fiUSILO lOCIALiSTlClE ZVEZE DELOVNEfiA LJUDSTVA CEUE, 22. JULIJA 1966 — LETO XX. ŠT. 28 CENA 50 DIN; PAR Vsem občanom iskrene Čestitke za občinski praznik 20. jiriij in k dnevu vstaje 22. juliju. Skupščina občine Celje , ^ Občinski odbor SZDL Celje Občinski komite ZKS Celje Občinski sindikalni svet Celje , ^ Zveza združenj borcev NOV občine Celje Občinski komite ZMS Celje OB CEIJSKEM OBČINSKEM PBAZNIKU DOLŽNI SMO OHRANITI ZROGILO SLAVNIH DNI Iz svečanega govora predsednika občinske sl^upščine Ce- ^ Ije tovariša Zdravka Trogarja povzemamo vodilne misli, ki jih je izrekel na svečani seji občinske skupščine ob letoš- njem celjskem prazniku. Na tretji strani objavljamo nada- ljevanje njegovega govora, kjer je govoril o slavni poti celjske čete in osvobodilnem gibanju na celjskem področju med fašistično okupacijo. Vsakoleino obletnico ustanovitve celjske čete slavimo kot svo/ občinski praznik. 20 julij je datum, ovenčan v slavo začetka naše ljudske revolucije in posvečen s krvjo junaških borcev. Spomin na ta dan nam bodi v trajno spodbudo pri ustvarjalnem delu v korist našega delovnega človeka. Naj nas spremlja pri graditvi naše socialistične skupnosti, pri poglabljanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. V letih po vojni do danes smo mnogo naredili. Razvita gospodarska dejavnost v celjski komuni, kjer so zastopane skoraj vse gospodarske panoge, zaposluje okrog 22.000 občanov, negospodarstvo pa 3.800. Najmočnejša gospodarska pa- noga je industrija, ki daje dve tretjini dohodka in družbenega bruto proizvoda. Narodni dohodek nq. občana je v letu 1965 zna- šal 9.245 N-din. Gradbeništvo, ki je posebno v zadnjih letih zajelo širok razmah, spričo novih gospodarskih ukrepov prehaja v mirnejšo proizvodnjo z uveljavljanjem boljše organizacije dela, mehani- zacije, večje produktivnosti. Občinska skupščina posveča tudi negospodarskemu področju, t- j. področju šolstva, kulture, zdravstva, socialnega varstva, te- lesne vzgoje in komunale posebno pozornost. V šolstvu bo v letošnjem letu zgrajenih 16 novih učilnic. Potrebe po novih učil- nicah pa bodo do leta 1970 narasle na 64 in to v osnovnih in srednjestrokovnih šolah. Rast kulture kot pomembnega faktorja družbenega razvoja ni zadovoljivo rešeno. V bistvu se vsako leto zagotavlja le ob- stoj teh institucij, ni pa na voljo zlhdostnih sredstev za normalni razvoj te dejavnosti. Da bi dosegli skladen razvoj zdravstvene službe in zdrav- stvenega varstva občanov z gospodarskim in družbenim razvo- hnj, je predvideno povečanje zmogljivosti bolnišnične službe, ki je šibka predvsem v pogledu specialističnega kakor tudi am- ^ulantnega zdravljenja. Za saniranje tega problema se nadaljuje 2 adaptacijo in gradnjo v celjski bolnišnici in z nabavo ustrezne niedicinske aparature, vendar pa še ni v celoti rešeno vprašanje financiranja teh investicij. Zmogljivost vzgojno varstvenih ustanov je še vedno pre- r^izka, saj z obstoječimi kapacitetami zagotavljanfo varstvo le ^45 otrokom. Preko občinskih institucij, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti prehajamo v akcijo, da bi izkoristili vse Jnožnosti in vire financiranja za rešitev tega problema. Na področju komunalne dejavnosti predvidevamo večja in- vesticijska vlaganja v regulacijska in kanalizacijska dela. Re- ^''ev tega problema obravnava občinska skupščina kot svojo primarno nalogo, saj bo s tem dokončno odklonjena stalna ne- marnost poplav. Ob tem skromnem prikazu družbeno-gospodarskega stanja m naši občini želimo posebej poudariti, da je naloga nas vseh, ukrepe in sklepe, katere so sprejeli naši najvišjT^orumi, z vso ''^'inostjo 'j'n