me je in mi ponudi roko. "Stori svojo dolžnost in po zdravi moja otroka!" je rekel s pojemajočim glasom. V resnici nisem smel izgubljati trenutka in sem hitel naprej proseč patra Sekunda, naj tudi on odide z nami iz grada. "Ko kohčam svoje de lo", je rekel mirno in korakal dalje, da podeli še drugim umirajočim tolažilo svete vere. Forestirja in Muellerja iz Uri-ja, ki sem ju Jt>il dobil zgoraj, sem prosil, naj se požurita s svojimi ljudmi in naj odidejo tudi predno dojdejo ostali dol, če jim ni več lahko braniti stopnišča. Pod streho, za obzidki na strehi, povsod sem dobil naše ljuri, ki so še hrabro streljali na sovražnika. Grof Disbach, zadnji častnik, ki sem ga dobil na najvišjem balkonu tik pred kupolo središča, je bas pozival svoje može, naj porabijo zadnje naboje le za topničarje, ko sem prinesel povelje, da je treba iti iz gradu. ""Škoda", je rekel, "morali bi pač prej počistifi te umazane topničarje — toda kakor je ukazano!" Hitel sem še na drugo stran kjer so na strešnih zaslonih isto tako stali strelci. Tedaj sem zaslišal, kako so spodaj izprožili top, ki je branil dohoid v stopnišče. "Xaskakujejo!" sem rekel svojemu malemu spremljevalcu, ki je še vedno živahno bobnal poleg mene. "Zdaj morava dol, če ne-čeva umreti v grad/u." "Le pojdite dol", je odgovoril hrabri deček. "Jaz hočem tu gori še malo pobebnati. Švicarje, ki so morda še gori, že pošljem dol!" "Ti zaslužiš Ludvikov križec, Jožck!" sem rekel. "A zdaj je dosti. Mogli so slišati vsi in zamuditi ne smemo treitutka." Zares je bila, že prekasno. Ko prišla do stopnic drugega ."Zdaj bodo najprej imeli opraviti zdolaj," je dejal Brunner. "Mislim namreč, da nečejo le mo riti, marveč tudi ropati. In jasno je, da je tukaj zdolaj mnogokaj za zmikanje. Sodim, da pojdejo v klet, predno pridejo na streho Če pa so se enkrat poišteno napili bi jim ne svetoval laziti tod okoli po strehi. In ko bo noč, se bomo gotovo lahko splazili doli." To je bila videti v resnici reši •te v. Zadelali smo vrata, vodeča na balkon, in postavili stražo pred nje; potem smo sli ob strešni balustradi na balkon lia dvo, riščni strani in smo tam napravili isto. Zdaj smo lahko prežali med stebrički balustrade doli ne dvo rišča in na vrt in si pripovedovali krvave dogodke, ki smo jih doživeli to jutro Na vrtni strani smo videli veliki drevored do mostu pokrit ; mrliči in ,ranjenci v rdečem švi carskem kroju; videli smo, kako so meški in ženske morili z bodali in sabljami, kar je bilo še živih. Onostran mosta na trgu Ludovi-ka XV. streljanje, upitje, konjiča z bliščečrmi sabljami. "Kaj pa tisti boj tam?" sem vprašal. "Naše brate sečejo," je sva nadstropja, pribežalo nama je naproti nekaj mož iz Disbachova odgovoril - Wirtz iz Unterwalda. "Prišel je namreč sel s kraljevim poveljem, da mora polk v vojašnico nazaj. Bilo je očitno, da je to nemogoče. In zdaj jih žalostno pobijajo." "Bog odpusti kralju!" je za-mrmral narednik Kristen. "Na meraval je dobro, kakor vselej, a je slabo zadel.' -""Ali ne bi zmolili ene češčena-marije za njih uboge duše? Moj brat je tudi zraven!" je dejal Jožck Jost solznih oči. Odgovoril sem- mu, da prav pravi. Pokleknili smo tedaj in molili zračprostr-timi rokami pet očenašev in če-ščenamarij ter pristavili: "Gospod, daj jim večni mir," kakor je katoliška navada pri mrličih. A našo molitev je spremljala groza. Streli, kletve, smrtni vskli-ki nele v vrtu, na dvoriščih, terasah tik pod nami, temveč tudi po hodnikih in grajskih sobanah, koder so divjaki morili vse, kar so našli: ranjene in