Pošlarina plaćena u golovu Cena № t SOKOLSKI GLASNIK GLASILO SAVEZA SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE _ Mesečni prilog »Sokolska Prosveta« God. П. - Brof 28. Ljubljana, O iula IzlazI svakog čeivrlka • Godišnja prelplala 50 Din • Uredništvo i uprava u Ljubljani (Narodni dom) Telefon br. 2543 • Račun kod poslanske štedionice br. 12.943 • Oglasi po ceniku • Rukopisi se ne vračaju KARLO PARZER, (Ljubljana): , Sokolstvo i omladina Omladina! Več samo ime kaže nam sve. O omladini, o budućnosti naroda, je reč. Omladina i njen uzgoj to je za Sokolstvo največa zadača. Iz porodice dižu se njeni temelji, osvetljivani blagim zrakama roditelja ske ljubavi i tako ona raste na pleme-nitom tlu tradicionalne etike spoje* ne s čuvstvenošču same prirode kao plod i ujedno seme naroda — naše velike zajedniee. Po zajedničkim tež* njama i stremljenjima čovečanstva, u samoniklom poletu slobodnog razma* !*a svojih nepokvarenih čuvstava, vodi nadobudni put omladine iz porodice u školu, u vežbaonicu i zatim u život, u svet — opet k zajednici. Njen put vodi u beli dan, uvek napred, kao što mlado jutro svojim sunčanim zraka* ma prodire kroz zastrta okna žalosti i tuge — kroz život — nagoveštajuči nov dan, dan svetlosti, radosti i čiste nepotvorene etike, koja je svojstvena narodu i koja mu daje mentalitetno obeležje. Na omladini, koja med nama ra* ste kao uvek nova i nepresahnjiva moč i sila, zrcali se čistoča naše narodne slovenske etike i čistoča narodnog čuvstvovanja. Omladina svo* jim životom vodi nas do onih tajno* vitih vrela iz kojih protiče nov život, da bi se u kristalnim valovima tog vrutca ogrejala naša zastarela srca, i duša napojila svežim snagama i novim Sokovima za lepši život. Omladina naša i Sokolstvo! To su ■ Уa. nedeljiva pojma, jer je sokolska ‘teja večni dom i velika mati naše mladine Sokolstvo je mladost, jer jc u njem udruženo gibanje i sila, kao telo i duša, jer u ncsvcsne živote uli* va novu oživljujuču snagu, snagu in-tenzivnijeg radnog života, koji če biti na dobrobit naroda i države, života koji teži za podignučem svih narodnih telesnih i moralnih osebina. Za Sokolstvo je omladina posebni problem, čije je rešenje ujedno naša najvažnija i največa zadača. Naše vežbaonice namenjene su Pre svega omlađini, iako također te* ovežba nikako ne štetuje ni onima u starijim godinama, več im je od velike koristi. Omladina, u dobi kada ra* ste i kada se razvija telesno i duševno 1 izgraduje svoju individualnost, glav* ni je objekt naših vežbaonica. Kao što se još usijano zelezo mora kovati, ta* ko i mi moramo da iz omladine, iz njenih mladih srdaca i telesa izgradu* jemo čeliene snage, fizičke i moralne, da ju pripravimo na teške zadače, ko-!€ ju čekaju u životu. Fizička snaga ; zdravi je omladine takoder je sva i Jedina podloga duševnog zdravlja i moči jednoga naroda. Svaki čovek tre-’ada zna, da je najbolji i najuspeš* nili uzgojni faktor omladine slobodno telesno gibanje — telovežba, a to za* t°. jer je to u največoj srodnoj vezi *e prirodnim razvojem čoveka. I upra-v° radi toga sokolska vežbaonica po* staje največe i najbolje uzgajalište naš? omladine. Omladina je tek tada zdrava, a n11 e takoder srečna j zadovoljna, kada se mnogo fizički giblje, i svaki teh* mčki stručnjak, kao također i lečnik m psiholog potvrdiče nam, da je gibanje u tesnoj vezi sa razvojem i du* sevnim raspdloženjem čoveka. Sokol* stvo pak misli još potpunije. Ono ho* ee naime da to gibanje telesno i du* sevno provađa i usmeri po jednom stalnom i prokušanom sistemu sokolske telovezbe u određen pravae Taj Pravac jc dobrobit, zdravijo, nacionalna svest i snaga naroda i države u Sv«korn pogledu. Zadača jc Sokolstva dakle u glav* 0rn uzgoj omladine U tom elementu j _°fia, koji se razvija i uvek napredu* treba gledati simbol Sokolstva sa-(^a, koje se samo na taj način sa °_m omladjnom diže, uvek raste i Razvija i telesno i duševno, te nepre* dno teži za savršenstvom. Tako Sokolstvo u srcima i tclima omladine, koju uzgaja, diže samo sc-, uyek više i više te se iz generacije generaciju neprekidno vrača uvek novom uzgoju mladih života, i uvek ?a novim, uvek bogatijim i potpunijim 'skustvima i sredstvima. i time po toj svojoj bitnosti postaje u punom pozi* ’ип°т i konstruktivnom smislu naj-eč' faktor gibanja prema gore i prc* jn? naPred. Sokolski uzgoj teče para* 1 no sa razvojem omladine same i pa* rale'Ino sa dobom vremena uvek na* pred, taj uzgoj je jedini medu svim ostalima, jer sa sobom nosi sve ono što je od prirode dobro i korisno za telesno i moralno podignuče čovečanstva. Sokolski uzgoj omladine provada se, kako je več spomenuto, po odre-denom, prokušanom i pozitivnom sistemu i zato je bila i jest zadača So* kolstva udružiti sve zdrave uzgojne načine pod svoje sistematsko okrilje, u sebi ih izgraditi, upotpuniti i usavr-šiti. Radi toga Sokdlstvo mora za nas da postane i da bude najširokogrudni* ja narodna ustanova, u kojoj če zaista i brujiti opšte narodni život. Naša je zadača također, da u svom budučem radu pod okrilje Sokolstva udružimo upravo sve grane te* lesne kulture, kako sc naša omladina nebi na različitim igralištima i mesti-ma uzgajala u svemu pre samo ne u duhu prave nacionalne svesti i narod* nog jedinstva. Na isti način potrebno bi bi'Io Sokolstvu inkorporirati tako* der i ostale kulturne, socijalne i go* spodarske grane narodnog života te ih dovesti u sklad sa našim sokolskim principima. Mi ne smemo prepustiti uzgoj omladine samo zgoljnom sluča* ju, več naš put u tom smeru mora biti jasno odreden, naše namere moraju biti otvorene i odlučne: brinuti se i nastojati da svome narodu uzgojimo zdravu i nepokvarenu omladinu, pro-žetu največim patriotizmom i naci* onalnim ponosom, a što če biti od trajne vrednosti za sve buduče gene« racije. Zato moramo u svakom pogledu uzgajati sebe i svoju omladinu u sokolskom, narodnom i državnom du* hu i ne smemo dopustiti da bi faktori izvan Sokolstva u tim mladim dušama sa raznim sredstvima i načinima stvarali i budili nešto što je protivno Sokolstvu, a time i našem narodnom i državnom duhu. Mi sokoli konačno moramo biti svesni, da nam je sama država pove* rila uzgoj naroda, pre svega pak omladine, i to iz uverenja da je naš način uzgoja najbolji, najkorisniji i u najve* čem skladu sa državnim i nacionalnim interesima. Ovo poverenje je za nas i največe priznanje. Stoga je naša pr* va, najsvetija dužnost da to poverenje svojim neumornim i istinskim radom potpuno opravdamo i da na omladinu i njen uzgoj u našim vežbaonicama gledamo i pazimo kao na najdragoce* niji biser. U vršenju ove svoje visoke visoke sokolske i nacionalne dužnosti ( treba da smo potpuno svesni, naime, da smo kao uzgajatelji omladine ujed* no i čuvari največeg narodnog i dr-žavnog dobra i graditelji naše velike budučnosti! Quousque tandem ? Ima ljudi, kojima je svojstveno da uvek nekoga diraju i da ne daju mira, makar im ipak niko ništa ne čini, niti daje za to bilo kakova povo* da. To su po prirodi svojoj nemirni duhovi, koje inat i p'rkos baea iz ekvi* librija svake objektivnosti i pravično* sti, .do krajnosti nekonciljantni i ne* trpeljivi naprama svemu što nije njihovo ili po njihovom mišljenju i čeifu. U svojoj neodoljivoj mržnji ovi ljudi ne biraju nikakova sredstva niti propuštaju ikakovu prigodu, a da se ne nabace kamenom, na onoga, ko* ga im njihova fantazija, ugrejana mr-žnjom do paroksizma, pretstavi kao ne* kog tobožnjeg neprijatelja. Kad bi to bio slučaj kod sitnih i malih ljudi, sla« be ili prosečne inteligence, kojima ni usud nije bio sklon da se ogreju na suncu kulture i prosvetle zracima luči nauke, onda se na nje i nebi trebalo osvrtati niti bi im se moglo što jače da zameri; na te ljude se obično sami-losno pogleda i — oprašta im se. Medutim slučaj, koji sc baš sada nas tiče, upravo nas frapira. Teško nam je naime verovati, da se ovakovih pojava može nači i kod ljudi, držimo, nepobitne inteligence, velike kulture i, koliko vidimo, visokog položaja. Pa i tu bi mogli da u krajnjem slučaju koncediramo, kad se to nebi radilo o jednom visokom dostojanstveniku u hijerarhiji katoličke crkve, kojemu je na ustima krščanska caritas, a delom svojim naprotiv seje odium medu bra* ču svoju Reč je opet o biskupu krčkom, g dru. Srebrniču, kome je Sokolstvo upravo trn u peti, po njegovom miš-lenju organizacija, koja deluje demo-ralizatorno i odalečuje od Boga i vere omladinu i narod. Nije bilo dovoljno biskupu krč* kom što je pre kratko vreme i opeto* vano puta najžešče i nečuvenom mrž* njom napao Sokolstvo i sokolsku ide* ju, več je evo opet i sada zavitlao svojim srebrnim pastirskim štapom i poziva vernike na uzbunu protiv ne* kog ugroženog morala i širenja to-božnjeg kulta golote, naravno, i opet od strane Sokolstva. Mi nemarno nista protiv toga što biskup osuduje neke pojave, koje su uistinu nezdra* ve po moral, ali da se skandalizira nad sokolskim sletskim plakatima, to je očevidno samo zbog toga, što su ti plakati sokolski. Hinc illae lacri* mae! Pred s let Sokolstva na Jadranu naime, koji je tako veličanstveno uspeo, sletski odbor u Splitu razaslao je po čitavoj državi glavni sletski plakat, inače rad našeg uvaženog umet* nika akademskog slik a ra g. prof. Josipa Kljakoviea, koji je u čitavoj na* šoj javnosti pa i u inostranstvu, radi svoje umetničke koncepcije, snažne simbolike i plastičnosti, naišao na opče priznanje i pohvalu. I kako re* kosmo, ovi plakati bili su afiširani po čitavoj državi, a naročito na Primorju i niko, sa nijedne strane, nije na tim plakatima primetio ništa strašnog, sablažnjivog i demoralizatornog, sem eto sada biskupa g. dra. Srebrniča, koji jc, smatrajuči taj plakat — pro* sto jer je sokolski — kao povredu javnog morala i sramežljivosti, sma* trao potrebnim da u jednom apelu na vernike digne svoj žučljivi protest. Ovaj protest preneo je u celini i je* dan ljubljanski dnevnik, pod naslovom »Proti kultu nagote«. U tom svom apelu biskup g. dr. Srebrnič veli, da je svima poznato, kako se na žalost nesmetano širi do skrajnosti razgaljena golota, koja vre* da sramežljivost i dužne obzire prema časnim običajima našega stanovništva. Veli, da to nije nikakav znak napret-ka, več zapravo nazadka i što je glavno, da se to protivi božjim zakonima, pa ni državi ni narodu da to neee biti od koristi, niti ee to uroditi božjim blagoslovom. I zato da on več godi* nama diže svoj glas protiv nesramne slobode, koja se dozvoljava u našim kupališnim mestima. To da mu je duž* nost činiti, jer da je to pitanje obrane svete čistoče u redovima naše omladine i obrane duhovnih dobara ver* nika. Dovle bi naime bilo sve dobro što biskup kaže, ali čini se da je to imao biti samo tek maskirani uvod za onu njegovu g>!avnu misao i poantu tog apela koji dalje u celini preno* simo: »Sa dubokom žalošču i svetim ogorčenjem morao sam tih dana da utvrdim, kako su se po zidovima naših mesta nalepile slike u obliku velikih plakata, a slike pretstavljaju tri muške figure, potpuno gole, u odur* nim po!ožajima. (Sto če na to da ka/c g. prof. Kljakovič?! — Op. ur.). To je propaganda golote najslabije vrste, a slike treba da posluže svrsi, da se omladina i narod priuči negovati go-[otu tako, kako ju pretstavljaju slike. Kamo to vodi? Samo pomislite, kako bi bilo, ako bi tako goli počeli hodati naši načelnici, naši učitelji, naši očevi, naša brača itd. itd.; molim vas, kažite, kamo to vodi? Zar takove slike s pro-pagandom golote ne krše božje za* kone? Da, i još kako! Zato kao biskup te biskupije ogorčeno prosvedujem proti tim slikama, hoje je telovežbač« ko društvo dalo nalepiti po našim mestima.