prizadevnostjo usreničujemo. S tem bomo tudi v ^oš/ občini prispevali svoj delež k hitrejši uresničitvi reforme, ^^sedanja prizadevanja v tej smeri niso, ne glede na sorazmerno kratek čas, bila dovolj uspešna, kajti opaziti je vse preveč po- javov, ko se ožji, individualni interesi postavljajo nad družbene, ko-naj tli »nekdo drugi« nosil težo gospodarske reforme. Zato zahteva od nas vseh polna družbena odgovornost za realiza- ^'io zastavljenih ciljev. _ V tem svečanem in prazničnem vzdušju, ob spominu na med- ^. Povojna obdobja, ko vsak zase mislimo na čase in dogodke, ' So vplivali na nas kot ljudi in oblikovali našo osebnost — ob ^Potninu na naše ožje in daljne znance, na borce širom po naši ^n}ovini, ki so darovali svoja življenja za svobodo, se moramo J^^'^dati, da smo dolžni vsi po svojih močeh, vsak na svojem ^eiovTiem mestu, čuvati in obdržati tako težko priborjeno svo- in neodvisnost. SLAVNOSTNA SEJA SPLOŠNOPOLITIČNEGA ZBORA CELJSKE SKUPŠČINE: CELJE M PRAZMČMI dM • NA SLAVNOSTNI SEJI JE GOVORIL PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE ZDRAVKO TROGAR. O ŠLANDROVE NAGRADE ZA ŽPD »FRANCE PREŠEREN« IN GUSTAVA GROBELNIKA. • PLAKETE IN SPOMENICE O BRATSTVU PODELJENE ČUPRIJI IN DOBOJU. • USTANOVLJEN SKLAD Z APOSTAVITEV SPOMENIKA HEROJU SLAVKU ŠLANDRU. Celje je za svoj praznik v zastavah in lepem vremnu. V veliki dvorani Narodnega do- ma so se zbrali odborniki obeh zborov in političnih or- ganizacij, poleg njih pa še de- legacije iz Ćuprije iHn Doboja. Med udeleženci so bili tudi častni meščani, Franjo Roš, ing. Blaž Pristovšek dn Stane Kokalj starejši. Na slavnostni seji je pred sednik občinske skupščine Zdravko Trogar govoril o ustanovitvi in bojih prve celj- ske čete, ki je bila ustanovlje- na na današnji dan pred 25. leti, o štiriletni borbi na celj- skem območju, o številnih ju- naških akcijah ter žrtvahjki jih je Celje prispevalo na žrt- venik svobode. Svoj govor je nadaljeval o dosežkih sociali- stične graditve in o nadaljnjih nalogah celjske komune. Kot vsako leto, so tudi letos na sejtl podelili šlandrove na- grade. Nagrado v znesku 3.000 rpvih dinarjev je dobilo Železničarsko prosvetno društvo »France Prešeren«, ki je že dvajset let najbolj ak- tivno in kvalitetno amatersko prosvetno društvo v celjski občini. Nagrado v višini 2.000 novih dinarjev je dobil profe- sor Gustav Grobjelnik za dvaj- set let nepretrganega ,aktivne- ga organizatorskega delova- nja v kulturnem ž>iWjenju ob- čine. Letos so na slavnostni seji podelili tudi spomenice in pla- kete o bratstvu mestoma Ću- priji in Doboj. Končno so na slavnostni se- ji sprejeli tudi odlok o usta- novitvi sklada za postavitev sklada spomenika Slavku šlandru. Po svečani seji je predsed- nik občinske skupščine prire- dil sprejem za udeležence slavnostne seje. Na zaključku je nastopil mešamf zbor nagrajenega ŽPD »France Prešeren« in članica SLG Celje Marija Goršičeva. . ŽIVEL SEM m ŽIVIM ZA MESTO RAZGOVOR Z ING. BLAŽEM PRISTOVšKOM, ČASTNIM OBČANOM CELJSKE OBČINE CEUE IMA 11 šE ŽIVEČIH ČASTNIH OBČANOV, MED NJIMI JE TUDI ING. BLAŽ PRISTOVŠEK, KI JE TESNO POVEZAN Z RASTJO NAŠEGA MESTA SAJ JE DOLGA LETA VODIL GP„ADBENO OPER.ATIYO IN UR- BANIZACIJO MESTA. Pred 74. leti se je rodil na Gmajni pri Vojniku, v ostalem je skoraj 40 let "preživel kot občan v Celju. Kot gradbeni inženir. Oblikoval in vplival je na razvojne oblike mesta, bentil in dokazoval, risal in načrtoval, gradil in planiral. Morda je ravno zategadelj najina beseda vedno znova lahkotne- je stekla le ob gradbeništvu. , Pred enajstimi leti mu je občinskai skupščina podelila 'naslov častnega, občana celjske občine. — TOVARIŠ INŽENIR PRISTOV- ŠEK, KAKO SE VKUUCUJETE IN KAKO SPREMLJATE ŽIVUENJE V CEUU? »Po upokojitvi, torej od leta osem- inpetdeset sem se umaknil iz javnega življenja.