49. številka. V Trstu, v soboto 18. junija 1887. Tečaj XII. Opazke. Vhi dopisi s« poSiljajo uredniStvu r ulici Torrento, 12.V»ak li*t morn biti frankirnn. Rokopisi so ne vračajo. fcJđMKS Inoorati (ruzno vrste naznanila in po-slanieo) ho /.aračunijo po pogodbi; pri kratkih oglušili z drobnimi rrknrni kp plačuje za vsako besedo l nov. Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravniitvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost- izhaja dvakrat na teden. vsako sreio in soboto ob 1 uri popoludne. Cena z a vse leto s prilogo 3 f.»r , /.» pol :» for ."»O nov., za retrt leta I for. ?•'> nov — Edinost brez prilosfo -lane za celo leto O for., za pol lota ."» for., za četrt leta I for. <*»0 nov. - Posamezne Številke t»e dobivajo pri onr.iv-ništvu, v prodajalnicali tobaka v Trrta po r» nov., v Gorici in v Ajdovšiini po O nov Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V eJinosti Proračunska debata v državnem zboru. (Dalje. Govor dr. Ferjančića.) Mi smo hvaležni nasprotnikom slovenskega uradovanja, da so poskusili slovenski jezile iz sodnih sob izgnati, — mi smo jim hvaležni, da so se drznili to storiti, ker to je vzbudilo v slovenskem ljudstvu toliko nevoljo, da so se njegovi zastopniki v tej zbornici dvignili in zahtevali od justične uprave uredbe, ki bi naš nam nad vse ljubi materin jezik te sramote oprale, in justična uprava je v naredbi 1. 1882. pripustljivost slovenskega jezika v uradu pripoznala. Jaz sem obžaloval, da ni tedaj justična uprava dalje segla : menim pa, da se na stališče nedopustljivosti slo venskega jezika v uradu ne bodemo nikdar več vrnili, če uvažujemo njegovo razvitost in dokazano in od vlado pripoznano sposobnost za uradovanje. — Justična uprava je z omenjeno naredbo v bistvu le pripoznala, da je jezik slovenski dopustljiv in je pri tem tudi že starejše od nasprotnih vlad izdane in slovenskemu uradovanju jako blagovolne naredbe pozabljenosti otela. — Toda vse te naredbe, — in priznavam, da jo bilo takrat to morda opravičeno, — stojijo le na stališči, da je slovenski jozik v uradu le toliko rabiti, kolikor je to mogoče in so d& storiti. Menim pa, da bi visoka vlada že danes morala in da bi lahko to stališče popustila. — Jaz som popolnem prepričan, — da jo znanje slovenskega jezika mej sodniki bolj razširjeno, kakor se inisli. Jaz sem celo prepričan, da če bi vlada imperativno zahtevala slovenski jozik, bi se ji ne bilo treba bati, da zadene na tako težave, ki bi kazale, da je bil ta korak prezgoden. Jaz pravim, slovenski jezik je mej sodnimi jeziki bolj zastopan, bolj poznan, kakor se navadno misli, toda to se ne pokaže na dan. Marsikateri slovenskemu uradovanju naklonjeni uradnik uraduje nemški, ker si nočo natvozati nevolje svojih predstojnikov, kakor bi se to v mnogih slučajih zgodilo in ker se ne more od vsakterega zahtevati, da bi se za to, kar spozna za dobro in pravično, možato potegnil v nemar puhteč vse neprilične okol-fičine. Zopet drugi slovenskemu uradovanju PODLISTEK. Poezije. Vložil JoHip Pagliaruzzi-Krilan V Gorici založil Anton Klodič-Sabladoski. Pod tem naslovom izšla jo pred nekolikimi tedni prva knjiga Pagliaruzzi-jevih del in slovenska književnost obogatela je za zvezek lepih globokočutnili pesni, iz katerih nam veje prava čista pesniška duša. Kdor koli odpreš knjigo, vsaka pesen, vsaka vrstica izraža pravo, resnične čute, opisuje ti vtiake zunanjega sveta na ćisto in idealno pesniško dušo. V vseh pesnili ni nič prisiljenega, nič nenaravnega; vse kar nam v stihih opeva, bodisi žalostno ali veselo, to jo pesnik sam čutil in trpel ali pa videl druge čutiti in trpeti. Svojega bližnika usoda, bodi si srečna ali nesrečna, segala je pesniku globoko v srce, z svojim bratom se jo veselil, nko je vidol veselega, pomagal mu je nositi gorje, ako ga je videl v žalosti in bedi. Kakor vsak pravi pesnik, izlil je tudi Pagliaruzzi vso svojo dušo v pesni svoje. Čitajoč nehote prestaneš ter zarnakneno zreš v to veliko, plemenito dušo, v to blago, nežno srce, v ta nooskruiu'iii hram božanstvenih idejalov in žive, požrtvovalne ljubezni. Kako nežno ljubi on svojo mater, svoj rojstveni kraj, kako sočutno deli z svojim bilžnikom gorje, katero nam slika s tako žarkimi besedami, neprijazni uradniki se uče na tihem slovenski jezik in iz lastno izkušnje lahko rečem, da sein večkrat tam našel znanje slovenskega jezika, kjer sem to najmanj pričakoval. — Toda ti uradniki bi prišli v protislovje s svojo preteklostjo, če bi najedenkrat začeli slovenski uradovati. Ti uradniki pa iščejo tudi vsakoršnih izgovorov, da bi se izognili slovenskemu uradovanju. Ugovarja se, — da Vam navedem slučaje, ki sem jih pri sodstvu sam doživel, — da vodja zemljiških knjig, nekdaj kak feldvebel ali vahtmajster ne zna slovenski, torej se no morejo zcmljeknjižne prošnje slovenski reševati in manipulirati, — ide se pa še dalje in se reče, pero-vodja, diurnist, ki na mesec 25—30 gld, prejme, ne zna slovenski pisati, torej se ne moro slovenskih zapisnikov pisati, — vender se ne poskusi slovenščine zmožnega diurnista si pridobiti. (Čujte! na desni.) Na tak način so slovenskemu uradovanju večkrat na poti manipulativni uradniki, vzeti iz vojaške službo, in — diurnisti. Naj še omenim okolščino, katera primerno razvijanje slovenskega uradovanja izvanredno ovira. To jo način, kako so postopa pri imenovanji avskultantov. Nadsodišče Graško imenuje avskul-tante v oni vrsti, v kateri so {[stopili v sodno prakso. — Ne da se tajiti, da jo to v obče pravo načelo. Vendar se jo treba za pravosodne namene pri imenovanji na najnižja sodniška mesta tudi na druge lastnosti prosilcev ozirati, katere jim omogočijo, da ob svojem času zadoste temu, bar so od njih tirja. Dalo bi so na primer za štajersko izračuniti, koliko auskultantov v štajerskem statusu bi moralo biti veščih slovenskega jezika. To jo prašanje, ki so ravna jedino po potrebi. —• Kako so to izračuni, je vse jedno. — Če so v poštev jemlje razmerje prebivalstva 700.000 Nemcev proti 400.000 Slovencem, torej 7:4, morali bi biti mej 11 avskultanti 4 slovenščine zmožni. To pa ni tako, skušnja in status učita, da vlada mora v statusu jako nizko segati, če hoče nastaviti adjunkta na slovenskem Štajerskem, večkrat zadene petnajstega, dvajsetega, zakaj P Ker prednji devetnajsteri niso slovenščine zmožni. (Čujte! na desni.) Ti devetnajsteri pa vender uživajo adjutum in vendar ni potrebe za toliko le nemščine zmožnih avs- kultantov. Vslcd tega postanejo praktikanti, ki so slovenščino zmožni, kar avskultanti in dosežejo še kesneje adjutum. Avanairajo sicer prej za adjunkte, kakor nemški, vender morajo po 2 do 8 leta čakati dokler prejmejo adjutum in ker so po večem iz kmetov, ni pričakovati, da bi po 16 letni učni dobi šc 2—3 leti državi zastonj služili. Jaz menim, da bi se ta neprilika odpravila, če bi se v interesu stvari in glede na potrebo že pri imenovanji avskultantov ozir jemal na jezikovno zmožnost. Dovolil si bom o tem predlagati resolucijo in prosim, da se podpira in ob svojem času sprejme. To sem si dovolil v obče navesti. Kako pa jo pri nas z jezikom in ravno-pravnostjo v uradih? Kako je v političnih, finančnih in drugih uradih, ne bom razpravljal, čeravno bi jako mikavno bilo, če bi hotel govoriti o tem, kako je neka politična oblast mojega volilnega okraja društvom, ki so prosila, da bi se jim slovensko dopisovalo, z žandarmi do živega prišla. (Čujte, čujte! na desni.) Ostal bom, kakor sem rekel, pri justici, pa tudi tu se ne bom mudil pri malenkostih, zaradi kakoršnih se je tožilo na oni strani že v budgetnein odseku, da je neko češko sodišče na neko rešitev le češki pečat pritisnilo. Gospoda! nemški pečat nas ne tišči močno, mi no dvomimo o proveni-jenci dostavljenih nam listin, da bi si morali ogledovati jezik na pečatu. Proveni-jenca nam je dovolj dokazana po uradnem slugi, ki je v okraji poznan. — Jaz bom marveč govoril o razmerah, iz katerih se bodo razvidelo, da so pri nas glede slovenskega jezika najprvotnejši pojmi prava in postavnosti v nemar puščajo (Čujte! čujte! na desni) posebno, čo si predočujemo one v začetku navedene besedo Nj. prevzvišenosti predsednika najvišjega sodišča. Ozritoso na katero koli postavno polje, sezite po §. 