« »Žalim, da se je to moglo dogo diti i uveren sam, da se mojemu protestu priključujete svi, kojima Vam je iole do poštenja u javnom životu i do krščanskog uzgoje omladine. Neka je daleko od nas svaki kult nesramne javne golote! Ujedno Vas pozivam i molim, krščanski roditelji, čuvajte de» cu i omladinu od svakoga društva, ko* je zaboravlja na krasni nauk sv. apo= stola Pavla: »Zar ne znate, da ste hram božji i da Duh božji prebiva u Vama? Ako ko oskvrne hram božji, njega če pogubiti Bog. Jer božji je svet, a to ste Vi.« (I. Kor. 6, 20.). Na Krku, dne 15. juna 1931. + Josip Srebrnič, biskup.« Tako biskup g. dr. Srebrnič. Njemu je sve što je sokolsko i što So* kolstvom odiše, a priori protuversko i pogubno. Ljude, koji su na ovakav zagrižen način predisponirani prema nekomu ili nečemu, teško je ubedivati o protivnom i da je njihovo glsdište pogrešno; to uostalom i ne mislimo. Ali braniti se od napadaja i tražiti svoj mir, to je opet pravo svakoga pa i naše, i mi ga se sigurno nočemo odreči ni pred g. dr. Srebrničem, kojemu u ovom našem slučaju nije bilo do obrane morala i vere — jer za to nije bilo niti najmanjeg povoda — več je duša g. dra. Srebrniča zadojena mržnjom prema svemu što na Sokolstvo potseča, pa tako je slučaj i sa ovim plakatom. Mišljenja smo naime, da nam nije treba podvlačiti činjenicu, da je taj pla* kat simbolizovao telesnu snagu, zdrav* 'Ije i odbranu naše obale To dr. Sce* brnič u svojoj slepoj mržnji nije hteo da vidi, več se je perfidnim izvrta* njem fakta poslužio neistinom, da So* kolstvo propaguje i širi golotu. Cime to može biskup da dokaže? Zar ovim plakatom? Dobro, onda bi prema torne prosudivanju onaj, koji je prošao vatikanskim dvorima i video Sikstm-sku kapelu, mogao pomisliti da u tim svetim mestima vlada razbludnost. Zaista, smešne su takove tvrdnje, i možemo samo da se radi toga čudimo biskupu g. dru. Srebrniču. Mi se ovim obračamo na svu našu nepristranu javnost, ne samo soko:* sku, neka ona prosudi, da Ji su plakati, izradeni po načrtu akad. slikara g. prof. Kljakoviča za prošli slet Sokol* stva na Jadranu u Splitu, nepristojni, odurni, demoralizatorni i da li vredaju čuvstva javnog stida i šire kult golote. Ako bude tako, kao što kaže g. dr. Srebrnič, nečemo se ustrueavati, a da mu iskreno i javno ne priznamo, da jc njegov protest bio na svom mestu. Dotle ostaje to samo prosta klc* veta, i smatračemo, da ova njegova sistematska kampanja protiv Sokolstva ima svoju dublju pozadinu i pru-vidnu tendencu Tisuče i tisuče dobrih i pravih vernika, sinova katoličke crkve, po> vredeni su u svojim verskim osečaji* ma ovakovim držanjem ovog duhov* nog apstira. Ovaj način neopravdane i podmukle borbe protiv Sokolstva zastalno ne koristi interesima kato* ličke crkve u našem narodu, i veruje* mo, da se ovo sa nijedne strane ne može odobriti. Naše Sokolstvo mora sa indigna-cijom da odbije ovakove i sve slične napadaje, koje duboko vređaju njegov ponos. Ono to ne zaslužuje, jer je od početka svoga uvek i u najteže doba najpožrtvovnije radilo i zalagalo se u pridizanju fizičkog i morahrog zdravlja svoga naroda, budeči i jača* juči u njemu veru u svoju vlastitu na-cionalnu državu. To je Sokolstvo i krvlju plačalo. U postignutoj siobodi ono je nastavilo svoj požrtvovni na* rodni rad, uzevši za cilj da podižc telesno zdrave, moralno jake i da uzgaja nacionalno svesne državljane k ra* ljevine Jugoslavije. Po svojim načeli* ma, po svom organizacijskom sastavu, radu i težnjama, Sokdlstvo je bilo uvek, jest i ostače opšte narodna usta* nova, kome su interesi naroda i drža* ve iznad svega. Plemenskih, staleških, verskih i ostalih kakovih razlika ono ne pozna. Što se tiče vere naročito, Sokolstvo kao ideja slobode nriznaje i slobodu uverenja misli svakoga po» jedinca i naročito poštuje svako versko uverenje i osečanje, jer smatra da je' vera najsvetiji deo unutrašnjeg života svakog pojedinca, pa sledstveno tome, poltujuči taj bitni deo čovečjeg naziranja na svet, Sokolstvo poštuje i ispoljavanje svakog verskog uvere* nja i osečanja i svaki pripadnik sokol* ske organizacije može slobodno da iz-vršava zapovesti i propise svoje vere i crkve. Takova su sokolska načela, pre* svetli g. dr. Srebrniču! Zar je moguče vcća verska tolerancija kod koje druge organizacije? Nakon ustanovljenja Sokola kra ljevine Jugoslavije naročito je bila istaknuta i ističe se naša iskrena do* bra volja i želja, da nas u našem radu i katoličko sveštenstvo pomogne, i, ako želi, da sa nama sarađuje 1 ne-mojte misliti da nema ovakovih svet* lih primera bratske snošljivosti i lju* bavi. Ima. I dok je opet jedan deo u dezinteresiranom stavu, ali korektan, dot'lc Vi, presvetli, grmite protiv nas i proklinjete nas. Zašto? To nije kr* ščanska caritas. Ako nas ne volite, ne trebate, ali nas samo pustite u miru. To i ništa drugo, jer — est modus in rebus! — Odlazak naših Sokola« iakmičara u Pariz U ponedeljek dne 6. o. m otpu-toyali su večernjim brzovlakom iz Ljubljane za Pariz naši sokolski prva* ci takmičari, koji če dne 11. o. m. pri-godom svečane proslave 60 godišnji-ce opstanka Francuske gimnastičke unije i 30 godišnjice Medunarodne gimnastičke federacije, učestvovati na velikim medunarodnim takmičenjima pojedinaca za svetsko prvenstvo, a ko« je prireduje M. G. F. Tom prilikom sakupiče se u Parizu cvet svetskih gi* mnastičara, članova pojedinih saveza učlanjenih u M. G. F , koji če se me* dusobno boriti za svetski šampjonat. Na medunarodnim takmičenjima naše Sokolstvo počelo je da učestvuje več od 1907. god., te je od tada redo* vito svakoga puta nastupalo sa veli* kim uspesima. Iza rata pak naše vrste ne samo da su bile najozbi'ljniji i ravni takmaci i najjačim svojim protiv-nim suborcima i da su na mnogim me* dunarodnim gimnastičkim takmičar* skim arenama, gde se je imala da pokaže savršena sprema, vrsnoča, vešti* na i največi stupanj izvežhanosti u svim propisanim granama telovežbe, zadržali svoje prvenstvo, več su se ta-koder i na svetskim olimpijadama plasirale na časna i zavidna mesta, a nji* hovi pojcdinci pokazali su se čak kao najbolji medu najbolljima i izvojštili časne naslove svetskih prvaka nad pr* vacima. Ovi bleštavi trofeji naših so* kolskih vrsta nisu bili samo na Čast našem Sokolstvu, več su, zastupajuči boje svoje nacijc, time ujedno prodi* čili i ime svoga naroda i svoje države u celom kulturnom svetu. Pod vodstvom saveznog nače*lni» ka br. Ivana Bajžehja otputovali su ovoga puta na takmičenja u Pariz naši stari borci i prvaci: br. Primožič Tošo (Maribor-matica), br Šumi Petar (Ljubljanski Sokol), br. Štukelj Leon (Maribor*matica), br. Boris Gregorka (Ljubljanski Soko!), a po prvi put po* šli su na medunarodna takmičenja sada takoder i brača: Forte Miroslav (Ljubljanski Sokol) i Stefanovič Milan (Novi Sad). Sa takmičarima otputovali su kao zastupnik i izvestilac saveznog tehničkog odbora br. Trček Sta* ne, načelnik Sokola Ljubljana II i kao suci br. Mačus Franjo, načelnik Sokol* ske župe Maribor i br. Smrtnik Josip, starosta Sokolske župe Celje. Kao što smo u jednom broju »So* kolskog Glasnika« več i javili, takmi* čenje koje sc održava sada 11. o. m. u Parizu, prvo je takiničenje ove vrsti u M G. F. Dosada naime takmičile su sc svake redovite četvrtc godine sa* mo vrste pojedinih u M. G. F. učlanjenih saveza. Ovoga puta pak tak-miči se za prvenstvo pojedinaca, a ne cele vrste. Svetski prvak ovoga puta postaje onaj koji pobedi na spravama i u propisanim granama lake atletike, i to postaje prvak ne u pojedinim di* sciplinama, več u celini. Kao što su novine javile, nede ovoga puta na ovim takmičenjima na* stupiti ni Švicari ni Italijani, jer da ne mogu pripos'lati nijednog tako sve-strano izvežbanog vežbača, a nema takoder ni izgleda da bi ko nastupio skog života Naši tekmičari za Pariz (s leve na desno) brada: Štukelj, Gregorka, Primožič, Sumi, Stefanovič i Forte. U Tyrševom domu Si ^esineddjne sokolske škole u Pragu Ti a g, 3 jula $931. *P*«id bejfbroj tračih i du/ih sokolskih točajeva, koji se neprekidno prek« -oele godme održavaju u Pragu, t;der -i ove godine održana je od 25. majm do 4. jula Sestnedeljna sokol- U 5 sati izjutra zazvoni električno . zvonce i tada počmje žagor tečajnika pa sve do 10 sati naveče, kada se svaka žuri evoj&j postelji, a u 10'30 sati gasi se več svetlo i svaiki rad osno me * i šilom eatvara oči da Sto pre zaspi, kako bi se što bolje odmorio. Sledeče« * Šestnedetfnasok.ikola ČDS u Pragu od 25.maja 0» 4. |tda 1934.