« — ZAKAJ? »Smešno, vendar res, z&radi pokoj- nine. Ali je prav, da so me po 42 letih kot vodjo gradbene operative, takrat ni bilo tako, kot je sedaj, ta- krat si bil in odločal sam, da so me zvrstili v drugi plačilni razred, moje podrejene pa v višje razrede?« — SKLEP OBČINSKE SKUPŠČINE JE BIL, DA VSEM ČASTNIM OBČA- NOM. KI NIMAJO OSEBNIH DO- HODKOV NAD STO TISOČ STARIH DINARJEV, IZ POSEBNEGA SKLA- DA KRIJE SKUPŠČINA RAZLIKO. »Niste me prav razumeli. Ne gre za sredstva. S to pokojnino lahko ži- vim, bistvo je v vrednotenju dela. Bo- li me to, da je družba tako ovredno- tila moje delo, zato sem se umaknil.« — PA KLJUB TEMU ŽIVITE TU, VSI DOGODKI VENDARLE NE GRE- DO MIMO VAS? »Ne, nikakor. Dogajanja spremljam in registriram. Radovednost me drži pokoncu, vendar dogodkov ne ko- mentiram.« — CE BI DANES NAREDILI IZJE- MO, KOMU IN ZAKAJ BI IZREKLI PRIZNANJE? »Med drugim vsekakor predsedniku okraja, ki jc uspel zbrati sredstva za začetna regulacijska dela na Savi- *KAJ PA KOMU ZAMERITE? »Hudiča, kdo jc odobril lokacijo za bencinsko črpalko v ulici XIV. di- vizije? Večje bedarije niso mogli na- praviti. Pa smo žc nekdaj rekli, da bomo tam, kjer ima Slavenijales svo- ja skladišča, zgradili hotel, kajti to je izredno posrečena lokacija. Zatem so dela na črpalki ustavili, sedaj pa zopet delajo. To je najbolj neumen poseg zadnjega časa, ki kljub temu, da ne dosega tolikšnih razmer, za- krije golovško afero.« — DOTAKNILA SVA SE URBANIZ- MA. KAJ BI KOT STROKOVNJAK SVETOVALI NAŠIM URBANISTOM? »Urbanistinča ureditev na splošno ustreza. Trpi pa na tem, da vsakih nekaj let menjajo vodstvo. Ni konti-' nuitete. Kar eden začne izvajati, dru- gi podere. Zato pride do anomalij, težkih anomalij. Zame ni dober arhi- tekt tisti, ki v^e podere, da bi lahko začel graditi.« — KAJ MENITE O SATELITSKIH NASEUIH, NA PRIMER O NASE- LJU OTOK? »Otok I smo gradili na čuden na- čin. Okraj je forsiral določene zgrad- (Nadaljevanje na 3. strani) g NA KRIŽIŠČU, s katerega gredo poti na vse strani naše« ga mesta ie ob vsakem času čutiti utrip vsakdanjega živ- ljenja. Pred petindvajsetimi leti je lahko vsak korak po- menil korak v zapor, tabori- šče, pred zid... J^lro in cvetje 1000 L A Š KO OD 21. DO 24. JULIJA Letošnja žetev v Savinjski dolini je presenetila še tako optimistične napovedovalec. Bogat pridelek letos pospravljajo z najmodernejšimi stroji ter tako prihranijo na času in na iz dneva v dan dražji delovni sili. Desetine kombajnov so v rekordnem času požele pridelek. USTANOVLJEN SKLAD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA NAMENSKA DELITFV V zadnjem obdobju so bila turi- stična društva v precejšnji zadregi, kako bi zbrala denar, ki ga letno potrebujejo za redno delovanje, če- tudi tega vprašanja uiti v preteklo- sti niso nikoli docela razrešili. Druž- beno-gospodarski premiki v posled- njem času pa so financiranje turi- stične dejavnosti postavili še bolj v neopredeljen položaj, zaradi česar je bilo nujno potrebno spremeniti sistem zbiranja in delitve denarja v turistične namene, pos^ebej še. če ho- čemo, da bo turistična dejavnost na- črtna in razvojno perspektivna. Skupščina občine Celje je zatorej imenovala sklad za pospeševanje tu- rizma, ki je junija sprejel svoj sta- tut in finančni načrt za leto 1966. Občinska sku]:)ščina je oboje na svo- ji seji z nekaterimi ])opravki spre- jela in poslej lahko predvidevamo redno zbiranje in premišljeno raz- deljevanje denarja, ki je Učimenjen