13. sodnega reda, kateri pripušča v pravdi v deželi navadni jezik, — glejte na §, 4. ces. patenta o neprepirnem postopanji, kateri govori o jezikih pri sodišči navadnih; vzemite slednjič §. 163 kazenskopravnega reda, kateri uravnuje jezikovo prašanje v kazenskem postopan ji in govori o sodnem jeziku — povsod najdete, da kakor pred več kakor 100 leti po sodnem redu, tako s patentom od 9. avg. 1854. o neprepirnem postopku in ravno tako s §. 163 leta 1 N7flr Iprijavlje-nega kazenskega postopni kiifale slovenskemu jeziku vrata sodišč ntDh/a. (Dalje priho- da uname vsa človeška srca za nesrečnega brata. Da moreš prav razumeti .tuje gorje, trpeti si moral sam. Tudi našega pesnika zadela jo bridka nesreča, izgubil jo mater, katero jo ljubil z vso silo svojo duše in od tistega časa ne moro se več veseliti življenja. Zastonj ga vabijo prijatelji v svojo veselo družbo, kjer naj bi užival svojo mladost, dokler je še čas, pesnik jo žalostno zavrača: Kako vesel bi bil, ko vi, Kako bi živel z Vami, Ko srce žalost mi polni Po moji dragi mami? Ne kjer šumi mladost in vre življenje, njegovo misli silijo tja, kamor ne sega posvetni hrup, tja, kjer trudni potniki mirno spe večno spanje. Tam —■ tako mi ne razsaja V nesrečnih prsih več gorje, Tedaj bolj mirno mi postaja To prerazburjeno srce. V samoti iščo zavetja, tu premišlja svojo togo in daje v solzah duška svojim bolečinam. Zato iz sveta jaz bežim V naročje tvoje sem, samota, Na skrivnem tukaj se solzim In lajšum si gorjo, sirota. In našel je uteho, udal so jo v svojo usodo. Srce mu no krvavi več tako. Dobrotni Bog ti moč je dal, Da si ta strašni vdar prebilo, On bo ti še moči dajal, Da boš hudo gorje nosilo. Tolažbe in moči v svojoj nesreči zajema tudi iz narave, kjer vidi ponosno drevo rasti sredi skalovja, čez katero buče razlučene vode, a drevo stoji in kljubuje viharjem in valovom. O misli na to drevo vzmoži so pesnik Z močjo novo spomin tvoj žile, Se srčnostjo mi duh navda, Stal trdno bom sred divje silo, Ko ti drevo, tu sred voda! Premagal je posnik svojo preveliko žalost, zadobil zopet moč čez svoje čute ter spravil v sklad razum in srce. Sedaj mirneje gleda v svet in bolje vidi in razume, kaj se tu godi. Njegovo srce, ki jo samo toliko trpelo, sedaj je še bolj dostopno tujim bolečinam in še živeje čuti tuje gorje. Neke nedelje prišel je v cerkev, stopil jo v temen kot; z višave donel je glasen zbor. Petje pretreslo mu je s čarobno močjo srce, pokleknil jo in sklenil roke v pobožuo molitev. Spomnil se je prestanega trpljenja in z solzami v očeh prosil je Boga, Da mine mi v prsih gorje, Zvedrf se oko teinno. A vzlasti Jaz prosil iz vsega sfea Boga sem, da mojih nadlog, Duhovščina in Trentinstvo. (Konec.) Zato priporoča „Austriaciis", da so izpolni želja nadarjenega župana Triden-tinskega Pavla Osz-Mazzurana, da se skliče enketa ter da večina deželnega zbora potem z ljubeznijo in pravico izpolni po mogočnosti želje Italijanov, koje se sploh izpolniti morejo in sicer predlaga na strani 31. svoje knjižice: 1. Razširjenje oblasti c. kr. dvornega sovetnika v Tridentu; 2. določenjo postotkov deželnih dohodkov, koji se imajo porabiti izključljivo za gospodarstvena podvzetja na Tridentinskem in 3. ustanovitev poverjenstva za upravo tega denarja v Tridentu pod predsodništ-vom c. kr. dvornega svetnika. Nasproti pa se morajo popolnoma strinjati s temi koncesijami, koje se ozirajo samo na gospodarstveno dobro Tri-denta, tudi ta le načela: Pridržanje deželne cclokupno8ti, pospeševanje podtika v nemščini v šolah in podpiranje onega prebivalstva, to je kmetskoga, koje pripada avstrijskej stranki, posebno pa se more zatreti podpihovanje kmetskega stanu po italijanskej duhovščini. Z eno besedo: Popolno razumonje gospodarstvenih potreb deželo, in zatiranje agitacij, koje imajo edino svrho podpirati narodno-italijansko idejo. Pisec te knjižice ni neobčutljiv političen egoist, ampak govori nasprotno \z iste jako človekoljuben duh, ker pravi: Kdor je več let živel v tej deželi, spozna mogočnost občutka za Italijo ter ruznmo enaka čutila kakor nekaj popolnoma naravnega. Ako so pa vidi, kako se razvijajo iz kulta „belle Italije" aspiracije iredente, ako se pomisli, da se želje iredento ne razširjajo samo čez takozvani Trident, potem se pojavi narodna reakcija, ker se spozna, kakšna nevarnost preti lastnemu domu. Tudi naj so nikar ne reče, da je iredenta majhna, ampak ona ni — kakor pravi pisec o Italiji, nikakor samo stvar Da mojega hranil gorja Bi tebe dobrotni Bog. Pesnik tudi neizmerno ljubi svojo gorato domovino, težko se loči od svojih hribov, od šumečih slapov, zelenoga polja in od rojstvene vasi. Ko so pa mora ločiti od njih, kliče jim v slovo: In koder bom hodil in bival jaz V vseh krajih široke zemljč, Na vaju bom mislil poljč in vas, Na vas, oj gore in vode! Posnik pozna predobro svojo občutljivo srce in ve, kako mu je hudo, videčemu tuje nesreče. Rad bi ukrotil nemirno srce, ki ga žene mej svet; ve da ga tam čakajo same prevare. Rane, ki jih zadii spoznanje njegovemu srcu, pride lečit domov. Nazaj iz širokega ti sveta Pritečeš v dolino malo — A spremljal te bode spomin gorja, Ki v sveti si je izpoznulo. In res komaj je prišel mej svet in že je videl toliko žalost, da ne more več biti vesel, kajti: Kako bi mogel mirno zreti Jaz brata svojega gorje? Kuk6 veselo mogel peti, Ko njemu bol mori srce? In duša mu ros hrepeni po planinah, vse misli silijo tja gori, v mestu, v ravninah mu jo težko živeti, zato prosi: Dajte mi planine moje, Dajte moje mi gore ! kake stranke, temveč vsega ljudstva od zadnjega težaka do ministra. Vse besedovanje o posrečenju ljudstva mora prenehati, kajti Trident mora ostati avstrijski, ker je obramba proti vedno napredujočemu italijanskemu elementu, on je tako rekoč kakor Lorena, enaka Alzaciji — Bolzanu-Meranu in prav tako, kakor je bila napčna politika nemške slabosti izgubiti Alzacijo-Loreno, koje ste si morali zopet pridobiti po potokih nemške krvi, prav tako bi bilo znamenje žalostno slabosti, ako bi se stisnil nož v roke italijanskim Tirolcem samo iz golegu nagiba to ljudstvo osrečiti, kajti poprej ali pozneje morala bi so lahkomi-sljeno zapuščena zemlja — ako ne po mirnem potu — z mečem zopet pridobiti in to iz vzroka lastne obrambe in v interesu ne samo Avstrije, temveč vsega nemškega naroda, Našim tržaškim oblastim pa priporočamo posebno to knjižico, kajti društva, zastave, obleka „ginnastice", fanfare, odgoja otrok, sploh vse, kar znači italijansko narodno gibanje v Tridentu, podobno je tukajsnjej italijanskej stranki kakor jajce jajcu. Vidi se, da se dela tukaj kakor tam po enem dogovorjenem načrtu. Najnovejši dokaz temu je društvo „Pro Patriatt in napad na našo slovansko duhovščino. Tedaj, pozor! Politični pregled. Notranje dežele. Spomenica, kateroso slovenski državni poslanci pred zaključjem državnega zbora izročili grofu Taaffeju, in o katerej smo bili uže omenili, ima neki te le točke: 1. Vredba ljudskih in srednjih šol v smislu, kakor je poslanec Kljun v proračunskoj razpravi predlagul in kakor so se glede srednjih šol v poslanskej zbornici uže sprejele resolucijo. 