— Potaznioi aa upravnikom škole bratum Er. Erbenem i оаШмп kračama iMlruktositna ska Skola u Tyrševom domu, koji u s vej c prostrane i ugodne prostorije primu svrsrdno u ođređeno vreme na-izinence braču Sokole i sestre Sokolice svih slovenskih naroda, Ovoga puta od 41 slušaoca bilo je 30 Čehoslovaka, 1 Poljak, 1 Rus i 9 Jugoslovena. Skola je pod vodstvom neumornog sokolskog radnika brata Frante E r-b e n a, koji je tečajnicima takoreči pravi otac i primer vaspitača u svakom pogledu. Neopisiva tačnost i krajnja preciznost u nedu i radu S mnoge druge lepe osebine odlike su ovog vrednog odgojitelja budučih sokolskih prednjaka i voda mladeži. »Svaki je početak težak« — veli poslovica, ipak ovde, u školi, u fi-zičko-praktičnom pogledu, ne može se reci da je baš tako, a to se vidi i po torne, što su početkom ovoga, a za-stalno i minulih tečajeva, vežbači ra-dili veoma oduševljeno i bez znaka umora; sredina tečaja je najteža, dok konac doduše fizički nešto luksi, ali zato je teorija naporna. Onaj, koji ne prode kroz ovu sokolsku školu, nije u stanju da zamisli ovaj način sokol- jutra opet zvonce svojim zvrčanjem i dežurni ometa mirni i najsladi deo jutam j eg sna. Tada nastaje trka na sve Strane, nameštanje krcveta, brujanje vodovoda, zbor, doručak, a u 6 časova početak praktičnog rada. Ako jc vreme ugodno, izlazi se i vežba na letnjem vežbdlištn, u protivnom pak slučaju vežba se u prostranoj i ukusno ure.de noj vežbaonici. Zauzetost je u radu tolika, da bra-ča tečajnici, sem nedelje popedne (kada se ne radi), nemaju ni toliko vremena da napisu i jedno krače pismo, Uzrok je torne tako sistematski utvr-deni detaljni program rada, radi česa ne ostaje neiskorišteno ni čestitih 15 minuta. Medusobni odnos brače instrukto ra i tečajnika je čisto bratski — sokolski. Sa ponosom se može reči, da je ova škola prava visoka škola, u k oj o j se vaspituju sokolski radniei u fizi-čkom, duševnom i moralnom pogledu. Zdravo! Dorde tvolarov (Smederevo). Slava Iterojima! 1. juna 1924. u analima naše nacio- , naliie ittorije pretstavlja claa, na koji , je sila organieovanog nacionalnog po- » kreta dala na oltar otadžbine trojicu | junaka idealista, trojicu Sokola. Jer brača Stanko, France i Žarko .nisu bili samo aktivni nacionalni borci, nego i vredni Sokoli — a baš zbog svoje pripadnosti sokolskoj ideji vatreni Jiaoio-nalisti. Brat Žnideršič Stanko bio je junak po svemu svojem radu pa i odu-š e vij en Soko, brat Šlajpah France bio je organizator a i čfen savezne uprave bivšeg JSS, a brat Žarko Boltavzer bio je pak svetao primer ndadog £ала-tičkog idealiste, koji se predao ideji : sav i sasvim — pa kao takav bio je i vredan Soko, agilan odbornik Sokola . Ljufcl!jana*Šiška. Pali su kao žrtve su-koba dviju ideja — ideje nacionalizma na jednoj strani i ideje internaemnal-nog komunizma na dmigoj strani. Oni su pali kao junači iduči u prvim redo-vima — noseči brači radnicima evan-idoTje nacionalne misli, istinslvog brat« stva i ljubavi. Plakale su tada naše duše nad smrču tih tri j u najboljih, najvidenijih i najvrednijih — naša srca bila su uništena, a ujedno i ponosna, i naše misli zaklele su se, da moramo radom nastaviti, dok ne uskrsne , prava, istinska Jugoslavija, koju su i oni želeli. Danas nakon sedam godina posle njihove smrti ostvareno je sve ono, što je bio zahtev i želja svih vrednih i nacionalnih Jugoslovena. Ali nije tek dovolj no da u našim srcima živi samo uspomena na naše heroje, ona neka nakon toliko godina dobijo i vidan izraz u postavljanju nadgrdbnog spomenika, koji neče n? siti imena samo pomenutih naših junaka, nego i imena svih onih, koji su u službi domovine i iz ljubavi prema svom narodu prineli najskupoceniju žrtvu — svoje mlade živote — a tih velikih idealnih junaka, usprkos današnjem materijalističkom vremenu, bilo je mnogo. Zbog toga uži prijatelji i drugovi naših palih jrnaka-Sokola, uz odobrenje g. Ministra unutrašnjih dela, obratili su se dopisima na sva so kolska i ostala nacionalna društva, da bi sa svojim prinosima pomogli oživo-tvor.cnje ovc plemenite namisli. (Nad* grobni spomenik podignuče se u Ljubljani na groblju sv. Križa na dan 1. novembra o. g.) Pokažimo stoga, bračo i sestre, i ovom prigodom svoju nacionalnu svest i ljuhttv prema onima, koji viteški po-ložišc svoje živote u temelje Jugoslavije i iz dužnog pieteta prinesimo svoj skromni oboi za nadgrobni spomenik ove naše braee heroja-Sokola, kojima neka je večna slava! Jugoslovanski Sokofl u ieeiimMjjnaJ «MtjČM m Pragu sa biMm fr. Pozdravi Savezu SKJ Otok. Slaveči historijski Vidovdan Sokoli i Sokolice pozdravljaju svog milog prestolonaslednika Petra sa brat skim Zdravo! Društvo Otok. Kičevo. Sa konstituirajuče skup-štine Sokolskog društva Kičevo odr-žane na Vidovdan šaljemo Savezu pozdrave. Starešina Bogičevič Lazar. Virovitica. Sa konstituirajuče skupštinc Sokolske čete Dijelka Viro-vitiea izvolite primiti naše najtoplije pozdravx i srdačni sokolski Zdravo! Starešina Srdič Stojan. Koševo. Sa osnivačke skupštine Sokolske čete u Koševu kod Sarajeva, okupljeni Sokoli pozdravljaju svoj Sa-vez i kliču svom starešini Njegovom Visečanstvu prestolonasledniku Petru sokolski Zdravo! Starešina Miloš Đo-kič, tajnik M. Drakulovič. Župa Banja Cuica SOKOLSKO DRUŠTVO BOS. NOVI. s Dne 21. juna o. g. priredilo je Sokolsko društvo Bos. Novi na igralištu S. K. Slobode svoju javnu vežbu. Več u rano jiftro videle su se ulicama ervene kape, košulje i marame, ^članova d čdanica, .tako da je naše malo mesto dobilo neki svečani izgled. U 9 i pol časova dočekali smo našu mladu četu iz Radomirovca, koja je došla vozom na čelu sa svojim starešinom br. Milošem Kragulj e vičem, sveštenikom, da prvi put nastupi na javnom času i pokaže £ta 'je za ovo 'kratko vreme od osnutka postigla. Iz Adranovaca-Čadavice došla je seoska četa pešiee, sa svojim starešinom br. M. •Golubovičem, sveštenikom. Sokolsko društvo iz Dvora .predvođeno svojim agilnim načelnikom br. Jovom j !Radmanovioem učiteljem, uveličalo je tovaj naš javni čas prisustvom svog tukupnog člamstva, te su sa vežbama ikoje su izvodili a naroeito decom, po-ikazali dobfer u«peh. Javna vežrba koja je zak-azana za 5 -sati posle podne “bila je od građan-stva kao a cmo^iiištva srešfkog na-ičelsts’«, na odlu sa načelnikom sreza Ibrertom Toraaševičem dobro posečena. Kada sti n pr\roj taeci programa na-stupili članmi drue^'a CV’or — Bos. Novi bili en 'burno pazdravljcrri. Posle ove prve tačke koja je izvedena dobro, nasfcupajti ženska deca iz Dvora (njih «k© 40) tako oduše^jeno aosrolravljercft, -z*S4n redajti se razne kategorije vežbača-: olanova, članica, narcštaja j sejalcih <žfc*ta sa raznim vežbama, koje -su izvedena po jednom uzornom sredu “bez zastoja, tako da se je nizala sKka ?,& slikom, promena za promenom; uvek nešto novo, a sve to i n- dr. so zahvali dobroj organizaciji. Ne možemo, a da posebno ne is-takneano dobro uvežbanu seosku četu iz Radomirovca, koja je pri svom mu-škom 'i odvaznom nastupu osvojila simpatije gledalaca. Najbolje izvedene vež bo bile su »Peterka« od M. Jankoviča, koju su izvoli članovi društva Bos. Novi, te vežbe sa čunjevima za slet 1931., koju su izvodilo članice društva Bos. Novi. Vežbe na vratilu i razboju izvedene su dobro i d o; ta elegantno, je-dino kod nastupa i odstupa sa sprava nije radeno jednoobrazno. Sa ovom javnom vežbom Sokolsko društvo Bos. Novi postiglo je ne samo moralni nego i dobar materij al-ni uspeh. Ž.ujxa Beograd ŽUPSKE UTAKMICE U PANČEVU. Nn dan 31. maja o. -g. priredene su župske utakmice u fančevu i to za sve kategorije istovremeno. Takmičilo se u prostim vežbama, lakoj atletici i na spravama. Utakmičara je nastupilo 196 i to: članova 53, članica 19, mu-škog naraštaja 62 i žen. naraštaja 62. U utakmicama jc učestvovalo 12 društava: Beograd »Matica« sa 33, Beograd II sa 30, Beograd I i Pančevo sa 29, Zemun sa 28, Šabac sa 13, Požare-vac sa 12, Valjevo sa 9, Beograd IV sa 6, Smederovo i Stara Pazova sa po 3 i Beograd III sa jednim utakmiča-rom. Uvežbanost, red i disciplina utakmičara bili su na priličnoj višini. Istoga dana uveče održana je žup-ska akademija kod »Trubača« u Pančevu. Akademiju je otvorio pozdravnim govorom brat Milivoje Smiljanič, član starešinstva župe. Župsko načel-ništvo je zatim objavilo rezultate sa iiitakmica i podelilo diplome. Sve tačke su bile dobro odvežba-ne, a bilo ili je osam, i primljene su sa velikom simpatijom od publike i Sokola. Treba ovom prilikom pohvaliti rad (tehničkog odbora župe, koji je istoga dana kada su bile utakmice objavio rezultate i predao diplome. JAVNE VEŽBE I AKADEMIJE PO DRUŠTVIMA. Na dan 7. juna t. g. priredili su javne vežbe: Beograd I, Zemun i Sremska Mitroviča. Na dan 14. juna t. g. društvo Beo-(grad TV osvetilo je svoju zastavu u jprisustvu velikog broja Sokola i gra-,dana. 'Posle podne održali su javnu -vežbu uz sudelovanje okolnfh dni stav*. Istoga dana održali su uspele jav-me vežbe: Aranđdovac, Valjevo i Ša-fbac. Trdba podvuči da je Arandelovcu iovo bila treča javna vežba u tekučoj igodini. Na dan 21. juna t. g. imali su jav-ine vežbe Smederevska Palanka i Poža-revac. Na Vidovdan 28. juna t. g. priredila su javne vežbe društva: Veliko ■Gradište, Indija i Petrovac. Prema izveštajima delegata tehničkog odbora župe vidimo da je srednji uspeh bio vrlo dobar, a neka su društva iznenadila, pošto poznajemo prilike u kojima se nalaze, tako: Sokolsko društvo Arandelovac vežba u vcžbaonici idužine pet me.tar;i; Sokolsko društvo Petrovac počelo je sa ponovnim radom tek od marta t. g., a Sokolsko društvo Indija živi godinu dana i to u sredini gde ima preko po-lovine Stanovnika Nemaca. Ali ipak oni svi rade sa velikom voljam i uspeh če nesumljivo uskoro da se pokaže, samo treb'a da ustraju u radu. SOKOLSKO DRUŠTVO SREM. MITROVIČA. Naše Sokolsko društvo priredilo je 7. juna o. g. javan čas и gradskoj promenadi. Na ovome javnom času učestvovali su članovi i članice Sokol skog društva, naraštaja i naraštajki > školska deca ovdašnjih osnovnih ško- Svako sokolsko društvo, svaki član i svaka članica trdba da nabavi Sokolsku knjižnicu I. sveska: E. Gangl: 0 sokolski ideji. b^. Lado Bevc: Sokolsko prosvetno delo. Dr. Miroslav Tyrš: Nafi zadatak, »mer i cilj. Vekoslav Bučar: Dr. Ivan Oražen. Dr. Miroslav TyrS: Sokolska gesla. Jan Pelikan: Dr. Miroslav TyrL Jan Kren: Cilj sokolskih teženj. Svaka sveska stoji 3 Din ORGANIZACIJA Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. U tvrdom povezu 20 Din PUTEVI I CILjEVI U tvrdom povezu 8 Din *Jugoslovenska Sokolska Zlatica Jčjubljana, ^Narodni dom iSole/on 25-43 / Siačan ooštanske štedionice Mjubljana J3.831 ni iz Amanike. Po svemu ovome se vis di, da aie ovoga puta za pobedničku lovoriko ii svetski primat biti žilave i velike borbe, u koju tako smiono stu- J Našoj brači takmioarima želimo paju čehoslovadki i jugoslovenski So- I srečan povratak sa lovorovim vencem koli sa Francuzima. * pobede! Zdravo! la, koja su sa malim izuzetkom sva upisana u naše Sokolsko društvo. Vrednim zauzimanjem uprave, br. načelnika i sestre načelnice kao i ov-dašnjeg učiteljstva rezultat rada kod deee je u svemu povoljan i u sokol -skom duhu. Na programu je bilo 10 raznih ta-čalca, koje sii izvedene potpuno u skladu. »Pravda« od 9. juna o. g. iznela je vrlo pohvalno mišljenje o ovom jav-nom času, a naročito jc istakla češku narodnu igru »Kanafasku«, koju su vrlo lepo izveli učenici i učenice ovd. realne gimnazije pod rukovodstvom nastavnice sestre Emilije Živkovičeve. Uveče istoga dana bila je sokolska veselica za celokupno članstvo. Župa Cel/e SOKOLSKO DRUŠTVO TRBOVLJE. 