umirajoče Švicarje in plemiče, kraljeve služabnike in laikaie, kakor sem slišal pozneje, celo desetletnega kuharskega pomagača, ki so ga zverine živega sparili v kotlu. Skozi razbita okna so metali mrliče in žive v globočino; za njimi je šlo pohištvo, mize, zrcala, in razbito dragoceno opravo so naložili v kope in zažgali. Potem so zbesnelci privlekli naše ubite brate in jih oddelka. "Tu ne uidemo!"so kli- ""'T" nfe "mte Dra!e ,m, . (•ali.. ''Preddvor iu stopnjišče je !"etah v l'a,menel m P'Jaln km . . . , , ill V111 n yjir»f»h «n 7on«L'n in mrvulri Polkovnik m nasi tovariši vzeto so ubiti. Stopnice, kapela in preddvor, vse je polno mrtvih. Pojdite, gospod! Hočemo se skriti pod streho ali na strehi, dokler no preneha moritev!'' Tlotcl sem s silo doli po stopni- in vina začeli so ženske in moški plesati okoli teh ognjev tuleč s hripavimi glasovi svoje pesmi. Bila je prava podoba pekla. Odre-veneli smo obrnili proč svoje oči. Vroči avgustov dan, ki ga ni hotfelo biti konca, se je slednjič nagnil k večeru in solnce, ki je call. Toda trdno so me pridržali. " K veceru m^ soinre, ki , -Brez koristi drvit* v smrt" i. SIedal° tollko krasnih grozovit 'Brez koristi drvite v smrt", je rekel Brunner, ki je bil med be-žečemi. "Pomislite na svojo mater in otmite sebe in nas, če je mogoče!" Prav je govoril. Šel sem ž njimi. Bežali smo naprej na najvišji balkon na vrtni strani in zaprli vratiea za seboj. XL. Med nebom in zemljo. nosti, je potonilo za drevesi Eli-zejskih polj. Zdelo se je, da so ^ia vrtu in po dvoriščih divja kam-balska pirovanja; čisto dobesedno so onečaiščali mrtvece in Žrli njih drob. Grozote so se nadaljevale ob svitu ognjev noter v noč,. In tedaj so zublji zajeli hleve in lesene kolibe na dvorišču Švicarjev. Kmalu so začeli vrtinčasti plameni lizati paviljon Marzan in ob bližnjemi krilu palače navz- Balkon, kamor smo stopili, je ^ Grozna slika požara Valdon-, ošeata slran oortalne sradbe. 1^?keKa gradu ml Je stopila prcd OC1. "Za božjo voljo!" sem zaklical. "Izgubljeni smo. Za četnt ure bo gorel grad. Kaj bo potem z na-i?" Prestrašeni so pogledali moji do bližnjega nadstropja," sem rekel. "Če pridemo do tega, u-pam, da najdem blizu paviljona Flora neke stranske stopnice, ki jih poznam. In sfkozi te se bomo mogli rešiti." Slekli smo Jožku njegovo vojaško suknjo, da bi ga rtakoj nespo-znati; potem smo odvalili kamenje, ki smo bili ž njim zadelali vrata na balkon, ter spustili dečka na stopnice. Pridržali smo sapo in poslušali. Toda že za malo trenotkov je Jožek prihitel nazaj. "Gredo!" je zašeVetal. "Najmanj 20 mož z bakljauii in vedri gre po stopnicah navfcgor!" ' Brzo zopet zapremo in zadelamo vrata in se po prstih s mo' v stran. "Kaj sedaj?" _ "Zdi se, da so mestni gasilci, kakor sodim po vedrih. Se jini-li ho čemo podati?" "Za nobeno ceno!" so rekli moji tovariši. "Ako nas sami ne u-more, pomore nas zlodeji spodaj. Rajši se »tu gor zadušim ali zgo-rim, kakor pa^da bi prišel v roke tem pošastim," je menil Wirtz. "Tu je še samo en itfhod, o ka tereni sem že prej razinišljeval," je dejal Brunner. "Hitro vsi za mano na ono stran!" Šli smo za njim in zaslišali smo odznotraj trkati in tolči po balkonskih vratih. Predno jih odprejo," je rekel Brunner, "smo mrtvi, ali pa na varnem." Ko smo dospeli na nasprotno stran, nam je iznajdljivi dečko razložil svoj načrt. Tik pod bal-vonom se je nahajalo veliko trio-glato čelno polje, ftvoreče vrh treh redi stebrov, dvigajočih se druga vrh druge. Oba na vrhu poševno se držeča okrajka čelnciga polja