2. Naprava obrtnih šol in obrtnih strokovnišč. 3. Pri vseh javnih uradih, naj bodo katere koli vrste, nastavljanje uradnikov in javnih upravnikov, ki so slovenskega jezika v besedi in pismu zmožni. 4. Zgradba dolenjske železnice. 5. Odločne naredbe in zdatna podpora vinogradstva zoper vedno sirečo se ti'tno uš. Ta spomenica se je poprej predložila parlamentaričnej komisiji desnice in jo v tej posebno grof Hohen-wart zahtevanja slovenskih poslancev prav živo priporočil. V Prago so včeraj prišli amerikanski Sokoli; vsi češki časniki nujno priporočajo ljudstvu najlepši red. Češkim učencem srednjih šol je bilo strogo prepovedano, udeleževati se pri svečanostih, V K r a k o v i se je 14. t. m. z veliko slovesnostjo odprlo novo vseučilišče. Udeležili so se te slovesnosti ministra Gautsch in Dunajewski, deželni namestnik, rektor Tarnowski, častni doktorji, deputacije, dostojanstveniki, profesorji in velikošolci. Po maši, katero je bral škof Dunaje\vski, napotili so so vsi v novo vseučilišče. Tu je naučni minister rektorju izročil kluče, škof pa poslopje blagoslovil. Navdušeno so potem govorili škof l)unajewski, minister On ne ljubi samo ožje svoje domovine, pesnikovo veliko srce bije za širno slovansko zemljo. Posebno tužna osoda naših bratov na Balkanu, katerim je pri-sojeno robovati Turku, dojmila se je pesnikove duše. Vsi narodi vesele se svobode, vsak jo gospodar v svojej hiši, le Slovana davi divjaška pest, v težke spone so ga ukovali, zaprle mu pot do svobode in omike. A tako ne sme ostati, začelo se je daniti tudi na Balkanu, raja zbudila se je iz {težkega sna; zdrobiti hoče svoje okove in osvoboditi se. In pesnik povzdigne svoj glas ter kliče svoje rojake bratom na pomoč: Na noge, hrabri vi junaki, Na noge, bratom na pomoč, Ki jih pod turškimi divjaki Obdaja robstva tužna noč! Sli so, bili se, prelili so svojo kri, da bi osvobodili svojo domovino, a glejte, tu se oglašajo mogočni »ebičneži, evropski narodi, ter kličejo ; nazaj v turško robstvo, za vas ni svobode! Sveta jeza popade pesnika, in vpraša se: Je torej zastonj ves naš trud in bolj in kri! Ne, to ne more, to ne srno biti, ako nam je ne daste, priborimo si svobodo »umi ! Zato le Molčite vi, ljudje, molčite, Kaj vpitje vam pomaga to P Će še tako se nam grozite, Nikdar več rob Slovan no bo! V tem svetem boju za častni križ in svobodo zlato končal je pač mnog junak Gautsch, rektor Tarnowski in mestni župan. Nazadnje se je podpisalo otvorno pismo in rektor je izjavil, da je odprt Collegium novum. Na Hrvatskem je pri volitvah v deželni zbor z veliko večino zmagala narodna ali vladna stranka, čemur se ne more čuditi nikdo, komur je znan vladin pritisk in sploh zazmerc na Hrvatskem. — Zagrebški župan dvorni svetovalec Badovinac jo bil suspediran zarad tega, ker je bil v Zagrebu za kandidata postavljen. Kaj tacega so doslej še nikodar ni slišalo, pripetilo se je le na mad jarskem globusu! Madjarom ne moremo kratiti to — slave!! Volitvi v Brinji in trdnjavi Ivanic ste bili odloženi, po trditvi vladne stranke zato, ker so se godile nezakonitosti, po drugih poročilih pa vsled tega, ker so je pokazalo, da vladna stranka propade. Vnanje dežele. V Bel gradu je prebivalstvo pozdravilo novo ministerstvo z velikim navdušenjem. V klubovih prostorih mu je liberalna stranka napravila ovacijo. Ljudstvo se je valilo po ulicah in klicalo živio novemn ministerstvu, Srbiji in Rusiji, smrt Garašaninu, pred katerega stanovanjem se je zbralo mnogo ljudstva ter mu okna pobilo. Straže so bile sicer uže poprej postavljene pred njegovo hišo, a bile so preslabe, da bi mogle bile izgrede ubraniti. Garašanin je devetkrat z revolverjem ustrelil skoz okno i neki ranil necega dijaka. Ko je prišla žendarmerija razšla je množica. Kralj je izdal ukaz, s katerim skupščina razpušča; nove volitve pa niso razpisane. V belgraških diplomatič-nih krogih se govorf. da je nemški poslanec grof Bray pritiskal na to, da so Garašaninu vzame ministrovanje. Ako je to res, potem je to nov dokaz, da Bismark dela na razpor mej Avstrijo in Rusijo, da potem, ako so uname vojna mej tema državama, dobf prosto roko in plane na Francoze. Zato pa bi Avstrija najbolje storila, da se, dokler je še čas, poboga z Rusijo glede vshodnjega prašanja. Čas hiti, naj ure ne zamudi! Rističeva vlada ne bode prijateljica Avstriji; na Bolgarskem no bo dolgo ulekel Rusiji protiven veter; Črnagora se klanja caru, Macedo-' nija se zanaša na Rusijo. Razmere so tedaj jako ozbiljne. Zelo se vara Avstrija, ako ima vero v Bismarka; če se Avstrija zaplete v vojno z Rusijo in Bismark plane na Francoze, gotovo si pridobi zopet Italijo za-se, za kako ceno, tega ne vč le on in iredenta, to vemo vsi. Za vojnega ministra je bil imenovan Gruić, sedanji poslanec v Petersburgu. Iz S r e d c a se 14. t. m. poroča, da je turški poslanec Riza bej bolgarskej vladi izjavil, da jo turška vlada to misli, da zdaj ni ugoden čas za sklicanje sobranja i da ona svetuje, naj se odložf. Po poročilu od 15. t. m. pa bolgarska vlada ne misli tega sveta poslušati ter je izrekla željo, naj bi zastopniki zunanjih vlad za čas zborovanja prišli v Trnovo. Ni pa še znano, ali se zastopniki tja napotijo. Ruska v 1 a d a je izjavila, da je Kerki za to zasedla, da zavaruje novo železnico v srednjej Aziji. se se še mlado svoje živl jenje. Pesnik joče na grobu dragega prijatelja, ki je pustil svoj dom in družino svojo, da bi rešil sužnega si brata iz turških pesti. Plačal je to blago podjetje se svojim življenjem in pesnik je edini, ki ga je izročil materi zemlji, edini on Tovariš zvesti le je točil, Na zgodnji grob solzico. Z bojišča peljejo ranjene vojake domov. To so pač tožni vlaki, ni slišati z vozov ni petja ni smeha ni vesele govorice, samo ječanje in stokanje ranjencev zvoniti na ušesa. Ustavijo se pred malo vasico, in ljudje hite, da postrežejo z jedjo in pijačo nesrečnežem. Mej množico je tudi sira ženica, ki bi rada pomagala bolnim junakom. Že stopi v voz, v kotu leži mrtvaško bled mladenič, boreč se smrtjo. S zadnjimi močmi upre svoj pogled v ženico: Radost mu lice spreleti: „Oj mati, z Bogom!" — zašepeče — In mrtev že pred njo leži . . . Bolesten krik se krog razlegno, Potem ni čuti več glasu, Zenico pa vojak odtegne Mrtvo z nad mrtvega sinu. To svidenje je nesrečno mater umorilo. In kako ne bi je, saj je bil on edini, katerega je ljubila, on edini, ki jo ljubil njo in za njo skrbel. Sedaj nema nikogar več, sama ne bi mogla živeti. (Dalje prih.) \ italijanskej poslanskej zbornici je 14. t. m. zahteval vojni minister 20 milijonov kredita za vojaške troške v Afriki, kakor tudi sestavo vojnih krdel za posadke v Afriki. Mej Francozi in Rusi se je v zadnjih letih začelo gojiti prijateljstvo in politična vzajemnost. To ni čudno, ker je čisto naravno in obema državama neizmerno koristno. Čudno je le to, da se to uže zdavno ni zgodilo in da so Francozi morali prebiti toliko skušenj, nesreč i narodnega ponižanja, predno so prišli do spoznanja, da jim je prijateljstvo z Rusi potrebno. Napoleonu prvemu je rodila zgorela Moskva