21. junija je polagal naš Sokol z javnim nastopom račun svojega eno* letnega dela in truda. Nastopili so vsi oddelki. — Že dopoldne so se vršile nekake predtekme za župne tekme v Celju Kljub temu, da se je skoro isto* časno vršila gasilska tombola in kljub dežju, ki je grozil pokvariti prireditev, je bil obisk prav dober. Številno občinstvo je pozdravil društveni starosta br. Sušnik, ki je pojasnil vzrok, zakaj nastopijo letos vsi oddelki od najmlajših Sokoličev do vzorne vrste. Prednjaški zbor je hotel pokazati javnosti Tyršev sistem telesne vzgoje v celoti od najmlajših do največjih. V svojem temperament« nem govoru je nazdravil prvemu So* kolu Nj. Vel. kralju Aleksandru in prvemu starešini jugoslovenskega So* kolstva prestonasledniku Petru, čemur so se odzvali vsi navzoči z nav* dušenim »Zdravo«. Najmlajša sokolska deca je na* stopila pod vodstvom učiteljev bratov Jesiha, Pavliča, Salbergerja in sestre Plavšakove. Med prepevanjem primernih pesmic je deca izvajala razne igre. Starejša deca je nastopila z va* jami: drvarji, perice in kosci. Ta oddelek je vodil učitelj br. Tori. Poleg vzorne vrste je bila gotovo ta točka Hkrati je nastopilo okrog 400 dečkov in deklic, ki so izvajali vse vaje tako točno in disciplinirano, da se je čudilo vse občinstvo. Pri po* Sledu na te mlade Sokoliče so se mar* sikomu zarosile oči. Ravnotako lep utis je napravila druga skupina dečkov in deklic, ki jih je vodil br. Tori in ki je izvajala skupinske vaje. Moška deca je izvajala pod vodstvom sestre Bezeljakove vaje s pali* cami prav dobro. Br. Dolinar je na* stopil z moškim naraščajem, ki je iz* vajal proste vaje strumno in precizno. Ravnotako je lepo izvršil svojo nalogo ženski naraščaj pod vodstvom sestre Naglavove. S prostimi vajami so nastopile tudi članice, ki jih je vo* dila načelnica sestra Paradiževa. Vaje same so bile izvajane s gracijozno* stjo, vendar pa moramo grajati slabo kritje Člani so izvajali težke proste vaje brezhibno. Vodil jih je načelnik br. Bizjak. Vaje na orodju so izvajali člani in članice prav dobro. Krona vsej pri* reditvi pa je bil nastop naše vzorne vrste, ki si je pridobila dobro ime že po vsej domovini. So pač to telovadci, na katere mora biti naš Sokol upravi* čeno ponosen. Prireditev je pokazala, da se Sokolstvo v naši dolini vedno lepše raz* vija, Sokolstvo pridobiva med našim prebivalstvom vedno več tal, včeraj* šna prireditev pa bo širjenje sokolske misli vsekakor še pospešila. Župa Cfublfana SOKOLSKI IZLET V ŽIREH. V nedeljo 14. junija je priredil Ljubljanski Sokol izlet v našo obmejno postojanko in trdnjavo Žiri ob državni meji. Pridružili so se tudi bratje telovadci in sestre telovadke So- Župa Kroni ZLET SOKOLSKE ŽUPE KRA№ V TRŽIČU. V nedeljo 5. julija se je vršil v prijaznem Tržiču zlet Sokolske župe Kranj, tri tedne pred tem zletom pa se je vršil v Radovljici župni naraščaj-ski zlet, ki je bil izredno dobro obiskan ter je uspel nad vsako pričakovanje. Tržiški zlet se je pričel v soboto 4. julija ob 18. uri, ko so se pričele tekme posameznikov v višjem oddelku. Tekmovalo je 10 bratov in 5 sester. Kljub slabemu vremenu, ki je precej oviralo delo, je ves čas tekme vlada'ia odlična disciplina, pa tudi tek* movalci so bili dobro razpoloženi. Rezultat tekem v višjem oddelku je sledeč: I. br. Janko Pristov, Jesenice (97'25 %), II. br. Košar Marjan, Kranj (65 %) in III. br. Pecher Josip, Škofja Loka (64'50 %). Pri tekmi članic je dosegla prvo mesto s. Kolman Dolfka (77-90 %), II. s. Mali Ida (77 %) in III. s. Kalan Francka (74 %); vse tri so članice Sokolskega društva Radovljica. V nedeljo je že v zgodnjih jutranjih urah zaživel ves Tržič. Razen dveh, treh hiš, je ni bilo stavbe, raz katere ne bi vihrala jugoslovenska trobojnica, na več krajih pa so preko noči zrastli v pozdrav Sokolstvu slavoloki s primernimi napisi. Od vseh strani obširne Gorenjske so prihajale v me* sto na avtomobilih in z vlaki čete Sokolov in Sokolic, z jutranjim turistov-skim vlakom pa se je iž Škofje Loke pripeljalo 120 vojakov pod vodstvom br. poročnika Vodeba. Izredno lepo je bil urejen zletni prostor poleg Sokolskega doma. Obširen travnik, ki ga je dala zletnemu odboru na razpolago uprava tržiške predilnice, so tržiški Sokoli s kulukom v nekaj tednih preuredili v lep stadion. Na tako urejenem telovadišču so se ob 6. uri zjutraj pričele |ekme vrst in posameznikov v vrstah. Tekmovalo je 75 članov in 40 članic v nižjem oddelku. Prvo mesto je dosegla vrsta iz Škofje Loke (77 25 %), drugo vrsta z Jesenic (76*25 %), tretje vrsta iz Stražišča (72'60 %), tem pa so sledile vrste Gorenja vas-Poljane, Kranj, Jesenice II, Radovljica, Škofja Loka II, Koroška Bela-Javornik in Tržič. Prvo mesto v nižjem oddelku je dosegel kot posameznik br. dr. Milan Gregorčič iz društva Gorenja vas-Poljane z 91-83 %, drugo br. Lazar Konrad z Jesenic (90 75 %), tretje pa br. Oman Franc iz Stražišča (84’95 %). Pri tekmah članic je dosegla prvo mesto vrsta Sokola Kranj z 72"36 %, drugo Škofja Loka (70'75 %), tretje Radovljica (66-25 %). Kot posameznice so dosegle: prvo mesto s. Gabršek Gusta iz Škofje Loke (88'75 %), drugo s. Oman Meta iz Stražišča (87’90 %), tretje s. Bratina Milvana iz Kranja (83'35 %). Po končanih tekmah so se vršile skušnje posameznih oddelkov, nato pa je točno ob 11. uri krenila izpred So* kolskega doma povorka. Na čelu je korakala železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane, njej je sledilo sedem praporov, več članov uprave Sokolske župe Kranj s saveznim odposlancem br. Brankom Živkovičem in župnim starešinom br. dr. Šemrovom na čelu. Za temi je korakalo 120 vojakov iz škofjeloške garnizije, dalje preko 150 članic v telovadnih oblekah, za odlično šenčursko gasilsko godbo pa je kora* kalo preko 300 članov v krojh ter dolga vrsta članov v civilu. Povsod, koder je šla povorka, je mnogobrojno kola I, odposlanci Sokolskih društev Škofja Loka, Logatec, Vrhnika, Domžale, Moste, Sokol II ter kot oficijelni zastopnik Sokolske župe Ljubljana tajnik br. Flegar. Vseh udeležencev je bilo blizu 300. S šestimi avtobusi in tovornimi avtomobili in štirimi okrašenimi taksiji so se izletniki odpeljali ob 8. uri izpred Narodnega doma proti občinstvo navdušeno pozdravljalo Sokolstvo in našo narodno vojsko, z mnogih oken pa je deževalo cvetja, nabranega na naših obmejnih planinah. Pri povratku se je povorka ustavila pred hišo brata Lončarja, kjer je župni starešina br dr. Šemrov pozdravil Sokolstvo, vojsko in številno občinstvo, ki je od blizu in daleč prihitelo v nekdaj tako zagrizeno nemšku-tarski Tržič. Govor brata staroste je bil večkrat prekinjen z gromkimi »Zdravo« klici, ki so veljali kot pozdrav našemu prvemu Sokolu Nj. Vel. Kralju, bratu starešini Nj. Vis. prestolonasledniku Petru in vsem onim bratom preko Karavank in Julijskih Alp, ki so bili ta dan v duhu in upanju z nami. Za bratom župnim starešino je izročil pozdrave Nj. Vis. prestolonaslednika in uprave Saveza SKJ brat Branko Živkovič iz Beograda, nato pa so še govorili mestni načelnik br. Lončar in zastopnik brata bana sreski podnačelnik br. dr. Zobec. Po odsvi-ranju državne himne je krenila povorka, burno pozdravljena, dalje. Pred pošto je bil defile, nato pa pred pre-dilnco razhod. Popoldne ob 15. uri se je pričela javna telovadba, katero je otvorilo 175 članov, ki so izvajali slikovite skupinske vaje v petoricah. Za njimi je po lepem rajalnem nastopu izvajalo proste vaje 125 članic. Sledila je orodna telovadba članov in članic. Jeseničani so dobro odvežbali svojo »de-vetko«, vzorna vrsta na drogu in bradlji pa je pokazala, da razpolaga tudi kranjska župa z izredno dobrimi telovadci, ki bodo še lahko dosegli prav lepe uspehe. Navdušeno pozdravljeni od občinstva je nastopilo 120 vojakov, ki so pod vodstvom poročnika br. Vodeba izvajali na godbo štiri sestave prostih vaj s puškami. Za svoje eksaktno izvajane vaje so želi vojaKi s strani občinstva mnogo pohvale. Javna telovadba je bila obiskana nad vsako pričakovanje. Na častni tri-bini je bilo poleg že zgoraj omenjenih odličnjakov tudi več oficirjev iz škofjeloške garnizije. Po javni telovadbi se je razvila lepa zabava, okrog sedmih zvečer pa so se začeli gosti vračati na svoje domove. Ves zlpt se je zvršil v najlepšem redu ter je uspel v moralnem pa menda tudi v gmotnem oziru prav dobro. Posebno je pohvaliti točnost in lepo disciplino, ki je vladala pri vseh prireditvah. Priznati pa tudi moramo, da je s tem zletom gorenjsko Sokolstvo pokazalo izredno lep napredek napram lanskemu letu, kar je v prvi vrsti zasluga župnega tehničnega odbora, ki ga vodi župni načelnik br. Bernik. Organizacija samega zleta je bila v rokah Sokolskega društva Tržič, ki je pod vodstvom neumornega br. staroste Jožeta Vidmarja rešilo svojo nalogo odlično. V okvirju župnega zleta je mest* na občina priredila v meščanski šoli sicer skromno, a lepo tujskoprometno razstavo, na kateri je vzbujal posebno pozornost rdijef tržiškega kota, ki ga je umetniško izdelal strokovni učitelj br. Polde Kerne. Posebno razveseljivo je, da je bil zlet dobro obiskan s strani kmetskega in delavskega prebivalstva in to celo iz oddaljenejšh krajev Gorenjske. Da prodira sokolska misel v poslednjo gorenjsko vas, je dokaz tudi to, da so bili Sokoli, ki so se vozili na zlet in z zleta, od domačinov povsod navdušeno pozdravljeni. Sokolski župi Kranj na impozantni sokolski manifestaciji bratski čestitamo z željo, da bi se sokolski pokret na Gorenjskem razvijal dalje v tem pravcu! V. B—r. Škofji Loki in Žirem. Med potjo so se poklonili na Visokem manom br. dr. Ivana Tavčarja ter položili na grob lep šopek svežih rož. Ob Kil. uri so izletniki dospeli v Žire, kjer so bili od domačih Sokolov in naraščaja navdušeno sprejeti. S hiš so vihrale državne trobojnice, dekleta pa so obsula Sokole s cvetjem. Ob 14. uri se je formiral pred Sokolskim domom sprevod, na čelu 12 Sokolov konjenikov, ki jim je sledila godba Sokola I. Za njo prapor domačega društva, nato dolga vrsta članstva in naraščaja. Po končanem sprevodu se je vršila na sokolskem telovadišču javna telovadba z istim sporedom kot v Ljubljani pri telovadnem nastopu Ljubljanskega Sokola. Članstvo Sokola I je nastopilo s precizno izvajanimi prostimi vajami. Nastop vzorne vrste Ljubljanskega Sokola je napravil najboljši vtis. Brezhibno in skladno je bil izveden