sta vodila do gornjega ar-litrava nad stebri, in potem se je zdelo mogoče priti do ballustrad, ki so obrobljale streho obeh velikih krilnih gradeb. Seveda, omotice ni smel človek imeti. Okra-jek je bil komaj tri čevlje širok. "Gre prav dobro," nas je pre govarjal Brunner. "Če smo en-kra tu zdolaj na ravnem obrobku, potem je zelo lahko. Saj je širok kakor kolovez. Le v globočino ne smete gledati. Obrnite obraz k zidu, in kdor si ne upa iti pokoiwju, naj leze!" Wirtz in Kristen sta bila brž voljna. V Untervaldnu sta pri lo cu na divje koze preplezala mnogo strmejših čeri. Tudi mali Jožek iz Grafibundna se nič ni bal. Meni se je že zdelo nekoliko nevarno, in zadnja dva, neki Aiv gauec in Entlebušan, sta zmajala ne gre. Argauec je rekel, da raj-z glavo in menila, da to vendarle ši poskuša skočiti nekaj sežnjev globoko na streho. "To moreš storiti pač ti, tak lahek dečko!" je rekel Entlebu-šan. 'Toda 4ežak mož kakor jaz, bi v najboljšem slučaju lahko o-bležal na strehi s polomljenima nogama" "Tu ne pomaga nobeno dolgo posvetovanje," sem dejal. "Kdor čvrsto tvega, je že pol dosegel! Krepko se prekrižajte in priporočite se angel varhu, potem pa naprej: saj gre za za naše življe- Kupujte Vojno - varčevalne znamke!! Dairy TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Prva slovensko-brvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam i slovenske chikaške naselbine. Mleko razvaž am strankam po hiSah točno vsak dan. Z velespoštovajern Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar MARIJA SLUI 1828 W 22ad S!. Chicago, BL Tafcpfc«*« C«ul 47» IsknAeiia ia s džia* aim dovoljenjem potrjena BABICA M vljudno priporoma n*. ▼»niKim ia hrvaikiai U. Tvrika E. Bachman,iokon>. ZASTAVE, BEGALI JE Df RA. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ah kake druge tiskovine, obrnite • se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljno** glede -cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za Člane in članice, izdelane v malem žopnem formata If in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla- ; gajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter po-i botnice. Tiskane imamo tudi Bolniike liste, večje in manjSe in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. vr Ka zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". ZNE DRUŠTVENE fičlNE. POTREB. 2107*8. Hamlin Ave., Chicago, m, Telefon: Lawndale 441. X i TISKOVINE j Posebne cene za slavna društva, J cerkvene in šolske upravitelje, Z trgovce in zasebnike. 600 papirjev........ ..$2.00 I 600 kuvert............ 1.75 ■ 250 vel. kuvert .JU.....1.75 J 500 vstopnic..........1.50 Bolniik« lia t«, nakaznic« ia pobotnic« po is to tako niiki ceni. Pilit« nam sa ceno predno naročit« pravila in tUkovin« kje drugje. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, III. 71% ■> 1»i igpii> si i 1M3 n.ie! t" (Dalje prihodnjič.) Močna pijača tlači ene k tlom, druge drži pa pokonci. Eni se držijo svojega prep"i- čanja, drugi pa svojih odlokov. • Pri prepirih in tožbah imajo včasih odvetniki največ koristi. Molji dajejo sti na obleko. največ pozorno- nn ploščata stran portalne gradbe, moleče več metrov ven iz glavnega poslopja, dvigajoče se v treh silno visokih nadstropjih do vznožja kupole. Njena štiristranska obočena streha se je dvigala tik za nami, in obkrožal jo je precej, .. - ~ ------- — visok zaslon, tako da je bilo moči | tovariši na požar, ki je naglo na-iti brez nevarnosti okoli kupola ra^al- Iz hlevov, kjer je bilo na-in priti na balkon nad