za nospeševanje turistične dejavno- jstl' Po določilih občinske skupščine je upravni odbor sklada vsakokratni svet za terciarno dejavnost pri ob- činski skupščini in tako je tudi predsef^lnik obeh en in isti. Upravni odbor sklada pa lahko na svoje seje povabi tudi jjredstavnike društev, organizacij in skratka vse tiste, ki so za uresničevanje floločenega na- črta pokl'icani. da bi v skupnem spora-umu odločnli in skrbeli za uresničenje načrtov. V leiošnien finančnem nn/'r(u sklada so 1 li dohodki >83.500 X-din ki bi jih ;')r;il sklad iz naslednjih viro\: 10' 1 udeležba občinskega proni'.'ti'eg ■ d tvka od alkoholnih pi- jač v rro' io-Uirskih organizacijah (no tise ; ih-dji), 5",) davek od pla- čil z;; G!.'dajnnie sob in ležišč, ki jih (Kldajajo go-;linsk(>. in drUg(! delovne organizacije in občani (»S.^OO N-din), turisiiči a \a'^is.,i\ (H'j.tKK) N-diji) in pre- nos o-i»; Miega prom (62.0(;0 N-din). Sklad je določil s svojim statutom, da mora iz dohodkov oddvojiti okoli 5 ^0 operativno rezervo (20.000 N-din). Sicer pa so s'klenili. dj l3odo letošnji doho^lek sklada razdelili ta- kole: za osnovno dejavnost turistič- nih društev so predvideli 90.000 X-din. Precej denarja (60.000 X-din) so namenili za izdelavo osrednjega tjnrističnega pros|)ekta Celja, ki je dejansko nujno potreben in za izde- lavo prospekta Dobrne, kar nakazu- je potreba v zvezi z gradnjo novega hotela na Dobrni. Oba prospekta bo- sta izdelana v več jezikih in bosta namenjena predvsem reklami na tu- jem. Upravni odbor sklada je sprejel tudi priporočilo, da bi izdelali dve večji reklamni tabli, ki bi jih. po- stavili ob vpadnicah v celjsko ob- močje ali celo že kar ,pri mejnih prehodih. S tema tablama bi ustrez- no ()pozorili turiste na^ cestah riia celjsko turistično območje; zanje so predvideli 5000 N-din. O nočnem za- bavišču v Celju smo že čestokrat govorili v preteklih letih in vselej znova je ostalo samo pri besedah. Za izdelavo načrtov za ta objekt, ki je zanj predvidena lokacija v vod- nem stolpu, so skupno predvideli 25.000 N-din. a za izdelavo idejnega osnutka bo potrebno kakšnih dva do tri tfsoč N-din. Ostanek denarja, ki je namenjen za nočni lokal, bodo mo- gli uporabiti šele potlej, ko bo idej- ni načrt osvojen. Tudi o rekreacijskem centru Celj- ska koča — Svetina smo že dosti slišali, a realizacija načrtov.je bila zdaj slabša, zdaj boljša. Končno predvideva načrt izgradnjo tega centra v štirih etapah in za sofinan- ciranje v prvi etapi je sklad pred- videl 1S5.500 N-din. Takšen finančni^ načrt so obravna- vali poprej poslovno združenje za trgovino, poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo, občin- ski sindikalni svet. celjska turistič- na zveza in zatorej je ob soglasju vseh zares možno pričakovati, da bo tako sprejet delovni ])rogram usjješ- no prij)omogel k razvoju turizma. H. S. lAŠKA PIVOVARNA UTRJUJE SLOVES SVOJEGA PiVA Po ustnem izročilu so jjričeli v kaškem kuhati pivo že pred več kot 400 leti. Kuhali so ga kloštrski me- nihi in so si uredili svojo ])rvo pi- vovarno na kraju, kjer je danes ho- tel »Savinja?. Po več letih obrato- vanja te pivovarne se jim je zdel prostor neprimeren in utesnjen, za- to so postavili novo pivovarno pod Šmihelom. kjer stoji danes tekstilna tovarna VOLNA, ki je obratovala vse do leta 1929. ko je ob nastali krizi zaradi akcije kartelov morala prenehati obratovati. Likvidacija laške pivovarne v le- tu 1929 je močno prizadela gostilni- čarje, zato so kmahi pričeli razmiš- ljati o ustanovitvi delniške diiižbo za izgradnjo nove pivovarne. Kmalu so res ustanovili delniško družbo, ki se je lotila izgradnje no- ve gostilničarske pivovarne. C.