tudi nastop članic s prostimi vajami za Prago. Izvrstno je bila izvedena naslednja točka devetorice, nakar so sledile hkratne vaje na treh drogovih. Telovadbo je zaključila dvanajsterica članic Ljubljanskega Sokola s spremljevanjem klavirja. Telovadba, pri kateri so sodelovali tudi domačini, je odlično uspela. Po javni telovadbi je pozdravil v imenu domačega društva vse goste br. Juštin, v imenu občine pa župan. Za Eozdrave in prisrčen sprejem se je zavalil starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj. Nato se je razvila ljudska veselica ob neumornem sviranju godbe Sokola I, v sokolski dvorani pa je koncertiral zbor balalajk ruskih Sokolov. Točno ob 19, uri so gostje zasedli svoja vozila ter se odpeljali proti Rovtam in preko Logatca in Vrhnike nazaj v Ljubljano. Bil je lep sokolski izlet, ki ostane vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. jtupa Maribor KOROŠKO SOKOLSKO OKROŽJE. Zlet »koroškega sokolskega okrožja« se je vršil v nedeljo, 21. t. m. v Slovenjgradcu. Bil je lepa manifesta* cija sokolske misli na skrajni severni meji naše domovine in je pokazal krasno napredovanje Sokolstva v na* ših še vedno narodno ogroženih kra* jih. Prvi gostje, zlasti telovadci, telo* vadke in naraščaj so prispeli že z jutranjimi vlaki. Skušenj za popoldanski nastop se je udeležilo: 92 članov, 32 članic, 80 moškega in 48 ženskega naraščaja ter razen teh še 9 naraščaj* nic iz Vuzenice in Savezna prednja* ška šola iz Maribora. Ob 11*30 se je vršila štafeta društev: Slovenjgradec, Vuzenica, Ma* renberg, Guštanj ter izven tekme Sa* vezna šola iz Maribora. Najboljša je bila savezna šola, izmed društev pa Marenberg. Ob 14 30 se je razvila izpred me* ščanske šole lepa povorka, katere se je udeležilo 34 članov v krojih, 43 čla* nov pa v telovadnih oblekah, 32 članic v telovadnih oblekah, 76 moškega na* raščaja, 6 naraščajnic v slavnostnih krojih, 51 žen. naraščajnic ter 23 mo* ške in 23 ženske deee domačega dru* štva. Povorka je ob sviranju godbe »Drava« iz Maribora šla po slavnostno okrašenih ulicah do novega Sokolskega doma, kjer je zbrano Sokolstvo in prijatelje Sokolstva v imenu »Koroškega Sokolskega okrožja« in domače« ga društva pozdravil z navdušenim go* vorom starosta Slovenjgraškega društva br. dr. V. Železnikar. Z lepim in zanosnim govorom je pozdravil nato zbrano Sokolstvo in občinstvo slovenjgraški župan g. dr. K. Bratkovič. Kot zastopnik Maribor« ske sokolske župe je pozdravil zlet br. župni načelnik MaČus. Ob 16. se je pričel javen nastop, katerega posamezne točke so izzvale med občin* stvom vihar navdušenja. Pri prostih vajah je sodelovalo 108 članov, 32 čla« nic, 80 moškega, 48 ženskega narašča« ja, 23 moške in 23 ženske deee Posebne točke je tvorila Savezna šola, ki je nastopila z gimnastičnimi vajami in vajami z batonom ter dru* štvo Vuzenica z vajami ženskega naraščaja. Na orodju sta nastopili 2 vzorni vrsti, in sicer 6 članov na drogu in 6 na bradlji. Druge vaje na orodju so morale radi dežja izostati. Telovadbi je prisostvovalo nad 500 gledalcev. Po telovadbi se je razvila v vseh prostorih Sok. doma ob sviranju godbe »Drava« prijetna zabava. Uspeh okrožnega zleta je bil zla« sti v moralnem oziru izredno lep. Po« kazal je, da Sokol neprestano in z vedno večjim uspehom širi svoja krila nad našo severno mejo in da se pod njegovimi krili zbira vse, kar čuti ju-goslovensko, vse, kar hoče delati v prospeh in dobrobit naše Jugoslavije. Zato pa Sokoli*graničarji naprej in vedno naprej! DRAVINJSKO SOKOLSKO OKROŽJE. V zgodnjih jutranjih urah so se pripeljali prvi, z zastavami in s cvetjem ter z zelenjem okrašeni vozovi v Konjice, prišli so sokolski tekmoval* ci, — pričel se je okrožni zlet Dra* vinjskega sokolskega okrožja. Točno ob 6. uri je dal okrožni načelnik br. Hmclak s trobko znak za pričetek te* kem. Tekme so se udeležili točno po prejšnjih prijavah priglašeni £lani in članice, od katerih pošlje vsako društvo po 2 najboljša tekmovalca k žup* nim tekmam 28. junija t. 1. v Mari* bor. Tekme so se izvršile v najlepšem redu do %9. ure na Ogorevčevem travniku, ki ga je dal njegov najemnik, trški podžupan g. Založnik Franc v vsej prijaznosti Sokolstvu na raz* polago. Rezultati tekem, ki so izredno razveselili in daleko presegajo pričakovane rezultate, bomo objavili v po* sebnem poročilu. Ob %8. uri je pripeljal težko obloženi konjiški vlak gojence inž. podofic šole iz Maribora pod vod* stvom g. poročnika Jeftiča, dalje izredno pridno in izvrstno sokolsko godbo iz Središča, udeležence iz društev ob progi Poljčane—Konjice in številne goste, ki jih je na kolodvoru prisrčno sprejel zletni odbor s števil* nim občinstvom. Formirala se je po* vorka, ki je z godbo na čelu krenila, navdušeno pozdravljena z oken, skozi trg v deško osnovno šolo, odkoder so se takoj začeli zbirati posamezni oddelki k skušnjam na zletišču za Na* rodnim domom. Kakor tekme, tako so tudi skušnje šle gladko in naglo. Že tem skuš* njam je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo, zlasti kmetsko, ki je že opravilo jutranjo sv. mašo, katerega cerkvenega opravila se je udeležilo tu* di sokolsko članstvo. Po končanih skušnjah so se zbrali vojaštvo in vsi sokolski oddelki, ta* ko uniformirani, kakor oni v civilu, pri Lauričevi vili na Prevratu, kjer se je razvil sprevod. 45 vojakov in 427 sokolskih pripadnikov broječa povorka se je pri* čela točno ob 11. uri pomikati z god* bo naprej skozi trg Na čelu spre votla je korakal praporščak z nedavno razvitim praporom Sokolskega društva Oplotnica, spremljan od 2 bratov, držeča v roki gole sablje. Številne za* stave raz hiš, spontano prisrčno vzkli* kanje občinstva in dež cvetja z oken so pozdravljali povorko. Velika večina tržanov je upoštevala razglas županstva in razobesila zastave na hi* šah, le župnišče, kaplanija, stara šola, ki je cerkvena last. Katoliški dom, hi* še Kmečke posojilnice, trgovca Valen* čaka in trgovca Brudermana niso ime* le zastav. Pač pa so vsi tržani nem* ške narodnosti vedeli, kako se ima sprejemati našo vojsko in Sokolstvo. Z bogato okrašenega balkona Pet* kove hiše na Glavnem trgu, kjer sc jc povorka ustavila, je pozdravil v dalj* šem, temperamentnem govoru sprevod in mnogoštevilno ljudstvo, ki jc ravnokar prišlo od zadnjega cerkvenega opravila, trški župan, star sokol* ski delavec, br. Jereb Rado. Njegove iskrene besede so se vsem poslušal* čem gotovo vtisnile v srce, zapomnili si jih bodo tudi oni, ki že ne vedo več, kako bi se še nasprotovalo Sokol« stvu, pri čemer pa so tako slepi« da ne uvidijo, da to njihovo vedenje škoduje in bo škodovalo le njim samim. V imenu zletnega odbora sc je zahvalil br. županu za njegove prisrčne be* sede br. dr. Mejak, zahvalil sc je tudi tržanom za gostoljuben sprejem, dobili so pa tudi nasprotniki svojo za* služeno »pohvalo«. Po končanih govorih je nadalje-vala povorka svojo pot, zopet od vseh strani navdušeno pozdravljena m ob* suta s cvetjem, po Glavnem trgu, mi* mo osnovne šole na drž. cesto, pred Narodnim domom pa se je izvršil mimohod pred razvitim oplotniškim praporom. Nato razhod vseh čet in od* hod k obedu. V najlepšem redu izvršene tekme in skušnje, imponzanten sprevod, navdušenje občinstva in lepo vtme ee povzročili kar najboljše razpoloženje med sokolskim članstvom in občinstvom, tako, da Je bUo pričakovati kar najboljše uspehe pri popoldanski j a v? ni telovadbi. . Že ob 14. uri je pričelo prihajati občinstvo na telovadišče, v katere* ga pripravo je položil požrtvovalni br. Malenšek vso skrb in obilo truda, da je docela odgovarjalo svojemu namenu. Še pred začetkom javne telovadbe so veselo prijahali na konjih vojaki artiljerci iz Slov. Bistrice, kar je še dvignilo splošno veselo razpoloženje. Javna telovadba pod vodstvom okrožnega načelnika br. Hmelaka in okrožne načelnice s. Križmaničeve Milke, obsegajoča 13 točk, pri kateri so sodelovale vse sokolske edinicc okrožja in posamezni bratje in sestre iz Slov. Bistrice, Celja in Maribora ter vojaštvo iz Maribora in Slov. Bistrice, je zadivila vse gledalce, ki so si bili edini v tem, da še ikaj takega v Konjicah ni bilo videti in se tudi ni toliko lepega pričakovalo. Presrčkani nastop 10 parov »Ko* njičkov« iz Konjic ter igre moške in ženske deee iz Konjic so na mah pri* dobili srca gledalcev. Proste vaje 40 moških naraščajnikov rin 20 ženskih naraščajnic so bile, kakor vedno, do* bro izvedene. Vojska je nastopila tri* krat. 40 gojehcev mariborske inž podofic. šole je med petjem izvedlo simbolične proste vaje »Poleti sivi Sokole«. S spremljanjem godbe so ti gojenci prikazovali krasne simbolične vaje v skupinah »Zgodovina našega na roda«. 48 vojakov-artiljerijcev iz Slov. Bistrice pa je pod vodstvom podporočnika br. Ivanoviča brezhibno poda* lo efektne vaje s puškami. Navduše* nje gledalcev je ob nastopih vojaštva prekipevalo. Sledile so dobro navežba ne praške proste vaje 72 članov in 52 članic, nato pa orodna telovadba članov in članic. Vaje članic iz Polj* čan s snopi in vaje članic iz Konjic s siti, pri katerih so nastopile članice v ličnih dekliških oblekcah, so v izdat* ni meri prispevale k pestrosti spore* da. Končno so, viharno pozdravljeni, nastopili četniki 3 sokolskih čet iz okrožja, 32 krepkih in zavednih kmet* skih fantov iz Keblja, Sv. Jerneja in Špitaliča. Njihov nastop je daleko prekašal pričakovanje in pokazal, koliko truda so morali položiti v to delo sokolski vaditelji in četniki sami. Ob koncu javne telovadbe so pri* korakali na zletišče vsi oddelki, ika* tere je prisrčno pozdravil najprej v imenu župne uprave župni tajnik br. Dojčinovie in jih pozval k obilni ude* ležbi na župnem zletu v Mariboru. V nato sledečem izčrpnem sokol-sko*programatičnem govoru je stare* sina br. dr. Mejak uvodoma poudar jal veliki pomen in zgodovinsko važ* Razvile zastave Sokolskog društva Dev. Mar. v Polju ■ U nedelj u S o. m. razvilo je Sokolsko druStvo Dev. Mar. v Polju svoju društvenu zastavu. — Kuma gđa. Reievu privezala je na nov« zastavu spomen - traku. Župu je zastupao starosta br. dr. Pipenbacher (levo) ROSI JA - FONSIER ♦ DRUŠTVO ZA OSIGURANJE I REOSIGURANJE ♦ BEOGRAD nost prireditve, ko se vrši v Konjicah prvi. s°kolski okrožni zlet po ustanovitvi SKJ in ko so prvič nastopile na* џе sokolske čete skupno z našo vrlo vojsko. V nadaljnjem svojem govoru je na vsakomur lahko umljiv način obrazložil naloge in cilje Sokolstva, pomen istega za napredek države ter posebej očrtal stališče Sokolstva do vere, da pokaže, kako zlobno in neutemeljeno je postopanje