nesrečno bitvo pri Lipsiji, Napoleonu tretjemu je Sebastopolj rodil Sedan. Lipsija in Sedan ste imeni, naj-črnejši v francoskej zgodovini, otemnili ste njih „gloire", na kateri so tako ponosni ter naložili francoskemu narodu neizmerna bremena, neizmerno nesreč. Pregovor pravi, da človeka nesreča zmodrf; Če velja to tudi o narodih, potem je soditi, da zmodrf tudi Francoze. Njihova zunanja politika je iskala „gloiro" v otda-ljenih zunanjih deželah, kder je veliko žrtvovala, a žela ni nobenega dobička, s tem pa je odgojila Prusijo, da je stopila Francoskej na vrat ter jo ponižala tako, da sama ne more več madeža oprati. Zato je naravno ter se ni čuditi, da Francoska išče prijateljstva z Rusi, kateri je nikoli niso sovražili pri vsem tem, da jih je samovoljno napadala in v državnem razvoju ovirala. Ona je sprevidela, da le v prijateljstvu z Rusi more dospeti zopet na tisto stopinjo, na katerej je poprej bila i na katero je po naravi poklicana; brez tega prijateljstva jej bo vedno nad glavo visel nemški meč. Sicor ni več na Francoskem vojni minister Boulanger. ki se je preočito prizadeval za zvezo z Rusijo, a na tem ni toliko ležeče, ker Boulanger ni vzrok, da Francoz roko daje Rusu, ampak vzrok so Nemci, ker tisti dan, ko so štrli francosko gloire, odprli so Francozom pot v ruski tabor. Vse to vidijo tudi Nemci, in zato je Bismark v zadnjem času svojo politiko močno predrugačil; spravil se je s papežem, Rusiji dal prosto roko v Bolgariji, vojaštvo silno pomnožil ter na vso moči dela za prijateljstvo z druzimi državami, posebno z Rusijo, le mej Avstrijo in Rusijo bi rad povzročil svado, kar pričajo posebno njegova razodevanja, kakor n. pr. tajna pogodba mej Avstrijo in Rusijo zastran zasedenja Bosne in Ilrcego-vine. To pa dela iz tega vzroka, da dobf prosto roko in plane zopet na Francoze, dokler ti niso Nemčije v moči nadkrilili. Turški sultan neče podpisati z Angleško glede Egipta »klenene pogodbe, on zahteva, da se predrugači tista določba, ki Angleškej daje pravico, deželo v gotovih primerljajih zopet zasesti. Angleška vlada pa tega neče dovoliti in raji se odpove vsakej pogodbi, nego omenjenej pravici. Zdi se, da sta francoski in ruski poslanec sultana pregovorila, da se je postavil zoper pogodbo, praša pa se, ali sultan oatane stanoviten, ker Angleška ponuja novcev, Turčija pa novcev vedno potrebuje, in zato je prav lahko mogoče, da sultana ta vaba omami, stegne roko po novcih in pogodbo podpiše. S tem pa stvar ne bi še rešena bila, ker gotovo, da Francoska in Rusija te pogodbe nikakor ne priznati. DOPISI. Iz 8V. Ivana, 15. junija. Po dolgem času smo zopet čuli na da S. R. T. po končanej procesiji v pivarni „Aurora" naše vrle cerkvene in pevce pevskega društva „Zora" skupno naše narodno-slo-venske pesme prepevati; v srce nas jo ganilo, ko smo slišali petje naših vrlih Svetoivancev. Tudi nas „Zorašett je veselilo, da smo se v takem mnogobrojnem številu skupili, ter zopet naše stare zbore prepevali. Nadejati se je, da so na dan procesije svotoivanske zopet snidemo, ter se bodo čuli zopet krepki glasi naših prs. Tedaj „Zoraši" in cerkveni pevci, prepo-ročamo vam, da so v mnogobrojnem številu udeležite svetoivanske procesijo. Lopo so mi cerkveni in Zoraški pevci zahvaljujemo za lepi pozdrav našega vrlega narodnjaka, g. podpredseknika pevskega društva „Zora11, Josipa Negodo, koji je tako navduševal društvo pri „Aurori* na dan S. R. T. Ista zahvala gro tudi vsem nazočim gospodom, za njih dobrosrčnost. Bog jih živi! Trstenik, 15. junija. Navadno so po okolici tržaškej sprevod S. R. T. prvo nedeljo po sprevodu v Trstu opravlja. Ker se rad pridružujem takim slavnostim, sen* se letos po uaklučbi napotil v Barkovlje, kajti tam je bila redka svečanost ali sprevod, k« so lahko z mestnim meri. Videl sem mnogo ijudstva, dve prav lepi, novi cerkveni zastavi, vredne 1300 gld., katere je č, g. župnik Ivan Čeme mej svojimi vernimi farani nabral. Pomislite da tu ne stanujejo imoviti gospodje, ampak z malo izjemo le delalski stan, ki si je moral pri ustih pritrgati, da je mogel svoj dar na altar Gospodov položiti. Sprevod je vodil č. g. monsignor I. Čeme z asistenco dveh gg. duhovnov iz Trsta. Godba pešpolka št. 61. je svirala. Pevci barko-vljanski so se zopet skazali, da so v istini pevci. Kakor radovednež prašam necega Barkovljana: Kedo pa to troške plačuje?' ker godba, pevci, streljanje z možnarji pri sv. evangeljih, svečava, štirji lepi altarji, to nekaj stane. Odgovoril mi je : Za godbo skrbijo naši fantje z svojim darom, za cvetice dekleta, za streljanje možje in za drugo pa vsak nekaj in to le z veliko skrbjo in prizadevanjem našega neutrud-Ijivega č. g. župnika Černeta. Da, odgovoril sem mu, tisočkrat hvala in srečno-selo, ki tacega dušnega pastirja ima in še srečnejše ovčice, katere za njim hodijo.. Pa zopet mi je prišlo na misel, v barko-vljanskej fari stanujejo Slovani in Slovan nema tekmovalca, on je bil in bode zvest pravej veri in svojemu carju, naj ga še tako tlačijo nadloge, on ostane skala proti valovom liberaluštva in sovražnikom Avstrije. Vedež Trsteniški. Iz Gabrovice na Krasu, 13. jun. 1887. Pred nekimi dnevi se je v našej občini vršila volitev novega starešinstva in tudi župana, ker je starega starešinstva triletna doba že minola, ko je bil župan slavno-znani trgovec g. A. Koliko je on storil za zboljšanje materijalnoga stanja v našej občini, to je vsem dobro znano, zato pa tudi bi ga radi hvaležni občinarji zoper njegovo voljo spravili v začasni pokoj, a velezaslužni župan drži krepko svojo častno žezlo z obema rokama in si ga ne da izpuliti z lepa. Poglejmo pa, kako se je godilo našemu vrlemu narodnjaku v dan volitve. Nastopil je osodopolni dan volitve,, kateri je imel odločiti osodo našega župana, bo li visoko Čast županstva še mogel obdržati, ali ga brezverni in liboralni občinski jeziki zavržejo in odstranijo. Napočil jo volilni dan. Volilna komisija se zbere v občinskej pisarni. Tudi volilci niso zamudili postavne ure, prišli so v obilem številu iz vseh treh razredov; slednjič stopi tudi župan v pisarno s polno sapo in zre srpo po malo zaupnih volilcih. Prvi volilci so bili iz tretjega razreda, po številu največi, ki jo sestavljen iz same demokratične stranke. Zdaj otda prvi glas na povelje komisije in izusti tako pretirano besedo, da po njegovem menenju bi bil vsak občinar sposoben za župana, le bivši župan ne. Našemu županu je jelo vroče prihajati, pa ko bi uže bilo pri tem ostalo, ali nasprotni glas prvega volilca okuži mahoma vso tri razredo in naš bivši župan je padel. Kaj je tedaj ostalo obupnemu županu? Dobi si nekaj privržencev in ti so svet imeli, kako bi so protestiralo proti volitvi. Ali volilci so postavno volili in izvoljeni bili; kako bi se tedaj našel vzrok ? Našel so je v našem poštenem cerkovniku, njemu se očita, do on, kot cerkveni služabnik, no sme z občinskim starešinstvom v dotiko priti. Ako tedaj zasledo kje v državnem zakoniku paragraf, da corkvenik zarad svoje službe ni volilec, bode so on pokoril za svoj glas, ker ga ni privoščil našemu županu in stari g. župan pride bojda v staro čast, ker so tako teško loči od nje. Domoljub. Komen, 17. junija. Dolgo časa, čestiti bralci, čitali ste iz Komna le vesele dopise, zdaj pa nekaj, kar nas Koinenčane jako žalosti, namreč: V petek, 3. t. m., nam je nemila smrt ob 3. uri zjutraj vzela enega rodoljuba in slovenskega sovdanika, Alojz ija Bandelja, krčmarja in mesarja, največjega komenskega