Razprava o našem šolstvu v banskem svetu Na letošnjem zasedanju banskega sveta je bilo tudi precej govora o našem šolstvu. Iz poročila, ki ga je o tem priobčil »Slovenec« od 18. februarja, posnemamo samo sledeče odstavkc, ki se tičejo šolstva in učiteljstva. Bajlec Franc, Murska Sobota: Odkar ta država stoji, pri nas še ni bila zgrajena niti ena ne ljudska ne srednja šola iz državnih sredstev. V Belgradu je bilo v zadnjih štirih letih zgrajenih pet novih gimnazij, vse zgolj iz državnih sredstev, da ima danes Belgrad sam več srednjih šol, kakor vsa Slovenija. V Belgradu imajo tudi 20 profesorjev samo zato, da nadomeščajo odsotne in obolele, pri nas pa tako bridko primanjkuje redno nastavljenih učnih moči. Ne moremo se ubraniti vtisa, da za tem tiči neki namen. V Belgradu slutimo strujo, ki ne more prenesti našega prosvetnega razvoja, zato nas skuša pahniti na pot nazadovanja. Od centralizacije učnih knjig in učil imamo samo kulturno škodo, ker se te izdaje ne ozirajo na slovenske narodne in zgodovinske posebnosti in večkrat surovo žalijo naše narodno in versko čutenje. Nujno potrebno je za uspeh našega šolstva in za resnično enakopravnost, da se nekaj kompetenc prenese iz ministrstev na bansko upravo. Obširneje je govoril o breznarodnosti precejšnjega dela tamošnjega učiteljstva, ki prav vsled svoje čudne usmerjenosti ne najde stika z ljudstvom. Pozabijo se namreč besede blagopokojnega kralja, da samo dober Slovenec, dober Hrvat ali dober Srb more biti dober Jugoslovan. f Ob koncu svojih izvajanj je predložil sledečo resolucijo, ki jo jc banski svct z odobravanjcm sprejel: Banski svet dravske banovine, zbran na svojem IX. rednem zasedanju v Ljubljani, naproša gospoda bana, naj pri kraljevski vladi v Belgradu izposluje čimprcjšnjo decentralizacijo prosvetne uprave v sledečem: 1. Ker nameščanje, premeščanje in dodeIjevanje učnih moči iz Belgrada povzroča ob nedovoljnem poznavanju krajevnih prosvetnih potreb razvoju slovenskega šolstva in splošne slovenske prosvete silne neprilike. naj to opravlja v okviru proračunskih možnosti ban. 2. Učne načrte za slovensko ozemlje naj ban prilagodi v okviru obstoječih zakonov slovenskim posebnim narodnim, zgodovinskim in kulturnim razmeram; na tem ozemlju naj bo šolski pouk po načrtih, ki jih izdela ban. 3. Vsaka monopolizacija šolskih krtjig, učil in šolskih potrebščin naj se z ozirom na posebne razmere dravske banovine na njenem teritoriju, kolikor se je uvajala, ukine, oziroma se ne uvede. 4. Kr. vlada naj da vsa potrebna sredstva na razpolago, da se dopolnijo in zasedejo prazna učiteljska mesta na vseh šolah dravske banovine. 5. Za izvedbo gornjih zahtev in želja naj kraljeva vlada poskrbi dovolj kreditov. Dovolj kreditov naj poslej prejema tudi univerza v Ljubljani, katere razmah je omejen vprav zaradi pomanjkanja drž. dotacij. Vesenjak Ivan (Košaki-Ptuj) govori o potrebi, da se ljudske in meščanske šole prilagodijo razmeram in zahtcvam kraja, da bodo praktične. V vse naše šolstvo je treba uvesti več Slomškovega duha, katerega delo in vzgojne metode je svoj čas odobrila in po hvalila celo akademija v Pcterburgu (sedaj Leningrad). Zveza med učiteljstvom