nasprotnikov SKJ, ki so morali še celo na dan zleta pokazati, koliko jim je za SKJ in tako za dobrobit naroda in države. Nadvse slovesen, ganljiv in vsem pričujočim nepozaben je bjl trenu* tek, ko so na zletišču zbrani oddelki govorili za br dr. Mejakom zaoblju* bo zvestobe jugoslovenskemu držav* nemu in narodnemu edinstvu, godba pa je intonirala državni himno. Takoj nato so zapustili sokolski oddelki telovadišče, prikorakali pa so nanj vo* jaki ki so se v hipu razvrstili v obli* ki črke »A«, govornik pa je poudarja! v tem trenutku zasluge našega vla* darja Aleksandra I. za narod in državo ter pozval vse navzoče, da zakliče* io kralju, starešini SKJ prestolonasledniku Petru in kraljevski rodbini trikratni »Zdravo«. Vsa celodnevna sokolska prireditev, zlasti pa še popoldanski nastop s tako slovesnim koncem je zapustil pri vseh očividcih najgloblji vtis. O* krožni zlet Dravinjskega sokolskega okrožja je pokazal vso moč in silo sokolske volje in vzgoje, videla se je sila mase, vsakdo je moral priznati, da tudi v Dravinjski dolini vkljub ob* stoječim oviram tehničnega značaja in vkljub nasprotovanju nepoboljšljive maloštevilne družbe sokolsko delo na vsej črti najlepše napreduje. Sokoli in Sokolice Dravinjske doline se lah* ko radujejo svojega krasnega nedeljskega uspeha, h kateremu jim česti* tajo vsi iskreni državljani Jugoslavije. Po končanem programu se je vr* šila zabava na zletišču, ki se je pozne* je radi nastopivše nevihte prenesla v notranje prostore Narodnega doma, pri katreri je tudi prvič nastopil ob velikem aplavzu tamburaški zbor Sokolskega društva Konjice pod vod* stvom neutrudljivega brata Ferenca. SOKOLSKO DRUŠTVO SLOV. BI* STRICA. Letni nastop. Dne 31. maja so že na vse zgodaj prihajali v mesto četaši iz okolice, deloma z lastnimi tamburaši in krenili po glavnih cestah, koder so vsi meščani njim na čast razobesili zastave, do vojaškega vežbališča. Tu so se vršile tekme čet v vseh predpisanih panogah, ki so bile do 11. ure končane. Prvo mesto je zavzela četa iz Zgornje Polskave, za njo pa so se uvrstile druge v naslednjem redu: Laporje, Črešnjevec, Vrhloga, Tinje in Sv. Martin živahne moške dece (60), ki sta jo v ločenih skupinah predvedla vaditelja br. A. Metlika in Z. Kristan. Za njimi so se brez presledkov vrstili: ženska deca (29) z igrami, moški naraščaj (25) s prostimi vajami, šestorica članic z vesli, 65 četašev s prostimi vajami, ženski naraščaj (16), člani (16) in članice (12) s praškimi vajami. Nato je podnačelnik br. M. Živkovič privedel izvrstno navežbano četo domačega vojaštva, ki je izvajala vaje s puškami. Ob koncu so nastopili hkrati vsi oddelki, skupno 215 domačih telovadcev z raznimi igrami, lahko atletiko in na orodju, kar je nudilo verno sli- t I ■- ir . . ' ? 1 ‘' f 1 ШШШТ Slov. Bistrica, 31. V. 1931. — muški naraštaj na Pohorju. Med posamezniki so dosegli prva štiri mesta br. Ivan Vokač, Tone Štimec, Fr. Kmetec i I. Radič. Med tem je prispela izvrstna sokolska godba iz Središča in na lepo urejenem letnem telovadišču na Kolodvorski cesti so se zbrali vsi oddelki k izkušnjam. Popoldne ob 15. uri se je od tod formirala povorka, ki je krenila po glavnih ulicah pred mestno hišo, kjer je Sokolstvo pozdravil s pomembnim nagovorom mestni župan dr. B. Schau-bach. Točno ob napovedani uri se je pričel nastop na letnem telovadišču. Številno občinstvo je z vidnim zanimanjem sledilo posameznim točkam obširnega vzporeda in zlasti ni štedilo s priznanjem pri uvodnih izvajanjih ko uspešnega sokolskega dela v telovadnici. Nadvse uspeli nastop, ki ga je vodil načelnik br. Jože Stopar, je zaključila vrsta najboljših na bradlji, ki je dokazala da zmore domače društvo tudi nadpovprečne telovadce. Po končanem vzporedu je govoril članom in občinstvu starosta br. dr. Pučnik o pomenu in važnosti sokolske telesne vzgoje. — Nastop je pakazal, da se slovenjebistriško društvo razvija do nepričakovanega razmaha, saj domačini izza lletnega obstoja društva še niso pokazali toliko pomembnih uspehov kakor tokrat. Neumornemu načelniku in njegovim vaditeljem pa gre za nesebični trud popolno priznanje in zahvala. SOKOLSKA ČETA GORNJI PETROVCI. Dne 28. juna o. g. održala je So* šolska četa G. Petrovci, Prekmurje, tednu malu priredbu. Nastupio je mu-ski i ženski naraštaj sa prostim vežba* na. Odmah posle podne, na ovečen prostoru, pod hladovinom, sakupilo se ie dovoljno mnoštvo naroda, koji je ia zanimanjem promatrao izvadanje nalih Sokola i Sokolica. Pre same priredbe održao je sta* ašina brat Ivan Paulik vrlo lepi go* tor u kome je ocrtao značenje Vidov ilana u istoriji našega naroda, te svu ojegovu tragiku i veličinu, počevši od propasti srpske samostalnosti, pa s ve lo ostvarenja velike Jugoslavije, osim ioga opisao je i značenje sokolske mi* sli, te ciljcve, koje ona zastupa. Govor je uspeo iznad svakog očekivanja. Sam nastup muškog i ženskog na-raštaja pod vodstvom brata Viktora Stajukota i sestre Vere Bizjak, te žen* чкс školskc dece iz bližnjeg sela Idri* janci sa svojom učiteljicom sestrom Valburgom Marušič, ko ja su izva* dala dva igrokaza: »Ptički« i »Kuha* rice«, odlično je uspeo. Za vreme čitavog nastupa kao i ,ire njega, svirao je orkester Sokolske čete. Priredbu je završio brat Viktor Stajnko sa nekoliko reči na narod. Eto, to je tako reči prva priredba naše sokolske čete, koja je obzirom na ovdašnje prilike doživela lep uspeh. Treba uzeti u obzir, da se na* lazimo na krajnjoj granici države, gdc je rad veoma oteščan, te zahteva naj* veču koncilijantnost u svima pogledi* ma. Gore spomenutoj brači i sestrama želimo i nadalje uspeha u njihovom radu za razvoj sokolske i nacionalne svesti u ovim krajevima. Zdravo! SOKOLSKO DRUŠTVO SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Sokolsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici je priredilo 28. junija vidovdansko proslavo z govorom, deklamacijo in uprizoritvijo mladinske igre »Čudežne gosli«. Svoje vloge je podala sokolska deca jako lepo. Igralci so tekmovali med seboj v podajanju, vsem je pa prednjačil Pavlek. Obisk je bil zadovoljiv. Po igri so se igralci slikali ter so bili pogoščeni. — Vsem, ki so pripomogli do moralnega in gmotnega uspeha, iskrena hvala! Ž.upa Sovo mesio MIRENSKO SOKOLSKO OKROŽJE. V nedeljo 14. junija t. 1. je slavilo naše okrožje svoj prvi praznik, svoj krst, ko je v okrilju Sokolskega društva št. Kupert priredilo na Rakovniku telovadni nastop. Nastopila so vsa v tem okrožju včlanjena društva Mi- renske doline z vsemi oddelki. Po glavnih skušnjah, ki so izpadle povoljno, se je ob 15.45 pričela telovadba. Prvi je nastopil moški naraščaj (19 iz Št. Janža in Mokronoga) z br. Rajnerjem iz Št. Janža, ki je odtelovadil še precej pravilno prvo savezno. Za tem je podalo 18 naraščajnic od istih društev tudi I. sestavo praških primerno. Vodila je s. Lazarinijeva iz Št. Janža. Oba oddelka je dvigniti tudi pri ostalih društvih čimpreje! V osmoricah so nam pokazali člani (50) lanske 3 sestave selskih, ki so ugajale. Neskladnost in napake v točnosti gibov je pripisovati 75% novincev. Sicer je oddelek razveselil z prav lepim številom. Pod vodstvom s. Kneislove iz Mokronoga je 22 članic (število veliko preskromno!) izvajalo I. del praških precej u* merjeno. Kritje in netočni gibi so mestoma motili sliko. Živahen je bil nastop trebanjske ženske in moške dece (24), ki sta razživeli telovadišče z kom* biniranimi prostimi moške devetke z loki (ženska deca), raznoterostmi, z vrvjo in zaključno skupino. Manj posrečena je bila četvorica članic iz Trebnjega s svojimi ritmičnimi, ki spadajo edino v dvorano. Za njimi je bila nagradna tekma ženske dece z žogami 4 društev okrožja v sedmoricah — brez Trebnjega {kje je ostalo?!). Zma* gala je vrsta iz Št. Ruperta, II. Mokronog, III. Št. Janž. Sledila je orodna telovadba: bradlja — Trebnje, drog — Mokronog*Trebnje in koza — naraščaj Mokronog. Vaje na vseh orodjih so bile dobro izvajane in so pokazale, da ima tudi naše okrožje nekaj dobrih telovadcev. Kot gosti so nato nastopili na obeh orodjih bratje od Sokola I na Taboru z br. Porento, ki so za svoja izvajanja ždi obilo pohvale. K zaključku je bila zanimiva štafeta moške dece okrožja s tekom preko ovir. Zmagal je zopet Št. Rupert, II. Št. Janž, III. Trebnje. Tekmo je vodil brat Lunaček iz Št< Ruperta. Nastop je uspel, led je prebit in sedaj naprej! Domačemu društvu pa za ves aranžma vso pohvalo. Godbo pa je treba v prihodnje prej preskrbeti! Obisk je bil prav lep. Poleg številnih gostov iz Ljubljane smo videli tudi pri nastopi’ župnega delegata br. dr. Trosta iz Novega mesta. Vsem društvom okrožja velja i nadalje: Vsi za enega, eden za vse, kajti le v tem boste zmagovali! Zdravo! SOKOLSKO DRUŠTVO ŠT. JANŽ. Najvzhodnejša točka Mirenskega sokolskega okrožja je Sokol Št; Janž z njenim najagilnejšim delom Krmelj. Ustanovljen 1. 1910. je po uspešnem delu 1. 1925. prekinilo z telovadbo, a letos v januarju zopet se dvignilo prerojeno kot ptič feniks in razprostrlo svoja krila. Kljub hudim nasprotstvom lokalnih faktorjev (posebno cerkv oblasti, ki nemoteno in nekaznovano vrše protisokolsko propagando, je društvo v prav lepem razvoju. Duša vsega gibanja je agilni podstarosta in podnačelnik br. Bruno Reiner, ob stra* ni pa mu pomagata v teh. delu br. na* čelnik Božo Horvat in sestra nač. Stana Verdirjcva ter s. Lazarinijeva, po* leg ostalih bratov in sester. Društvu je dal na uporabo prav lep telovadni prostor g. industrijec Jakil v Krme* lju, kjer se je v nedeljo na Petrovo vršil po 10 letih zopet društveni na* stop s sodelovanjem vseh društev Mirenskega sok. okrožja Takoj po 14. uri so se pregledale vse vaje, ob 15. uri pa so prikorakali na telovadišče vsi domači oddelki, broječi 123 telovadečih pod vodstvom društvenega načelnika br. B. Horvata, na katere je imel res sokolski govor br. Reiner. 17 naraščajnic (9 domačih) je s s. Lazarinijevo podalo 2 savezni Posamezni gibi so še neizdelani, ri* tem mora biti hitrejši. Savezne vaje članic s s. Kneislovo so bile boljše. Še skladnost sem pogrešal. Zakaj ni vo* dila domača načelnica? — Lep in dober je bil nastop 23 domačih članov, ki so strumno telovadili 4 sestave br. Reinerja in Horvata. 