posestnika, pravega Slovenca in podpomagovalca ubogih. Po dolgotrajnem 'rpejenju umrl je v svojej najlepšej dobi, ljubljen in spoštovan od vsili. Pogreb je bil 4. t. m. ob 4. uri po-poludne jako krasen z asistencijo štirih duhovnikov. U deležila so ga jo velika množica ljudstva., vsi c. kr. uradniki, žan-darmi in finančni stražniki, kakor tudi pevci, kateri so na rakvi rajneega tako občutljivo peli, da je marsikakega pričujočega do solz ganilo, za kar se jim moramo prav presrčno zahvaliti. Posebno se pa tukaj, zahvaljujemo vsem tistim, kateri so se po- greba tako mnogoštevilno udeležili, ter tako rajnccniu zadnjo čast izkazati, kateremu lahka naj bode hladna zemlja! k k. Gorica, 15, junija. (Svečanost blagoslovljenja zastave slovenskega katoliškega bralnega društva v št. Ferjanu v B r d i h.) V vsakem oziru lep dan bil je 12. t. m., ko so nam Brda pokazala navdušenost za narodno Btvar, pravo oliko, udanost do domovine naše in nepremagljivo zvestobo do mogočne avstrijske hiše in presv. cesarja. Pohvale nam ni dovelj, da bi ovo krasno slavnost obširno in dostojno opisali. Vse, kar sem tam videl in cul, vse je bilo tako lepo, vse se je vršilo in vedlo tako redno, pošteno in dostojno, da je bilo človeku pravo veselje. Veselica je bila prav ljudski tabor, ki je pričal, da se s ponosom imenovati smemo Slovence. Nas goste pa so dragi Brici s tako naravno priljudnostjo in ljubeznivostjo sprejeli, da jim izrekam v imenu vseh tu s temi slabimi vrsticami izraz presrčne zahvale. Napotil sem se uže na jutro na lepa in v plodovitosti svojej divna Brda. Vas je bila okrašena zastavami. Ljudstvu se je bralo iznenadno veselje. Po sv, maši, katero je služil preč. g. profesor dr. Sedej iz Gorice, vršilo se je blagoslovljenje po Ereč. g. Fran Kušuta, dekanu ločeniškem, akor pooblaščencu nj. eksc. mil. knjezo-nadškofa dr. Zorna. Kumica jo bila visoko-rodna baronica Formentinijeva in kum prečest, g. župan pl. Fabris. Pričevali so odborniki kat. bral. društva, zastopnice št.-ferjanskih deklet, podpredsednik „bralnega in podpornega društva" iz Gorice in jeden odbornik „Slovenske čitalnice" goriške. Govor preč. g. dekana je bil navduševalen, fpodbuden v izomiko, oliko, branje in lepo vedenje. Na to sv. maša, katero je bral preč. vikar g. Anton Gregorič in običajni obhod z štirimi evangeliji. Društvo se je udeležilo z novo zastavo, ki je izvanredno krasna. Diči jo podoba sv. Cirila in Metoda, trak rumeno-črni in dragoceni trak čt.-ferjanskih deklet. Prava dika vsem briškim Slovencem ! Pri obedu so bili nekateri dostojanstveniki pri gostoljubnem g. vikarju. Tu so se lepe napitnice vršile, tako n. pr. je nazdravil g. dokan milostljivej kumioi, v kar ona nazdravi kat. bral. društvu št.-for-janskoinu; prof. K. nazdravi vikarju; preč. župan g. dekanu itd. Ob 4. uri so se zbrali gostje iz vseh gornjih Brd, tako iz Kozane, Kojskega, št. Martina, Kožbane itd. Goriški gostje, kakor tudi udje solkanske čitalnico čakali so pri Lenardiču. Tu se jo vršil preprija-zen sprejem in potem vhod v št. Ferjan. Bilo nas je vseh blizo 1000 ljudi; naprej korakale so tri zastavo in kojska godba. Navzoč je bil tudi predsednik čitalnico iz Pulja v Istri, Točno ob 5. uri popoludne se je pričela na lepo urejenem prostoru visokorod-nega gosp. bar. Formontinija „slavnostna beseda". Ljudstvo so je prav gnjetlo; nastal jo „tabor", ki jo spoštljivo, mirno in pazljivo poslušal posamezne točko programa. Petjo se je iznenadno dobro obneslo. Prav izvrstno so peli domači pevci pod vodstvom gosp. pevovodje Mariniča, kakor tudi kozanski moški zbor pod vodstvom g. skladatelja Volariča. Posebno pa se nam je dopadal mešani zbor. Tu smo imeli priliko občudovati izvrstne glasove in temeljito izučbo domačih ljubeznjivih pevkinj. Sopran je bil neprecenljiv. Hvala vam vrlo, drage domorodkinje! Zasluženo pohvalo je tudi žela pesem „Sarafan" za sopran, alt s premljevanjem godbe. Ploskanja ni bilo konca in ponovitve jo bilo treba. Tudi pri dvogovoru (g. Jug in gena Vogričeva), kakor pri deklamaciji (gdčna Vogričeva mlajša) občudovali smo vrla dekleta št.-ferjanska. Zahvala Čostivrednemu g. učitelju Jugu, ki je po svojoj spretnosti dovadil vrle diletantinje. Bog daj, da bi jednake moči še večkrat slišali, videli in občudovali. Narod napreduje ! To ni prazna fraza, to jo gola resnica, ki človeku dobro j 'S™ »Mutec" igrala se je v občno zadovoljnost. Odlikoval seje posebno stari doktor in sluga, a tudi mutec, njega oče in hčerka, vsi so svoje vlogo dobro in v zahvalo izvršili. Govor g. predsednika kat. bralnega društva, kakor tudi govor slavnostni g. Ernest Klavžarja bila sta na pravem mostu. Vso je bilo — in rni ne pretiramo — izborno lepo ! Po bosedi je bila prosta zabava, mej katero je svirala godba, peli so kozanski pevci in so so vršilo zdravice. S posebnim navduše-nj«m sprejela so jo zdravica mogočnej habsburškoj hiši in presv. cesarju Fran Josipu I. „Zivio«. in „SIava"-klicev ni bilo konca; možnarji so pokali, godba igrala ! Lep, vzvišen trenotek na skrajnej moji italijanskej! Čas je v prijateljskih krogih hitro mineval in ura je došla, da smo se poslovili. Spoznali smo pri tej priliki v vse, kar je lepega, dobrega in koristnega na-dušeni narod, spoznali smo toliko spoštovanih, narodnih, visoko izobraženih mož in seznanili se z njimi. Bratovska vez in ljubezen v duhu naroda našega vezala in družila je ogromno množico. Trenotja (in to je pač bil dan 12. junija), katera je poročevalec v družbi vrlih Bricev preživel, ostanejo mu v vodnem spominu. Bog poživi in ohrani naše vrle Brice! Konečno čestitam št. ferjanskemu društvu v lep vspeh in zvršitev pomenljive svečanosti. Misel, da bi društvo postalo p o d-p o r n o, pretresi odbor vsestransko; le naprej, bodi mu geslo ! Ti pa vrlo „bralno in podporno društvo v Gorici", napravljaj večkrat izlete mej brate svoje, da so bratska ljubezen okrepi, zavednost širi, mejsebojna narodna vzajemnost razvetč! Temu bode še ložeje, če se okleneš svojega novega, mladega brata, goriškega „Sokola", kateremu želimo mnogo lepega vspeha, in če poskrbiš po odboru svojem, da se osnuje nekaka zveza okoliških pevcev. Se enkrat pa zakličem „katoliškemu bralnemu društvu v Brdih" r V zavetje svoje le sprejeti Izvoli, prapor, dobri Bog, In društvo to, ki stvari sveti Služuje, vseh varuj nadlog! In ona dva, ki sta učila Pred tisoč leti Slave rod, Naj društvo bi nezgod branila, Patrona mu: Ciril, Metod ! Iz Grgarja, 14. junija. V zadnjej št. „Soče" smo čitali dopis iz Grgarja, s katerim se jaz in večina l judstva ne ujemamo popolnoma; zato naj mi bode dovoljeno tukaj malo spregovoriti. Glede Vinka Vodopivca ne mislim govoriti, ker smo že večkrat čitali razno pohvale, katerih mu tudi nobeden ne misli in ne more tajiti. Kar se pa tiče poznejih prosilcev, tu mislim, da ni vse, kakor je bilo v „Soči", „da smo na svojo žalost izvedeli, da jo dotični prosilec odtegnol svojo prošnjo". Da nam to ni bilo všeč, to uže vsak, kdor ima peščico zdravo pameti v svojej glavi, lahko ugane, pa da bi žalovali, tega ne. Kedo naj bi žaloval po človeku, ki mu ni nič dobrega storil, ampak ga še za nos vodi, ali kakor so pravi, norce brije. Kako bi žalovali za njim, ki nam že v prvem sviđanju brezznačajno odtegne ponujano roko. No prav za prav to ni nam v sramoto, ampak le njemu, ki tako otročje ravna, Pa kaj čemo, saj vemo, da za nas mora biti stanovitneji in ne tak, da bi danes prevzel in opravljal službo tajnika in bi s prvo nevšečnostjo nas pustil