in ljud- stvom bo vzpostavljena šele takrat, kadar se bo učiteljstvo približalo mišljenju in pojmovanju Ijudstva. Za učitelje in profesorje, ki so bili v letih 1931—32 reducirani, pa zahteva, da se ponovno nastavijo in da se jim štejejo vsa ta viriesna leta, da se razveljavijo vse takratne uradne ocene, ker so krivične in protizakonite. Čut pravičnosti in zaupanja v zakonodajo zahteva »restitutio ad integmm«. Tovšak Ivan (Št. llj - Slovenj Gradec) razpravlja o problemu poročenega učiteljstva in pravi, da bi bilo samskim vsekakor treba dati boljšo plačo, ker jih sedanja v materialnem stanju preveč loči od poročenih, zlasti tam, kjer oba poučujeta in imata oba plačo. Naša naravna zahteva je tudi, da je treba katoliškim otrokom dati katoliškega učitelja. Dr. Vidic Franc (Kamnik) se čudi, da morejo nckateri tako mirno govoriti o napredku državnega gospodarstva, ki bo, kakor pričakujejo, ob koncu leta pokazalo eno milijardo din perbltka, pri nas je pa blizu 500 učnih moči brez posla, celo od 1. 1932, ker ni denarja, da bi jih nastavili. V šolski upravi naj bo več smotrcnosti, da pouka sredi leta ne bodo matile razne prestavitve in izmcnjavanjc osebja. Kranjc Jakob (Begunje-Logatec) govori o potrebi večjega sodelovanja podeželskega učitejstva z ljudstvom, ker je večkrat duhovnik edini izvenšolski prosvetni delavec. Tudi radio naj bo laže dostopen ljudstvu, da bo mogel opravljati ves svoj kulturni namen. Planina Lovro (Škofja Loka) podrobncje govori o šolah v Lučnah in Javorju, kjer jc 120 otrok, pa cna sama učna moč. Med učiteljstvom je tudi nckaj čudnih tipov, ki ne dajejo dobrega zgleda, ne glede treznosti, nc glede lepega obnašanja in spoštljivcga vedenja do ljudstva. Škrabec Stanko (Ribnica-Kočevje) pravi, naj knjige za šolske knjižice izbira poseben odbor, ker danes otroci dobe včasih iz njih čtivo, ki za nje ni prav nič primerno, ki ne pospešuje ne izobrazbe, ne srčne plemenitosti. Janez Brodar. Nekatere šole v kranjskcm okraju so premajhne. Anžič (Krško) govori o pomanjkanju in slabem stanju šolskih poslopij v svojem okraju. Krajevni šolski odbori naj dobe več pravic pri sestavljanju proračunov. Meščanska šola v Krškem naj se spremeni v nižjo gimnazijo. Šolska spričevala za ljudske šole naj bodo kolkovine prosta. V Radečah naj sc osnuje meščanska šola. Josip Tratnik je naglašal, da je mati slovenskega šolstva katoliška cerkev. Danes pa se dogaja, da zastopnik katoliške cerkve v krajevnih šolskih odborih nima prostora. Mladina se mora po ljudski šoli uvrstiti v prosvetna društva, ker nima druge institucije, ki bi za njo skrbela in zato naj ta društva banovina podpre. Meščanske šole naj se specializirajo. Alojzij Janžekovič (okraj Ptuj). Na deželi naj se športu na šolah ne daje toliko važnosti. Učitelji naj obiskujejo službe božje že zaradi dobrega zgleda otrokom. Država naj prevzame plačilo kuriva za učitelje. Jurij Kugovnik (Dravograd). Zahteva višje postavke za obmejno šolstvo. Šole je treba zlasti v dravograjskem okraju povečati. Učiteljstvo naj se v zvezi z duhovščino prilagodi željam in verskim nazorom naroda. Kuder (okraj Celje) naglaša potrebo novih ljudskih šol v celjskem okraju.