22 naraščajnikov, od teh 12 domačih, so s saveznimi uga* jali Vodil je oddelek br. Reiner. Ženska deca (17) je s Lazarinijevo zara* jala 1 sestavo br. Horvata s cvetnimi loki njej primerno. Zanimiv je bil na* stop 52 članov, ki so res skladno od-telovadili efektne sclske vaje pod vodstvom br. Horvata ob spremlja* nju harmonik. Čedno so izvaja*!c do* mače članice (12) ritmično sestavo s. Verdirjeve in za njim 20 članov sa* vezne vaje še dokaj umerjeno. Vrsta iz Trebnjega je pod vodstvom br. Rada Šmida pokazala zopet viden uspeh na drogu, nakar so člani in moška de* ca zaključili nastop z pestro skupino: Pozdrav Jugoslaviji! Društvo je na ta uspeh lahko ponosno in le pogumno rreko ovir naprej za Tyršcm! Zdravo! SOKOLSKO DRUŠTVO TREBNJE. Kakor smo že omenili, so se vršili pri društvu v nedeljo 21. junija t. 1. prednjaški izpiti pred župno komisijo, ki so jo sestavljali bratje: predsednik br. Papež Ljudevit, župni načelni in kot člani: br. Šlibar Martin, član žup. T. O., br. Hubert Tomšič, okrožni načelnik, dr. Ciril Dereani, zdravnik, in br. Tratar Marjan, dru* štveni načelnik. Zapisnikarstvo je vo* dil br. Dolfe Pavlin. Od 15 prijavlje* nih tečajnikov se je podvrglo izpitu 13 — od teh 5 članov in 8 članic. Po seji komisije, ki je sprejela vse tečajnike, razen 1 brata, ki je bil pripu* ščen le pogojno k izpitu, se je vršil v tuk. osn. šoli dop. od 10. do 12. ure pismeni izpit, pri katerem so obdelali vadbeno uro vseh sokol, oddelkov. Razen ene naloge so vsi drugi zado* voljili. Po obedu so se vršili v telovad* nici na Marofu od 14. do 18. ure teoretični in metodični izpiti, kjer so poka* zali že precej tehničnega znanja zlasti bratje, članice pa so se kar kosa* le v teoretičnem znanju, ki ga dobro obvladajo, manjkalo pa je vsem razen dveh — praktičnih vaj na orodju. V toliko se mi zdi, da se je na tem tečaju premalo polagalo važnosti prak* tični strani. Splošno pa je uspeh po* zitiven. Bil bi lahko prav dober, da se ni zanemarjala praktična stran. Po-loži'li so izpit za društvene pomočnike in pomočnice bratje in sestre: br. Bogo Žgajnar, br. Stanko Kožuh, br. Šmit Rado, s. Cilka Zupančič, s. Ani* ca Kozjek, s. Ida Labernik (vsi Sokol Trebnje), br. Kummer Franjo (Št. Vid pri Stični), s. Verdir Stana (Št. Janž), s. Kolenc Draga (Mirna), s. Trpin Ani* ca (Žuženberg), s. Veber Marica in s. Potočar Olga (obe iz Mirne peči). Vsem novim pomočnikom samo česti* tamo in jim želimo mnogo uspehov v svojem vzgojnem delu! V smislu pravilnika o društvenih prednj. zborih se je v četrtek dne 25. junija rekonstruiral prednjaški zbor in predlagal žup. načelništvu v potrditev naslednji odbor: načelnik Marjan Tratar, I. nam. načelnika Lad-ko Tomič, 'II. nam. načelnika Bogo Žgajnar, načelnica Cilka Zupančičeva (v. d.), I. nam. nač. Polda Bukovčeva, II. nam. nač. Ida Labernikova in kot člani(ice): br. Jože Florjančič, br. Ra* do Šmit, br. Stanko Kožuh, br. Gustl Slavina, br. N. Srpan, s. Anica Kozje-kova (kot vodnica žen. dece), s. Do* lores Ukovičeva (vodnica žen. šol. sok. dece) in br. Hubert Tomšič. Na tej seji je sklenil zbor, da priredi v nedeljo 20. septembra t. 1. svoj dru* štveni nastop s posebnimi točkami, na katerega že danes opozarjamo чп vabimo vsa bratska drpštva! Zdravo! Žsspa OsifGlc SOKOLSKO DRUŠTVO ĐURĐENO-VAC. Vidovdanska javna vežba. Osvanuo nam lep i vedar Vidov-dan. Na igralištu S. K. »Taninpila« do-vršavajU se poslednji radovi, kako bi se još pre podne mogla da održi generalna proba. Vežbalište lepo urede-no i iskičemo slikama, natpisima, trobojnicama i zelenilom. U 10 i pol sati počinje pod žarkim suncem generalna proba, koja nas svojim uspehom potpuno zadovoljava. Članstvo se razilazi vedra čela i odu-ševljeno, da se popodne u 2 i pol sata opet sastane. U odredeni sat postrojem su pred osnovnoin školom muška i ženska deca, muŠki i ženski naraštaj i muško članstvo Sokola. Uz pratnju dakovač-ke vatrogasne glazbe ide se u susret Sokolu iz Velimirovca, a onda zajed-nički u dugoj povorci polazi se na kolodvor da se dočekaju Sokolska društva iz Orahovice, Feričanaca i Zde-naca. Putcm se povorci pridružuje grupa svesnih naših scljaka iz Sušina pod barjakom. — Ulazi voz. Glazba svira sokolski marš. Na kolodvoru masa ljudi. Jedva možemo da se postrojimo. Agilni naš načelnik brat Mirko Šeba-šeen ima pune ruke posla. Uz zvukove glazbe polazi sc na vežbalište. Uto stiže poseban mali vlak iz Našica sa svojim Sokolima. Na vežbalištu sve puno. Prevarili smo se u računu. Premalo klupa i sto-lova. Hiljade ljudi. Glazba zauzima svoje mesto. Pred postrojenim članstvom Durdenovca, Našica, Velimirovca, Feričanaca i Orahovice govori tajnik durdenovačkog Sokola brat Drag. Deprato o značenju Vidovdana. Svoj govor završava sokolskim pozdravom Kralju Aleksandru, Kraljeviču Petru i Uzvišenom Domu Karadordeviča. Snažni: Zdravo! iz hiljadu grla odjekuje na sve strane, dok glazba intonira himnu. — Počinje vežbanje. Prvi ulazi brat Drag. Biffl, nast. grad. školc sa mu-škom deeom. Bosa i polugola deca ostro stupaju pod zvukovima glazbe i daju vrlo lep utisak. Skladno su od-vežbala dve proste vežbe. Izlaze, a istodobno ulazi brat Bali sa ženskom deeom, koja vežbaju 1. vukovarsku sletsku vežbu. Sledi ženski podmla-dak iz Velimirovca pod vodstvom br. Novaka, učitelja. Dve slikovite vežbe lukom i pesmom oduševile su publi-ku. Našički podmladak pod vodstvom okruž. načelnika brata M. Mogoroviea nastupio je u prostim vežbama sa zastavicama i vežbama sa veslima. Muški naraštaj iz Durdenovca pod vodstvom brata Širhubera odvežbao je dve vukovarske sletske vežbe, a ženski naraštaj pod vodstvom brata Deprata odvežbao je prvu vukovarsku sletsku vežbu sa lukovima. Članovi Sokolsko'g društva Velimirovac skladno su prikazali vežbe sa puškama. Sledile su zatim teške vukovarske sletske proste vežbe durdenovačkog i feričanačkog Sokola. Na spravama su nastupili: muški naraštaj i dva odela članstva durdenovačkog Sokola, zatim jedan odio oraho-vačkog te prednjački zbor durdenovačkog Sokola. Konačno je našički naraštaj nastupio u odbojei. Vežbama je ravnao načelnik brat Šebeščen, a na klaviru je vežbe pratio brat St. Ry-šlavy. Program je tekao glatko. Disciplina odlična. Hiljade naroda iz Durdenovca i okolice sa zanimanjem je pra-tilo vežbe svoje disciplinovane i vredne omladine i burno odobravalo, a iz nasmijanih lica gledalaca moglo se citati oduševljenje. Pod ravnanjem brata Pctarosa, uprav. osn. škole, otpevao je posle vež-bi mešoviti pevački zbor Sokola par pesama, a onda je sledila slobodna zabava. Povelo sc kolo, dugačko i živahno. Vrlo dobro provedena električna rasveta pretvorila je noč u dan. I zabava je potrajala do zore. A sa zabave je sobom svetko odneo samo najlepše utiske. U svakom pogledu odli-čan uspeh ovog mladog, ali naprednog društva. Župa SKoplfe SOKOLSKO DRUŠTVO SKOPLJE I Inicijativom gradana severozapad-nog dela Skoplja, a usled stvarne vas-pitne potrebe ovoga mesta osnovano je 14. juna o. g. Sokolsko društvo Skoplje I. Na čelu ovoga društva je starešina br. Petraškovič Miodrag, pu-kovnik, tajnik br. Janjuševič M., učitelj i načelnik br. A. Sokolovski, na-stavnik učit. škole. Potrebu stvaranja ovoga društva diktovale su ove činje-nice" što je grad Skoplje vrlo prostrano mesto, te se sva omladina radi vas-pitanja u sokolskom duhu nije mogla sakupljati u jednu vežbaonicu - u vežbaonicu Sokola — matice, kao što je to slučaj s omladinom sa Bunjakov-ca, Debar-mahale i željezničke kolonije; što je direktor učiteljske škole shvatio potrebu da se đaci učiteljske škole, koji su svi Sokoli, u ovom pogledu vaspitavaju zajedno s ostalom vanškolskom omladinom i što se naj-zad sa ovakvim jednim društvom jača sama matica u Skoplju, a sledstveno i celo Sokolstvo na jugu. Na prvom sastanku odmah posle konstituisanja uprave, započet je dogovor o podizanju nove sokolane. Za ovu svrhu br. Ivanovič, direktor učiteljske škole ponudio je upravi deo dvorišta učit. škole za izgradnju, što je uprava za zahvalnošču primila. Na drugoj sednici več zbrinuto je u glav-nom materijalno pitanje po ovoj stvar; i doneta je odluka da se što jacc z&m' teresuje sva omladina Bunjakovca, L>e-bar-mahalc, i železničke kolonije. Upis omladine i gradanstva .u veliko je ot-počeo, a sam rad otpočeče uskoro, i to kako se stvarno veruje u novoj soko- 1аП1 Za sav ovaj daosadašnji uspeh ima se blagodariti banu Vardarske banovine g. Žiki Laziču, koji je od vaj.-kada nastojao da se podigne sokolstvo u južnim krajevima, a čija je jedrno zasluga da je Sokolstvo uzelo ovakvog zamaha u Južnoj Srbiji. Postoji uverenje, da če ovo društvo imati velik napredak, a da ce služiti s obzirom na vaspitm materija kao rasadnik pravog jugoslovenskot, Sokolstva na teritoriju Vardarske ba- novine. , .... Uvcreni da če skora buducnost opravdati predvidanja, želeti je novom društvu svaki uspeh. A. B. C. SOKOLSKO DRUŠTVO KUMANO-VO. t Brat Trajan D. Radevič. Dne 27. juna o. g. umro je u 21. godini života brat Trajan D. Radevič, prednjak Sokolskog društva Kumano- v°- .... Celo društvo sakupljeno u tuznoj pratnji na sam Vidovdan, na čelu sa svojom muzikom, otpratilo je dragotf pokojnika do večnog počivališta. u ime Sokolskog društva pred sokola-nom oprostio sc od pokojnika društveni tajnik br. Omer Trcbinjac. Pok. Trajan koliko je voleo i ce-nio Sokolstvo najbolje se dade prO' suditi po njegovom požrtvovnom radu. Kroz kratko vreme po pristupu u društvo uspeo je da nakon položen g prednjaČkog ispita postane preclnj»»’> te je kao Soke uživao medu svojom bračom Sokolima i sestrama Sokolica ma nepodcljenc simpatije, ran, uvek trezven i skromen,:i A ■ je mnogo svoju braeu i scs*rje četa samo u tom slučaju, ako od načelaaka matičnog društva doiije juanenu izjavn, da če dotična četa moči raditi, i da če se on za taj rad brinati. Da sc ovogodišnje župsko nateeanje iz»rede za društva i čete zajedno na dan 5. i 6. sewt. ©. «. u Tu*H. Svaki prisutni načelnik podneo je izveštaj o stanju svog društva. Zbor je stavljao svoje primetfee i dava o po* jedincima kori sne uputc. Zdravo! Varaždin SOKOLSKA ČETA NEDELISĆE. Uz svfrku nove naraštaj^te muzike ^učiteljskih pripravnik* priredilo je Sokolsko društvo •Čakovec 31. maja av. g. izlet bratskoj Sokolskoj četi u Ncdelišče. Na vežbaHišt« u Nedelišču, dočekani su Cakovčanci od čete i mnoštva naroda. Brat Martin Viljevac pozdravio je goste našto mu je odgovorio starešina čakovačkog društva brat dr. ; Albin Blašič. Nastupaje su sve kategorije u prostim vežbaaia i na spravama, a odigrana je i odbojka. Iza srdačnog i bratskog oproštaja sa seljacima, koji su bfri oduševljeni zajedmekm radom Sokola iz grada i sela, vratih su se Ča-kovčanci kuči radosni nad tim lepim uspehom. SOKOLSKO iMU&rVO LUDB&fiG. U nedelju 21. juna o. g. priredb® je naše drnštvo svoj godišnji javni na-stup. Kod vežbi eudelovala