na cedilu v največjej sili. Upamo vendar, da dobimo koga, ki no odtegne svojo prošnjo, ker to so le redki slučaji, kakor bele vrane. Domačin. Domače vesti. Iz Gradca se nam javlja, da prideti Nj. Visokosti cesarjevič Rudolf in njegova soproga Štefanija v drugej polovici meseca oktobra v Gradec. Ostaneta samo tri dni tamo, ter se napotita potem na obiskovanje drugih štajerskih mest. Osebne vesti. Gosp. deželni namestnik baron Pretiš povrnol se je v četrtek iz Gorice v Trst. — Zdravnik gosp. dr. Leo Moskovics naselil se je stalno v Trstu. On je zelo na glasu radi bistroumnih spisov, koje jo objavil lansko leto o kolori. Naš slovenski indolog, g. prof. dr. Glaser jo, kakor znano, prestavil dve in-diški drami v slovensko, te smo imeli čast prijaviti v podlistku. Lansko leto pa jo isti učenjak prestavil neko indijsko igro tudi v nemški jezik, zovo se „Par-vatis Hochzeit". O tej prestavi smo čitali to dni v ucenjaškem nemškem listu kratko razpravo, v katerej je mej drugim tudi rečeno, da morajo Nemci veliko hvalo vedeti g. prof. Glaserju, da jih je seznanil s tem jako važnim dramatičnim delom, katero je še le po njem postalo Evropi znano, prevod da jo izvrsten, ki popolnoma odgovarja poetičnemu originalu, kar jo toliko veČo hvalo vredno, ker nemški jezik ni materin jezik pisatelja. Novi služabniki mestne občine. Višji nadomestni k občinske straže Anton KreuEor imenovan jo služabnikom pri inestnej blagajni; raznosilceui pri istem uradu pa je imenovan Ljudevit Samuele in Bartol Degobej. Prošnjo za odpravo proste uvofnje italijanske povrtnine je vložila zadruga graških vrtnarjev c. kr. trgovinskemu mi-nisterstvu. Graška trgovinska in obrtna zbornica je sklenola, to prošnjo minister-stvu priporočiti. Slovenci v tržaškej okolici so tedaj dobili podporo v enej za nje jako važnej stvari. Okoličane opominjamo, naj poprašajo enkrat pri magistratu, zakaj morajo plačati od vsacega mrliča, ki je umrl za kako nalezlivo bolezen, neko posebno takso od 7 gld. Vrli Sežanci se zopet pripravljajo na velikansko veselico v nedeljo, 7. avgusta. Se vsakikrat, kadar so Sežanci kaj večega podvzeli, posrečilo se jim je tudi dobro; spomnimo se le na veselico za narodni dom, ki je dala čistega dohoka 800 gld., kakoršen čisti dohodek ni niti v mestih tako lehko mogoč. — Ali letošnja veselica obeča biti še veča in lepša, ker kakor se čuje, isti dan so si dali v Sežani rondez-vous goriški in tržaški Slovenci, in tržaška čilalnica namerava za isto popoludne aranžirati poseben vlak iz Trsta v Sežano, katerega se udeleže vsa slovenska društva iz Trsta in okolice. Čisti dohodek veselice v Sežani pa je namenjen polovico za Erjavčev, polovico za Hribarjev spominek. — Tudi v tem obziru so Sežančani pravo pogodili. Želimo jim iz srca najlepši uspeh! Tržaški magistrat je izdal povelje, da morajo peki ob nedeljah delo opustiti in pečf še le o polnoči zakuriti. Nekateri peki se držo tega povelja, ki je pravilno, drugi pa ne, magistrat pa nič ne pazi in dela sitnosti samo takim, ki mu ne stoje prav. Kdor se drži postave, pa ima škodo, in zato je želeti, da bi vlada sama vzela v roke kontrolo, ker z magistratom ne gre „pa ne gre". Dvojna mera. Pač se ubožci zastonj ne pritožujejo zaradi dvojne mere. — V torek proti večeru se je neka elegantna ekvipaža peljala proti sv. Andreju, kamor navadno korači tržaški „highelife". — Kočijaž pa jo prehitro vozil in no daleč od rotundo je povozil (>—81etnega dečka, baje okoličansko rodbine in sicer je ubogi dečko kmalo potem, ko je bil povožen, mlado svojo dušo izdahnol. Židovski listi, ki sicer na take novosti planejo z vso slastjo, ako se prigodi kaj veliko manjšega komu slovenskemu kočijažu, pa so vso to stvar trdovratno zamolčali. — To pomenja, da so prvič mazali, drugič, da mora biti gospoda dobro rudeča, in deček okoličan. — Taka je poštena lahonska žurnalistika. Poskušnja vožnja na hrpeljskej železnici bila jo zopet včeraj ob 5. uri zjutraj. Težka lokomotiva odšla je od hrpeljskega kolodvora na tržaški in zopet nazaj. Vožnja obnesla se je prav dobro. — Dasi-ravno je bil poskus zgodaj zjutraj, nabralo se jo vender dokaj radovednežev ob celej obali. Zabavni Izled v Devin v nedeljo ob 4 popoldne z parnikom Intrepido bode posebno zanimiv, ker je dovolila kneginja Hohenlohe. da sme ta dan vsakdo oglodati si Hloveči njen grud. — Pat nik se povrne v Trst ob «/s9 uri zvečer. Slovesnosti v Kopru udeležilo so bode jutri iz Trsta gotovo mnogo občinstva. Sveti Lazar je namreč Koperski patron v proslavo katerega se bode priredila velikanska procesija. V to svrho je neko podvzetje določilo parnika „Egida" in „Marquado," koja otideta iz Trsta ob 7, 8 in ob y»10 uri predpoldne. Ob V»4 popoldne odplovi parnik „Marcjuado" zopet v Koper. Povratita se v Trst Marquado ob I1/* »n 9ya, Egida pa ob 8 zjutraj in ob 1 uri popoldne. Tržaške novosti: Obletnica za ranjcega Doli-narja. Jutri ob 9. uri zjutraj bode na pokopališču pri Sv. Ani sv. maša in potjo na grobu Dolinarjevem. Čudni značaji, čudni nazori. „II Matino" in „totlca tržaška" užo par dni svetu natvezujeta, da je tržaški pode-stit v lastnej osobi šel te dni k vojaškemu poveljniku, fml. baronu Koberju ter ga prosil, naj no zamori, ker je mestna delegacija odrekla mestni vrt oficirjem za koncert v dobrodelni namen. „Triesterca" si, to pripovedujoč, prizadeva na vse kriplje, da opere zamurce. Ali ,Šalobarda", ki no trpi poleg sebe, po italijanih takozvanih „Lanzichinechi", ker pravi, da liberalnim Italijanom ni treba več pomoči po prodanih vojakih, ki služijo vsem in povsod, je zopet enkrat povzdignola svoj glas tor te dni glasno oporekala „Triesterci" in „Mattino", češ, da ona neveruje, da seje tržaški podesta tako ponižal, da je šel koga prosit odpuščanja, in ako bi bil tudi šel, je to storil privatno za svojo osobo; kajti vrt je odrekla delegacija, ki je korporacija, stoječa nad županom. Ciapa su, povero Lantichineco! Sicer pa postajajo Lahoni vsaki dan silnejši, in vsi „Beschwichtigungshofrathe" nič ne pomagajo. Nesreča. 17-letni mornar Peter Lučič prišel je včeraj na krovu Llovdo-vega parnika „Timavo" mod kolesa mačka, koja so mu strla levo nogo. Odnesli so ga takoj v bolnico. Policijsko. V sklačišči g. J. L. v ulici Stadion št. 16 so ukradli tatje !). gl. iz zaprte miznice. — Kmet Miha Trippas od sv. Antona pri Kopru je zaspal pred Lloydovo palačo. Nek spreten uzmovič si je mej tem prisvojil njegovo novčarko z 13 gl. Sodnijsko. Težak Julij Baseggio je dobil radi goljufije 12 dni zapora in 1« letni Viktor Tomasini radi tatvine 7 dni ostrega zapora. — .'17 letni Jakop Stolfa iz Barkovlj, koji je bil obtožen požiganje, ker je provzrošil dne 6. februvarja t. 1. ogenj v hiši z. Ivana M. Martelanea v Bakovljah. Ker se jo pa dokazalo, da je b^I obtoženi ta dan popolnoma pijan, bil je obtožbe oproščen toda, kaznovan radi prestopka pijanosti se G tedni poojstrenega zapora. — Josipina Sancin iz Skednje pa je dobila radi tatvine 4 mesece ječe. Ponarejen denar. Uže nekaj časa nahajali so se pogostoma ponarejeni goldinarji v Smledniku, v Crkljah in v Kranju. — Po trudopolnej preiskavi posrečilo bo jo oblasti zasačiti ponarcjalce in jih dati sodniji. Ti so namreč; Josip Karn, Franjo in Ivan Stefe, kovača Ivan in Martin Sber in Kar-nova soproga Marija. Tudi njeno 10 letno hčerko so zaprli. Pri hišnej preiskavi se je našlo 113 ponarejenih goldinarjev in 2 stroja za tisek. Vabilo na veliko veselico, kojo priredijo Kraško-Brkinsko-Pivški rodoljubi v Naklem v prostorih gospoda župana Ferdinanda Mahorčiča dne 2P>. junija 1887. lota s prijaznim sodelovanjem Sežansko-čitalničnih igralcev in Sežanskih pevcev. Spored: 1. Sprejem „Tržaškega Sokola* in drugih trž. gostov, pri slavoloku. 