-rad- nja pivovarne je kaj kmalu iztekla, žal [)a je prekmalu zmanjkalo srei^i- stev, ki jih je gradbeni odbor zbral od vplačanih delnicr^e glede na to pa je bila nova pivovarna dokon- čana že v letu 1951 in končno pri- pravljena za poizkusno proizvodnjo. Med minulo vojno je bila pivo- varna močno porušena zaradi bomb- nih napadov, zato so morali po osvo- boditvi krepko prijeti, da so jo- v sorazmerno Tcratkem času ponovno usposobili za obratovanje. Proizvod- nja piva je v letu 1946 stekla sicer v skromnem obsegu, od takrat dalje pa so s prizadevanjem delovriega kolektiva dosegli napredek, ki se je z vsakim letom stopnjeval, proizvod- nja piva pa se je pričela dvigati. ' V letu 1946 je bilo proizvedenega 11.000 hI piva. leta 1947 18.000 hI. leta 1948 55.000 hI, 1949 44.000 hI. leta 1958 50.000 hI. leta 1960 6S.0OO h!, lela 1964 145.000 hI. leta 1965 160.000 hI. Y pryih petih^ mesecih lanskega leta so proizvedli 55.050 hI, v istem obdobjit letošnjega leta pa kar 74.645 hI. kar pom,eni 55.6 ^'o več kot lani v petih mesecih. Za pivovarno je ,pomeiubno. da se je pričela potrošnja piva-večati tu- tli v, mesecih izven glavire sezone, ždt6 'VS6 kaž^i da' bo koTitintr Icfbs' proizvedenega piva daleč presegla količino, proizvedeno v lanskem letu. Polno naloženi kamioni piva, ki se vrstijo iz pivovarne dan in noč, pri- čajo, (la pc^el »cvete . Potrošniki pijejo najrajši pivo v steklenicah, zato ga v pivovarni vstekleničijo preko 90 odstotkov. Pivovarna se j^e^že v lanskem letu vključila v precejšnji meri tudi v, iz- voz in se usmerila s svojimi proizvo- di predvsem na tržaško področje, kjer oskrbujejo preko 100 tamkajš- njih gostinskih obratov. Velika pri- dobitev za pivoA^arno je novozgraje- na sladarna, ki ima 5.780 ton proiz- vodne k'apacitete. Slad. ki ga proiz- vajajo v lastni sladarni. je dosti ce- rliejši in kva>itetnejši od uvoženega, zato ima sedaj pivovarna vse mož- nosti-^ za tradaljnjo izpopolnjevanje proizvodiu'ga ornikov iz »starega pi- skra«, svojo zavest, svojo svobo- Ijubnost pa plačalo s stoterimi iz- seljenimi, pobitimi v taboriščih in zaporih, s padlimi in s stotimi obešerici v irankolovski tragediji. l)a ne bi nikoli pozabili... Iz spominske knjige Muzeja revolu- cije v. Celju . Muzej revolucije si je lani ogle- dalo več kot 11 tisoč obiskovalcev, do konca junija letos pa 6 tisoč 500; prav toliko jih je šlo tudi skozi spo- minsko sobo Starega piskra. Mnogo med njimi je tujcev iz najrazlič- nejših dežel. V obeh spominskih knjigah je polno njihovih vtisov, ki pričajo, kako živo prisotna so še danes, po petindvajsetih letih, gro- zodejstva druge svetovne vojne ... »Danes sem si muzej ogledala z učenci 3. razreda, ki so bili z mano enakih misli, da je to prostor, ki že s samo urejenostjo vliva spoštova- nje in da je to kraj, kamor smeš vstopiti le s svetlimi, plemenitimi čustvi, da ne žališ tistih, katerim v spomin je postavljen.« Škantelj B. »Vredno ši je ogledati ta muzej, kajti kaže resnična grozodejstva Hitlerjevega fatalizma.« A. Friedli, Basel, Švica »Želim, da bi mnogo Nemcev našlo priložnost in si ogledalo to presun- ljivo razstavo, in da bi vstopili v muzej z željo, da se kaj takega' ne bi nikoli več ponovilo.« K. Ralen »Grozljivi prizori pretre<5ejo vsa- kogar — odpirajo rane, prikazujejo grozote tistim, ki jih niso doživeli. Vendar je treba spoznati, da bomo vsi še bolj čuvali najsvetejše, kar imamo — svobodo.« V imenu učencev osnovne šole Bratov Kamenškov, Kozar Vida Ta muzej prikazuje zgodovino ju- naških Slovencev proti Hitlerju in njihov boj za svobodo, demokracijo in socializem. Poklanjam se pred padlimi, ustreljenimi domoljubi in člani KPJ, ter želim delovnim Slo- vencem in Jugoslovanom nove veli- ke uspehe pri izgradnji socializma.