su i bratska društva iz Varaždina, Varaždinskih Toplica, Malo g Bukovca i Rasi-nje. Pod vodstvom društvenog načelnika brata Musiča nastupilit su brojno sve kategorije u prostim vežbama i na spravama. Pre same vežbe održao je ' na glavnem trgu brat dr. Milan Perič vrlo lep govor o zadači i ciljevima Sokolstva. Na toj vrlo dobroj priredbi zastupao je župu žup. načelnik br. Jože Starc. JAVNA VEŽBA U BIŠKUPCU. Na Vidovdan priredile su čete txp-štine Biškaapec i to Sv. ilhja, Kucan-Zbelava, Crešnjevo i Beletince zajed-nički javni nastup u Biškupcu. Varaž-dince, koji su došli sa svim kategorijama i draštvenom glazbom dočekale su na granici tip čine sak upi j ene eete, koje je pozdravio starešina čete Ku-čan-Zbelava brat Martin Težački, našto mu je odgevorio starešine varaž-dinskog društva brat S. Novakovič, Lepa sokolska povorka pročla je- po- zdravljena selom Biškupcc. Na ured-nom prostoru odTžana je uspela javna vežba. Brat Nikola Bosanac iz Varaždina održao je prigodno predavanje »Sokolstvo i Vidovdan«, nakon čega su sledile vežbe. Čete nastupile su u velikom broju i dobro izvežbane u šest tačaka i deca čete Črešnjevo sa uspelim prikazom »Vidovdan«. Vavaž> dinsko d rušitve nastupilo je posebno u pet tačaka. Tu uspelu priredbu četa opštine Biškupec posetio je brigadni dencral iz Varaždina brat Milenko Miljkovič te brojni narod iz grada i okolmh sela. SOKOLSKA ČETA BARTOLOVEC. Na lepo uredenom prostoru po-kraj škole održan je 21. juna ov. god. prvi nastup Sokolstva u našem selu. U velikom broju došli su na našu vež-bu društvo iz Varaždina sa muzikom i svim kategorijama te bratske čete iz Jalžabeta, Trnovca, Sv. Ilije, Kučan« Zbelave i V id ovca. U školi priredena je jedna pretstava, a nakon iste nastupile su sve kategorije u prostim vežbama i na spravama. Brat Grah održao je dep govor, a neočekivano velik broj naroda pratio je sa interesom uspele vežbe, Vežbe je pratila novo-osnovana sokolska fanfara iz Barto-lorca. sm:olsko družtvo draško-^c. Prvi javni nastup priredilo je naše drutšvo u nedelju 2!. jona ov. g. Na nestupu sude4evala su i bratska društva iz Preloga, Kotoribe, Sv. Marije i Donjcg Ka-aljcvca. Pod vodstvom načelnika brata Eugena Hischla i načelni* at sestre Durdice Gračaa aastupUc su sledeče kategorije: 37 (Hanova, 13 nara-štajaca, 20 muške dece i 31 ženske dece te jedan vod 36 pešad. puka »Jelačiča« iz Varaidina u devet tačaka sa-stavljenog programa. Pozdravni govor r/im je хш početku vežbe društveni prosvetar. Uspeh vežbe bio je u svakom .pogledu vrlo dobar. JAVNA VEŽBA U KLENOVNIKU. Na Petrovo, 29. juna ©v. god. pri redila je četa Kbnovaik ez pripemoč ■okolnih društava i deta swj prvijavni nastup. Društva Jvanec, Lepopava i MaruSevac te čete iz Kamenice, Viš njice i KJenovsaka prošle su u povorci gpIriTn na Ihradu domačeg župnika brata Horvatiča. Starešina čete brat dr. Samardija pozdravio je sakupljene nakon eega održan a jc pod vodstvom načelnika čete brata Viktora Prelož n jaka javna vežba. Nastupilo je preko 200 vežbača aanih kategorija u pro-TrMrirmn i na spravama. Vežbi je 1 > ris ust vovao i teaslanik župe brat dr. Šantl. SOKOLSKA ČETA LTUBEŠČTCA. Na Petrovo, 29. juna ov. god. priredila je četa m Циheićid javai im»-stup. Odmah moramo laonBtntovrti « je to bila jedna od najboljib priredbi « župi. Uzorna disciplina te tačnost i preciznost u izvedbi eavidna je. Na «;žbu došla su bratca draživa it Varaždina i Varaždin^Th TopTica te čete iz Remetinca i Svftovc*. Sve 6etc sa svim kategorijama, od deoe do članstva, nastupale su u lepem narodnim •nošnjama, koja vec gotovo zamire u •ovome kraju pa su pohvale vredne uprav* ©eta što sa se ин«е1е, da se 3iaittdna nošnja u aarodn uzdrži. Na-atupile su pojedine jedinice u ovome bioju: ©eta Ljubešfica sa 28 žen. dece, 28 muške ^ece, 9 muškog naraštaja i 8 članova aa ručama; četa Sviborec nastupila je sa 10 članova u odlično izvedenim prostim vežbama, a četa Kemetince sa M člana n pmafcta vei-bama, društvo VaT«ž.drn »a € Зашса u prostim vežbama i sa 10 članova na ručama i preči te društvo Varaždinske Tophce sa 6 članova na konjiu Vežbu je vodio načelnik br. Slivar, tjoste je pozdravio starešina čete brat Šoštarič, a odgovario mu je zamenik starešine iz Varaždina i župski prosvetar brat dT. Mrlčefič. Nakon ve#be edržao |e elan župske uprave brat Lacko Zima informativen sastanak sa vodama četa. iugoslovenska SOKOLSKA MATICA 1 Namešlenje iraži sestra, 18 godišnja, koja živi u velikoj oskudici. Primila bi svaku službu, pa bilo u početku i za sam stan i hranu. Naj rade bi preuzela mesto blagajnice ili kao početnica u kancelariji. Ima četiri razreda gradanske škole. Ponu* de slati na Sokolsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici. Stečaj Za stalnog župskog prednjaka, čija bi dužnost bila, da po društvima obrazuje prednjačke zborove sa koji-ma bi održavao krače prednjačke teča-jeve i davao sva uputstva za tehničko vodenje sokolskog društva. Plata ovoga prednjaka bila bi 1500 dinara mesečno sa 500 dinara meseč-nog dodatka za putovanje. Molioc mora da zna teorij u sokolskog gimnastičkog sistema, da ga ume praktično primenjivati po metodičnim načelima, i da je sposoban voditi vrstu višeg ili bar srednjeg odelenja. Molbu, kojoj treba priložiti uvere* nje o položenom župskom ili savez-nom prednjačkom ispitu, opis o dosa-danjem sokolskom radu, kao i uvere-nje odnosnih vlasti o materijalnom i moralnom stanju, uputiti upravi Sokol- ske župe Vel. Bečkerek do 1. septembra o. g. Kasnije prispele molbe neče se uzi-mati u obzir. Sokolska župa Vel. Bečkerek: N. Bešlič, starešina, A. Jovanovič, tajnik, A. Pogačnik, načelnik. ===== Гранд Хотел ш ========= „Петроград“ | ШШ преко пута Ш mm железничке станице Ш ШШ БЕОГРАД | Kroje za člane in članice, blago za na-raščajske hlače, bombažaste in volnene telovadne hlače češkega kroja, srajce, majce in vse potrebščine si nabavite po zelo ugodnih cenah (tudi na obroke) in v dobri kvaliteti — v tovarni perila in oblek TRGOVSKI DOM STERMECK1, CELJE Kroji se naredijo tudi po meri v lastni tvornici! Zahtevajte specialne ponudbe! J Najstarejše vrtnarstvo In cvetličarna KORSIKA LJUBLJANA Miklošičeva cesta — Bleivveisova cesta priporoča br. društvom in članom proti 10% popusta svojo bogato zalogo cvetja, vencev ter vseh vrtnarskih izdelkov .... Telefon: Cvetlicama 2341 Vrtnarstvo 3188 : : a a Skrbite za svojo bodočnost s prihranki, ki ■ Vam bodo največ zalegli, ako jih porabljate za S zavarovanje življenja ■ Zavarujte se pri trdnem jugoslov. in slovanskem zavodu - I »SLAVIJA« ■ jugoslovanska zavarovalna banka d.d. Centrala v Ljubljani Podražnice: Beograd. Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split : 5 Prevz ema tudi vse druge vrste zavarovanj - I___________________________________________ 5 Kupujemo suhe jestive glji- ve te sve vrsti ze- meljskih plodina Sever & Ko LJUBLJANA JOf. HAFNER ■еннп vezenje §|§j LJUBLJANA, Prisojna ulica (Tabor) ЈШ Izradujemo sokolske zastave najjeftinije po našim ili == priposlanim nacrtima, obazirajuči se na propise S K J. ЦЦ Molimo, tražite specijalne oferte i načrta. KUŠEJE Oglašujte u »Sokolskom Glasniku« 'illllllllllllllllllHIlllllllllllllIllIllllllllllllllllllllllllllllIlHIllllllllllllllHHIlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIllllHlinilll Klišeje vseh vrst, enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna JUGOGRAFIKA LJUBLJANA SV. PETRA NASIP ŠT. 23 Telefon S te v. 2495 iiiiiiiiiiiMimiiminiiiiiHmmiiiuiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Tvornica gimnastlčkih i = sportskih sprava = J.Oraiem Dobavljač Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije M EHS Ribnica, Polenj»Ko izradjuje sve sokolske vežbade sprave, opreme čitavih društvenih i škotskih vežbaona, sportske potrepštine za laku atletiku, sprave za letna vež-bališta, kupališta i bašde Iju-ljanke, sprave za decu itd. Izrada savršena i elegantna, poslužba najsolidnija, cene najumerenije. —- 11 u s t r o- vani cenik besplatno. OSNOVANA 1881. GOD. vrsl p#• Telefon interurban 26-77 n Izradjujem sve vrsti sokolskih potrepština za javni i izletni nastup svih kategorija našega članstva i to tačno prema propisu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Slike u originalnim bojama propisnih odijela nalaze se u knjiži „Organizacija Saveza SKJ“. — Zahtjevajte cjenike i prospekte. — Cijene vrlo ШВВВВШНШВННВ umjerene, a za točnu i solidnu izradbu jamčim. Knjigarna v Ljubljani Franiiikanska ulica 6 Učiteljske tiskarne m TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT. 10.761 priporoča cen), občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidneI Postrežba točnaI Zahtevajte cenik! 1 пНЈ111Ј11ШШ11Ш1Ш11ПШН1Ш1ИИ111111тШ11ПНН1111111НИ|111ј|||Ц|||1111111|Ц|||||1|||||Ц111|Ц|ШШ1|1|||||1|Ц|1Ш)|Ц|||||Ш||1|ЦЦ|||1||||Ц|)1||1ј1Ц!||1||||Ц||||}|ШНШ11111Н1 ишнниннинншишш JUGOSLOVENSKA SOKOLSKA U LJUBLJANI REGI ST ROVAN A ZADRUGA S OGRANJČENIM JAMSTVOM opskrbljuje u smislu člana 2. svojih pravila sve sokolske organizacije u zemlji sa svim potrepštinama, koje su potrebne za izvadjanje orograma i za postignuče ciljeva našeg Sokolstva. Izdaje i raspačava tiskanice, knjige i brošure sokolsko - programatskog, uzgojnog i propagan-dističnog sadržaja, plakate, diplome, značke, legitimacije i muzikalije. Komisijska prodaja odora sviju kategorija NASLOV: JUGOSLOVENSKA SOKOLSKA MATICA. LJUBLJANA, NARODNI DOM TELEFON BROJ Z J - 43. — POŠTANSKO ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA: 13.831 ZAHTEVAJTE CENIK * Državna željezara Poštanska, telegrafska i željeznička stanica Vareš ~ Mafdan * Preduzeče posjeduje 4 rudnika željezne rude, dvije visoke peči, Ijevaonicu željeza, metala i Čelika, te mašinsku radionicu. Rudarski proizvodi: Hematit sa 60% sadržine željeza, limonit i siderit sa 50% sadržine željeza. Proizvodi visokih peči: Martinovo i Ijevaoničko sirovo željezo, te zrcalasto sirovo željezo. Ljevaonica proizvada: Odljeve od sivog željeza do neograničene težine, vodovodne cijevi svih dimenzija prema njemačkim norma-lijama sa kolčakom i pelešom, sa svim armaturama. — Kanali-zacioni i gradjevinski lijev. Trgovački lijev i peči. — Strojne dijelove za svakovrsnu industriju. — Kompletne transmisije itd. Metalne dijelove i elektro - čelični lijev. Izdaje Savez Sokola kraljevine Jugoslavije (E. Gangl) • Glavni 1 odgovorni urednik Stfepan Čelar • Ureduje Redakcijski odsek • Za upravu i oglase odgovara Mica Koščeva Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj); svi u Ljubljani