2. Izlet v „Škocjansko jamo". 3. Ur. Vo-larič: „Slovenca dom", zbor. 4. Slavnostni govor. 5. B. Ipavec: „Ladija", zbor. 6. Deklamacija: „Pevčeva kletev", deklamujo gdčna G. 7. B. Ipavec: „Lepa naša domovina", zbor. 8. Šaljivi dvospev: „Čevljar in krojač". 9. Igra: „Dva gospoda pa jeden sluga", burka s petjem. Eno uro počitka. 10. Ples. Vstopnina k veselici in plesu za osobo 50 novč. Čisti dohodek je namenjen: na polovico za Fr. Erjavčev ustanovo, a drugo polovico za Ant. Hribarjev spomenik, radi tega se prostim darovom ne stavijo meje. Vstopnina v jamo jo za isti dan na 20 kr. znižana, v kojo gospoda gosti pojdejo, kedar jim bode drago. Pri-četek veselice ob 4V2 popoludne. Pedagoglško društvo v Krškem jo ravnokar izdalo in založilo „Pedagogiški letnik", obsezajoč „Občno vzgojeslovjo" (po dr. Jos. Michu poslovenil Fr. Gabr-šek), „Pouk o črtožih" s podobami, II. del (Jos. Bezlaj) in razne pedagogično-didaktično spise. Cena knjigi je za neude 1 gl. 40 kr. (po pošti 5 kr. več.) Poleg tega so so izdali posebni odtisi „Občnega vzgojeslovja" (cena 80 kr.) in „Pouka o črtežih" (cena 30 kr.); po pošti 5 kr. več. Ker so te knjigo prve v tej stroki, nadejati se je obilo naročbe. — Denar naj se pošilja odboru „Pedagogiškega društva" v Krškem. Tombola v Gorici. V sredo 29. t. m. to je na praznik Sv. Petra in Pavla bodo v Gorici navadna tombola ubogim otrokom v korist. Lani je bila šiba kolera vzrok, da slovesnosti ni bilo, zatoraj bodo vladalo pri letešnej še mnogo večje veselje. Strašna nesreča. O groznem potresu 10. t. m. v Wjernejih (Azija) doznamo sledeče podrobnosti. Do 14. t. m. izkopali so iz razvalin popolnoma zrušenega mesta 9(i0 mrličev. To pa je še-le majhen del ponesrečenih, kajti gotovo je bilo 6 do 8000 ljudi zasutih, kajti od 30.000 prebivalcev pogreša so dozdaj tretji del. Vsega skupaj podrlo so je 32(50 poslopij, mej katerimi jo bilo 2000 hiš iz kamena sezi-danih. Porušilo se jo tudi 0 ruskih cerkev, dve turški djamiji in židovski tempelj. Tržno poročilo. Kava. — Kakor smo uže žudnji?, rekli, je nustop lu reakciju, cena je nakrut padla za 5 do H°l0 lu tendenci! je, da š* veliko [• de. Stvar je bitu rt-8 uže prel runa in vsak mislec j^i moral videti, du hodo strune kmalo počile. — Ker so ne šp> kuhiiHji prestrašili «e je zadnji teden prodalo ?into malo Kave, wi sicer 3<>0 vreč kave Rio po f. 11? tlo 12rt, 8')0 vreč Santo« po f 110 do UM) kvlntalov C -ylon plunt. po f. 134 do 145?, I'o torlcco stane i. !3ti po 142. S. Domingo f 100 do 130, Java Mul. f. 125 do 128. Sladkor — cena so postale nekoliko trdnejšo in menenjn je, da postarajo tudi v še, ker poročila z C^akega in Francoskega zatrjujejo, da s btos oh bo napravilo v fabrikati blaga čez potrebo. Prodalo s* ju te dni 700U vreč sladkorja po f. 17 do 19'25 Sadja — še precejšnja kupčija po stalnih cenah. Pomeranče in limoni po t. '■£ do 7*50, tipe v vencih f. 14, rožiči puljeŠki f 0 do 10, pršni t. 5, dalmatinski mandlji z certifikatom, torej carine prosti t 84 do 85, o> aša f 22, cveli« navadna f. 12 do 10, Eleme f. 16 do 27, Sultanina t 27 <4o 30. Olje — mlnho.a kupčija, pri vs-m tem cen« trdne Jedilno ►tane t'. 35 do 41, namizno f. 48 do 06. Petrolje — cene nespr.-menjene za rusko po f. 6-:i0, za amerikansko pa po f 8 50. Domači pridelki — slaba kupčija, nizke cene. — Fižol rmkči f. 8, bohinec t. 9. koks f. 10'50. maslo dnhro kranjsko t 80 do 82 najbolji* štajersko I 84 do Ss Žito - slabo obrajtano, eene le nominelne in jako nizke. Le« — prav slaba kupčija Seno — dobro konjsko se je te dni prodajalo po f. 1*40 do 1-60, volovsko do 1'75. Borsno poročilo. Tendenca borse se je sicer nekoliko popravila; pri vsem tem pa so kurzi ostali nespremenjeni in spekulnci'a 7a više kuru se ne upa na dan. Dunajska borsa dne 17 junija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 81'40 „ v srebra — — — „ 82.45 Zlata renta— —----------n H2-70 5% avstrijska renta--—--„ 96-95 Delnice narodne banke — — — — „ 8S6' — Kreditne delnice — — — — — — n 2-3.60 London 10 lir sterlin--— — — „ 12GG0 Francoski napoleondori — — — — „ ]0«05 C kr cekini — — — _____ B 597 KomSke marke —--__ — — B 62.20 Mo|a zahvali (S uŽbnn 1 potrjena) Przemvsl. (GaliŠka ) Trpela um na slabih o vh, krču < Ž-lodCU io rab sanju in ven d. r mi je uže po piuž.tku 3 škatljlc izvrstnih švicarskih kro-(fjlc lekarnlča-ja R. Brandta bolezen ponehala dobil s m zopet tek in počutim se popolnoma dobro. Dolžnost mi je tedaj spoštovani gospod, da Valn izrečem svojo zahvalo zj izvrstne "Vaše švicarske krouljice — Z neskončno, iskreno zahvaio bilježim Adela Mi'dwurm. — Ta potpis potrjuje zastopstvo iz- verskj občine v Prz"mysin dnč 20. okt »bra 1880 (L. S.) I^kamičarja R. Br.indt švicarska kro«lji<*« dobivajo »n v lekarnah v škatlj cah po 70 nč., toda je treba paziti ne i Hi k-iž na Črnem polju s poiipisom 5>. Brandta. Zahvala. Za presrčno sočutje in obiskovanjo vseh prijateljev uže za časa bolezni, za preveliko čast, kojo so skazali: vsi. c. kr. šolsko svetovalstvo, c. kr. uradniki, proč. duhovščina, cestni odborniki, velecenjeni župani, gg. veterani s svojim načelnikom visokor. grofom Lanthieri, gg. učitelji, vrli pevski zbori pod vodstvom g. nadučitelja Poniža, drugi gospodje in premnogo občinstva in za krasne podeljeno vence pri sprevodu k zadnjemu počitku zemeljskih ostankov našega nepozabljivega in nenadomestljivega sina oziroma soproga očeta in brata — Antona — izreka najtoplejšo zahvalo tem potem podpisana žalujoča družina Favetti. Skrilje 12. junija 1887. FQ$L*N_Q„ Postavno zavarovani elegantni BLOCK - KOLEDARJI se oglasi se sprejemajo za reklamo trgovskih tvrdk itd. na izdelovanje. Cena veliko manjša kakor splošna. Pobliže in uzorci na zahtevanje zastonj in franko. An-- oncen-Ejtpedition MIZ STERN, Wien, Wollzeile 24. •••»••••••••OMI • Proti hemoroidam! • Kdor hoče čuvati svoje zdravje, naj rabi 9 MENIŠKE* KROGLJICE 8 • (Pillole dei Frati.) f ™ kri čisteče in proti hemoroidam, • koje izdeluje P. Fonda -^ffi £ farmacista v Piranu ^^ JJ Prepotrebne za vsakega, kateri trpi ^P na bemoroidah, zabadanju, hrezteč- ^p ^fc nosti, glavobolji, t>-r sploh veliko sedi, r.ne čistijo kri in dober vspeh pntr-^P jnjf'jo zasebna in zdravniška spriČe- • vala. koja so priložena z podukom za ^fc ^^ porabo vsakej Škatljici v slovanskem, (P n*ni3*em in italijanskem jeziku. ^P £ Prodajajo se po 20 nvč katljica v A • vsih lekarne h Trsta. Reke, kakor JT tudi Istre, Dalmacije, Goriške/a in ^P 0 Trenta. 14-52 £ ••••••••••••••S A. MAYER jeva zaloSa P'va v Ljubljani priporoča zasebnikom in gostilničarjem na deželi trajno iz-vožno pivo v steklenicah iz pivovarne bratov Kosler v zabojih po 25 in 50 stoklcnio. 12—12 | Ljubljanski Zvon. | « Gld. 4.60. * | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. J OS53SS)M5i5SSI Vpe[jana iz Indije ?? kiselica „Leda" ?? Josip Jellinek Brno fBrunn) Krona šf. 19 priporoča: Sukna ostanke ** ■ ■ Oza vsakovrstne obleke za gospode proti gotovem novcu ali proti povzetju za tovarniško ceno! 1'zorci v pokrajine pošiljajo se na zahte-vanje zastonj in franko. 12-tf L1NIKA za spolne in želod-čeve bolesti, nastope ---okuženja l oslabenja možke slabosti, polurnj^, žgečo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zabitje vede, in za vse bolezni mehurja, droba In živcev. Tndi pbmetio po najnovejšem znanstvenem posto anju z neškodljivimi •rerfatvl. 