« Hans Kolarik »Prisrčnii hvala za vaše tova- rištvo. Da bi svetovni mir dolgo tra- jal!« Vaš L. Evert, Califomia »To sem doživel v letih 42—43 kot službujoči vojak v Celju; tedaj se je pričelo najstriišnejše,^kar svet stoji. Čast in slava junakom! Naj se nikoli več ne ponovi!« Ludwiger Michael Obiskovalci pred panoji muzeja revolucije. »Mi bomo vedno vaši prijatelji.« Dva nemška inženirja (podpis nečitljiv) »Globoko me je pretreslo junašt- vo slovenskega ljudstva in njegovih komuni_stov...« Prof. dr. Dusiska Komisija za izobraževanje LIK »Savinja« Celje razpisuje dodeli- tev naslednjih štipendij: 1. TRI ŠTIPENDIJE NA BIOTEHNIČNI FAKULTETI — LESNA SMER. 2. DVE ŠTIPENDIJI NA VIŠJI LESNOINDUSTRIJSKI ŠO- LI V LJUBLJANI. 3. ENO ŠTIPENDIJO NA EKONOMSKI FAKULTETI. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo višji letnik^ navedenih šol. Prošnje je poslati v splošno-kadrovski sektor delovne organizacije do 31. avgusta 1966. OBRTNO GRADBENO PODJETJE REMONT CELJE čestita vsem občanom Celja za občinski praznik 20. julij. Živel sem in živim i za mesto (Nadaljevanje s 1. strani) be. V dveh dneh smo morali izdati lokacijo in izdelati načite. Moti me nekoliko, da naši gradbeniki presa- jujejo dosežke od zunaj v naše oko- lje, v ambient, ki bi brez tega lahko imel specifične lastnosti. Preveč je bilo tistega »od zgoraj«. Tu, kjer so tako imenovani »čebelnjaki«, je pro- jekt pred vojno predvideval kopališče, — po vojni pa bloke . . . « — VI STE NAČRTOVALI CESTNO VOZLIŠČE PRED POŠTO. DANES PO TOLIKIH DESETLETJIH TO VEC NE USTREZA. KUUB NEŠTE- TIM KOMISIJAM DO PRAKTIČNE REŠITVE NISMO PRIŠLI; KAJ ME- NITE, KAKO BI TA PROBLEM RE- ŠILI? »Takrat, ko sem načrtoval to križi- .^Sče, je pokojni direktor šubic vztra- jal, da bi tisto konico, ki sega v kri- žišče, odrezali. Jaz sem vztrajal, da ne kajti s tem bi povečali vzpon, ki bi ga takratna vozila s težavo zmogla. Poleg tega je pred pošto zvitopercna plošča, ki ne ustrezi nagibom cesti- šča. To je bilo takrat, danes bi brez besed to konico odrezal. Bilo bi pač nekaj manj cvetlic. Toda ob takšnem način^, ko pri vsaki stvari potrebu- jemo toliko botrov, kako naj to na kratko uredimo?« — BI MOGOČE NAKAZALI šE VA- ŠO REŠITEV BUTEJEVEGA MOSTU? »Čudi me, da v Celju, zdi se mi, da nas je preko 300 vseh inženirjev, nijiobeden od teh še pogruntal vsaj moznostne rešitve in jo izpeljal. Tu ni treba nobenih večjih kolobocij za zasilno rešitev. Nagib ceste ne ustre- za, treba bi bilo najprej to urediti, zatem urediti posebno brv za kolesar- je in pešce, ki so najpogosteje žrtve tega mostu.« — SEST LET STE BILI ODBOR- NIK OKRAJNE ALI OBČINSKE SKUPŠČINE. CE BI PRIMERJALI DELO TAKRATNIH SKUPŠČIN IN DANAŠNJE, V CEM JE RAZLIKA? Ing^^BIaž Pristovšek »To se v nekaj besedah ne da po- vedati. Vendar se mi zdi, da je še danes praksa, da po nekaj ur žulijo manj pomembne stvari, pred kon- cem, ko so že utrujeni, ko se jim začne »muditi«, pa sklepajo o pres- neto važnih zadevah. Drži pa nekaj, takrat ni bilo toliko manjkajočih. To je malomarnost vsakega posameznika, ki ni opravičljiva!« — KAKO GLEDATE KOT ČASTNI MEŠČAN NA SVOJE MESTO? »Glede na to, da stanujem na hri- bu, bi mogoče kdo sodil, da gledam na mesto »zviška«, res pa je, da mi je mesto, za katerega sem pravza- prav celo življenje delal in živel, zelo pri srcu in želim, da bi se še naprej čim uspešneje razvijalo.