dvoriščem,! loženega dosti sena, se je dvignil kjer sem prej dobil grofa Dis^a- S081 in veter je cha. Strehe severnega in južne- ta teman steber dima narav-ga krila Tuillerrijske palače so M"^ proti nam. "V četrt ure se ležale več sežnjev globoko! pod nami, in njih slemena se niso ne-1 posredno dotikala osrednje stavbe, tako da se je zdelo nemogoče doseči jih, če bi nas zasledovali. '4 Tu smo med nebom in zemljo sem rekel, ko sem z grozo pogledal v omotično globočino.. "Kako se hočemo umakniti, če j pridejo morilci sem gori za nami t' udujšimo, če ostanemo tu," je rekel Brunner. "Tudi najbolj zvita lisica udari ven, ko jo začno smoditi." "Glejmo, kaiko pridemo odtod", je pritrdil Wirtz. "Tu gori ne moremo ostati." Posvetovavši se na kratko, smo sklenili poslati malega Jožka, ki se je pogumno ponudil za to, do-|li po stopnicah za predstražo. Le Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Kašelj najsibo pri otrocih ali odraslih, se ne sme nikdar zanemariti. Kašelj je znak prehlajenja in ga je treba takoj lečiti. Nikoli vam ne bo žal vzeti | Several Balsam for Lungs (Severov Bal^m za PJjuča), ki jo zelo prijetno zdravilo proti kaši ju, prehladu, bodcu, hnpavosti in kadar ▼ grlu boli. Zelo priporočljivo je za novorojenčke, otroke in odrasle. Cena 25 in 50 centov v vseh lokarnah._ Stvorov Almanah sa Slovence za leto 1919 je gotov in pripravljen za razpečevanje v vseh lekai ali pa naravnost od w. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Zaupno zdravilo prinaša iznenadenia, Skoro ie 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislan je od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil ie zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino= torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ielodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec m odstra/ni iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lekl so prwti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rodeče vino V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne alaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikab, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in atmge delavce, ko delajo in vdihavajo plm, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite> v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT in gotovo pomoč. _____ __________ _____ zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. prodere vselej v koren bolečine, zato pa v slučaju protina, ali revmatizma, ne hncrn nfrn«ln*ti »I.I.4.. ■ j__.. je zlasti - « -—• uvfiBi^ije, lum- iveev m ma- Trinerjev Antiputrin ^ — — — — ~ — — ~ — ~~ —_________ je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izoiranje grla in ost- Opuščajev in drugih kotnih otvorov. Dobi se ▼ vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH-GOLD MEDAL-SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovljena leta 1857 Naelfonallzlrana leta 1864 Ž E 6 O LET f.,tt')r"ilk'Va,r"-° ('UVala,i,n^a!a pril!ranke 'judstva "»šega mesta. Ustanovljena je bili ttmmm v "'m M I T Ula8atelJeV: skuP"° Premoženje, ali imetje znaia nad $8,500.000.00. Preostanek Klavnice m eisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v no sebnem zaščitnem skladu. 1 Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI m NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. Narasti« obresti sa pallatoa pripisujejo k glavnici, ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. 396 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. «Jollet, "LJUDSKA BANKA1 Illinois.