15—3| —104 C. StroMiel, •peoijalnl zdravnik Lindan im Bodensee "ciODĆEVA esenca tj:\ lekarjaPlCCOlija . v. Ljubljani ni jo mogoče preceniti zaradi svoj* nedo-seglive lastnosti) da ne škoduje telesu, če tudi s" dolgo časa rabi), da pomaga v tolikih ln različnih boleznih z najgotovejšim vspehom, posabrm pa zaradi svoje jako nizke cene — vse to so lastnos i. ki jo delajo neobhodn opotrebr o vsakterl družini. Izdelovatelj poSilja jo v zabojnikih po 12 steklen ic po I gld. ,1(1 kr. po ]iostnern povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki, V steklenicah po 15 ni*, se prodaja v lekarnah: Biasoletto, Forabosehi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prent!| li, Ra-vanini, Kovis, Saraval, za magistratom, Serra-vallo, Udovieirh in Zanetti in v večjem delu lekarn na »Štajerskom, Koroškem, Primorskom. Tirolskem, v Istri in Dalmaciji, 25—50 : Pri JULIJU G RIM M, dežnikar, Barricra Vecchia št. 18 jo zelo bogata zaloga solnčlliliov za ffO-spe, za jako nizke cene. — Solitčliiki za gospode od 90 novC. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 I10VČ. naprej. Zaloga dežnikov iz; svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 87—104 igiia^aisUM isisiisiisi Postavno zavarovan Block-koledar za hčtele se naznanili. Vflh.-d dogovorov s6 posestniki hotelov na Dunaju, v Brnu, Pragi, Budapešti, Braždenu, Breslavi, Stetlnu, Hamburgu, Bolonju Itd. in v kopeljih : Baden, Včalau, Karlovih varlh, PraneeveJ kopelji hudo obešeni ti koledarji v vsih sobah za t ijcr, začasno samo v gori navedenih mestih in to pri zvonu, kjer se gost. mora zadržavati. Radi tega je oglasom na ovih Block-Uoleda'jih vspeh gotov, ker so razobešeni v sobah. Prostor oglase je omejen, ker se more samo 10 tvrdk s urejati, ter »o tvroke konkurence popolnoma izključene. Cena cglasa za prostor 40/35 mm. j" Jta svaki 1.6U1 za celo leto od f. 3*50—40" — (—21 nč. za vsako sobo na celo leto.) — Ponudbe se imajo posla i na Amioneen - E\pedition JMoriz Steni VVien, L, VVollzeile Nr. '24 kje se izv6 pobliŽje in se dobe na zahtevanje Morijaceljskc že'odečne kapljice, izvrstno delujočo zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Nepreconljive dobrote jo posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodcn, ako z grla Bmrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč- nem kataru, gorečiče (rzavoi) pri preobilnoj produkciji slin, rumonici blu-vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angolju varhu". 53-23 !>»'. Brndy KremNier, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju I. Seravallu blizo starega sv. Antona Dobiva so v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. M0LLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na-stopkih mladostnih pregreikov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAUM 10 Braunschweig. 18-52 Želodečne bolezni ozdravi b r z o posvema JERUZALEMSKI BALZAM "lim in nedosegljivi želodčni pijači Oa si £lovek izvoli pravi lek proti želod«.nim boleznim, pač ni tako lehko. posebno daudeoes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake ]eke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso ničdruzepa. nego Škodljivaimes Edini Jeruxalem«kl bal* z a m si je zagotovil vsled svoje priproar,^ sestave, odločno oživ)jMjoče in želodčne Živce hitro krepčalnr m či pravloo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilann, kar dokazuje tudi sg vsakim dnevom veče praftanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n^ga ugodnega upliva na prebavljeni* nt ClSCenJe. je zanesljivo sredstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega prebavljanj zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedencl ' oročujejo proti neješč nosti, zabasanju, đljivi sapi gnjosu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane M O novcev. 20-48 6LAVN0 SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTON! v GORICI. Skledlida v Trstu v lekar i Marku Raratini i O. B. Rovi»t na Reki v lekarni al Redentore. ti. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E Pallsca. 38-48 A. Bonne »in > krojač, uzorci Androna Ousion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-13 i k i i i I i I i igsssssiiPiiisigasgissiiiiss^iijassi^i^ Ozdravljenje plućnih bolezni Tuberkuloze, (sulice, jetikc), naduhe, »prte sape), kroničnega bromhljalnega katara Itd jli|T po plinovi ITI d. (po rektalnej injekciji). Najnaverjetniji, skoraj nedoiegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem po- ijS polnoma dosežen ! Ol) osupljivih, nepogrešivih vspehih govori najjasnejSe sledeča }=(] Eisma slavnih proteso-jev, koju navedemo v kratkem, toda kolik >r mogoče z lastnimi m esedami, in koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih til- in inožemstva: Prof dr. Bergcon. Po tridnivnej plinovej ehalacijl po r ktalnej injekciji, izdatno pojomauje kašlja in izvržka, potem Dopolno prenehanj«, — mrzlica, pot in hrioavost |=f|i j« posve izginola. — Truplo se redi vsaki teden za '/, - 1 K. Ravno tako brzo o«- rti __________„_________..se ozdravi ter more m ajtežjm posel zopet opravljati. —Inii I t^l prof. Dr Cjrnil. Pri naduhi se more pol ure po plinovej exhalaciji laglje snnsti. iijn yil — Ako se exhalacija j za plinovo exhalacijo (Rectal-J n jeetor) se doDiva z |t]| rJJjJ vsemi pripravami za pripravljanje pliva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga UJS Ljj] more rabiti tudi vsak bolnik sam pri j|{ Dr. KARLU AI.TMANN, Wlen VII., Mariahilfcrstassc N. 80/A rjy ter stane gl. 8,30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenje ni niti l[rJi težavno, niti ovira vsakdanji posel. —11 hjjj *----- Lnstnik društvo „Edinost", Jzdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. trg Sv. Katarine St. 1. :ic-l7 izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli so 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista ,11 Piccolo".) Čast nam jo preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Via Torren te 12 Ista prima i obavlja svaku Itaručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla to preporuča se osobito za ovo vrsti tis-kanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnici, zaručne i vjenčaie objave, pozive, razporede, ula-znice, ogiase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, eienike, jestvenike, svako-vrstne skriialjke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da čo natn biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Očekujuč, da če podpisanu si. občinstvo svakom prigodom svojimi velocienjenimi naručbami počastiti, preporuča sliedoče, njenom nakladom izašle knjige : „Kmetijsko berilo", za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk/ Napisal E. Krnmer, ravnatelj kmetijske gospodarske šole v Gorici. Cena: Tvrdo vezano po pošti 75. nč., a mehko 55. nč. — „0brtnij$ka postava in Cegnarjev životopis", cona 20. nvč. - „Filip", Žalostna igra. Spisal Vittorio Alficri. Poslovenil .T. Križman, cena 25. nč. — „Antigona", poslovenil J. Krizman, cena 20 nvč. _ „Viljem Teli", poslovenil b\ Cegnar, II. izdaja, cena 40 nvč. — „SČdni obrazci", spisal Bogdan Trnovec, cena 25 nvč. — Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično noslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča so Tiskara Dolenc Via Torrente 12 u Trstu. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.