« J. Sever IZ PISEM NA SMRT OBSOJENIH CELJANOV DANES POPOLDNE BOM MRTEV... Štiriindevetdeset ipisem na smrt ob- sojenih iz slovenske Štajersike je po- vezanih v zajetno knjigo. Štiriindevet- deset zadnjih strani in vrstic nenajpi- sajnih avtobiografskih iromanov s tra- gičnim koncem. Iščem med njimi Celjane, sinovi in hčere mesta, ki že enaindvajsetič praznuje občitiski praiznik. Obrnem list, prečitam nekaj skopih vrstic in skoraj ne morem več ... Kakšni so bi- li vsi ti rodoljubi nekaj ur pred smrt- jo? Različni, toda v enem vsi enaki. Ponosni, ljubili so svoje najdražje, svojo domovino. Kleno in zbrano je pisal DUSAN FINZGAR. sekretar okrožnega komi- teja SKOJ, svoji mami: ... Danes sem obsojen na smrt, zaradi komunizma. Vem da sem Ti s tem na- redil mnogo gorja. Oprosti mi!. . . Mi- slim, da me boste imeli v prijetnem spominu. Pisal bi še več pa Ti nimam preveč časa. Torej danes popoldan bom mrtev. Pozdravlja vse Tvoj Dušan. Torej danes popoldne bom mrtev. Kot poročilo zvenijo besede mladega fanta, kii je vedel, da bo u.streljen, če ga dobijo. Zgrudil se je 27. septembra 1941 v Mariboru pod streli švabskih pušk. , ...Pomagata ženki, j^l"/^'^terf'ffVe- ma dnevomdi rodila krepkega sinčka in ki ostane zdaj sama z dvema mali- ma črvičkoma, prepuščena usodi na milost in nemilost... Tako je pisal očetil ih mateti BOG- DAN ŠPINDLER iz Colja, njegov brat METOD, ki je bil ustreljen istočasno z Bogdanom 7. avgusta 1941 v Mari- boru pa je v pismu ženi im hčerkam med drugim vzkliknil: / ' ...Draga Boženka, Metka m' 'Ma*/- da ohranite svojega ateka V dobreih spominu! Ubogajte mamiko, bodite pridne!... Pet otrotk je zaječala. Metod je zmogel misliti še zadnji trenutek na gmotno plat svoje družine in v pismu priložil 125 mark. Dvajsetletna Marta Babic iz Hrast- nika je na koncu presunljivega pisrrta staršem pripisala obupen klic: Ma- mica.'.'.' Kako drugače, toda nič manj grozljivo se je poslovil ŠTEFAN GRABAR, litograf iz celjske emajlir- ke: Ljubi domači! Prejmite moje srčne pozdrave. Jaz se počutim kolosalno. Moja srčna želja je da bi se brigali za ata in mamo. Jaz sem zelo vesel. Kar je bilo je pač bilo ... Imam se kolosalno? Sem zelo vesel? Je Štefan imel navado govoriti z be- sedami obrmjenega pomena, kot to de- lajo nekateri? Je hotel pomiriti svoj- ce? Vedel je, da gre pred puške, pa je zapisal na koncu pisemca: Adijo vaš Steian. ' Predvojni komunist Mirko Kresnik je šel pred rablje dva meseca po svo- jem bratu Rajku. Starši so dobili krat- ko sporočilo z dostavkom za obsojen- čevo dekle: Dragi starši! Danes 15. XL 1(941 op. pisca) je še mene doletelo. Nič ne jemljite k srcu. Sprejmite zadnji po- zdrav in poljub Mirko. Danica bodi mirna in se z delom moti bodeš vse pozabila. Sprejmi po- drav od Mirkota. Celjanka ALBINA BAUER, stara 29 let, je imela samo še teto, da ji je pred smrtjo pisala. Mater so ji zaprli in mesec dni po Albinini smrti tudi ustrelili. Albina je šla pred zid sku- paj z možem Francem: Ljuba tetka! Hvala za vse kar ste mi dobrega storili in odpustite mi če sem Vas kedaj razžalila! Prejmite zad- nje pozdrave in poljube od Vaše Al- bine. - MILAN FRECE, dvaiindvajsetletoi mehanik iz Celja je pisal domov pre- tresljivo pismo. Bridko 'bol so njegovi nesli s seboj v konceintracijska tabo- rišča: / Ljuba moja zlata mamica, ata in vsi ostali!!! Danes mi je bila prečitana smrtna obsodba. Ne bodi žalostna, prenašaj to bol pogumno, zaupaj v Boga in moli za mene. Samo to Te prosim ne jemli si k srcu preveč in ne bodite žalostni.,. Milan je imel zadnje trenutke pred očmi nesrečno mater in v pismu rotil sestre in brate: Danica in Tilica pa tudi drugi, po-^ magajte mamici v teh težkih časih! Enaindvajsetletni KAREL KRESNIK se v Svojem pismu poslavlja od svojih dragih, prosi za odpuščanje, če je bil kdaj slab, prosi odpuščanja brata in očeta, ki staf nedolžna trpela, prosi mater, da ji je napravil takšno žalost. Pismo končuje, kot mnogo drugih: Na svidenje nad zvezdami. Na svidenje' nam zvezdami. Doslej je smrt poznal samo od daleč. Napisi vrezani na spomenikih so bili vrezani v njegovem spominu, zdaj je takega zapisal zase, lastnoročno ... * MIRKO PODPECAN iz Franikolove- ga, klicali so ga za Fricka, je pisal bratu, mu > izročil pozdrave za vse, zlasti pa za ženo, za katere usodo ni vedel. Njo so odpeljali v.taborišča Naročil je bratu: ... Reci ji, da mi naj odpusti če sem jo kdaj žalil in je ne imel rad kot bi jo mogel. Pač pa z zadnjo mislijo na njo sem šel v smrt. Z Bogom Oče, Mati setre bratje. Z Bogom Moja Ženka zlatka .. . Kot da ne more končati pisma je pripisoval: Zenkica z Bogom, Frlcko Gotovo jo je hotel vzpodbuditi, kot nekoč, muhasto, fantovsko: Angelca servus, Frlcko. Mirkova slika ob pismu v knjigi j a taka, kot bi pravkat vzkliknil: Angel- ca servus! Smeh mu je potegnil dve navpični gubi čez lica in oči se, hudo- mušno skrite! za veke, smehljajo zase. Servus — potertt pa pred rablje. Še in še je takih pistfm. Nekatera odkrito izlivajo bol, druga hočejo hra- briti svojce na način, ki nam je dane« nerazumljiv, češ, saj nas bodo samo ustrelili. . . Groza, obup, ponos in upor kriči med vrsticami pisanih na rob časopisa, na ,škatlo pralnega pra- ška, na robec, na kos zmečkanega pa- pirja, na denar... Ne morem več. Nisem kos opisati in povezati teh vrstic, ki jih je zajetna knjiga in vsak list pomeni eno pre- zgodnjo smrt. A koliko jih je bilo, ki niso mogli, niso smeli in niso zmogli napisati vrstice? J. Kr. POVZPELI SO SE Z lASTlVIMI SILAMI Z MODERNIM PROCESOM PROIZVODNJE TOVARNA AERO IZ CEU A OSVAJA TRŽIŠČE VČERAJ ŠE UČENCI, DANES STROKOVNJAKI LAHKO REČEMO O DELOVNEM KOLEKTIVU TOVARNE AERO IZ CEUA. ZAČELO SE JE ŽE LETA 1945, OZIROMA ŽE PRED VOJNO, KO JE TOVARNA BILA LE MAJHNA PODRUŽNICA VEČJE. CELOTEN OBSEG TAKRAT- NE PROIZVODNJE JE VELJAL LE 6 MILIJONOV TAKRATNIH DI- NARJEV. DANES SE JE PROIZVODNJA POVEČALA KAR ZA 47-KRAT, SEVEDA ČE UPOŠTEVAMO ISTO DENARNO VREDNOST. DANDA- NES DAJE DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE AERO DRUŽBI LETNO VEČ KOT ENO PETINO SVOJIH DOHODKOV, TO JE VEČ KOT MILI- JARDO STARIH DINARJEV, KAR PA NI MALO. Z NOVIMI STROJI, PREDVSEM PA S SPOSOBNO DELOVNO SILO, SI JE TOVARNA ZA- GOTOVILA VELIK UGLED NA NAŠEM IN TUDI TUJEM TRŽIŠČU. Pred vojno je mala delovna enota vršila le vlogo konfekcioniranja iz- delkov, oziroma z drugimi be- sedami, v proizvodnjo je dobila le napol izdelane proizvode, katere so morali dokončati. Celoten obseg ta- kratne proizvodnje je veljal le 6 rnilijonov dinarjev. Tej vrednosti so všteti tudi gospodinjski proizvodi, razne barve za perilo itd., ki so bili udeleženi kar 90 %. Struktura se je seveda dandanašnji spremenila, ta- ko da so gospodinjski proizvodi ude- leženi le s 17%. pisarniške potreb- ščine 67% iii šolsko kemični proiz- vodi 16 %. Kmalu po vojni je sku- I^inica sedemdesetih mož začela s proizvodnjo broz pravih sredstev in pogojev za delo, tako rekoč z goli- n)i rokami. Seveda je bil sprva ob- seg dela zelo majhen, vendar pa je že proti koncu 45. leia stekla proiz- vodnja. Od takrat se prične vzpon tovarne AERO, ki je iz malega de- lovnega kolektiva sedemdesetih mož zrasla v veliko delovno enoto, ki zaposhije 450 delavcev. Pričela se je trnova pot za obstanek in za iz- boljšanje delovnih pogojev. Morali so se spoprijeti z mnogimi težavami; nastalo je vprašanje finančnih sred- stev za obnovo in za gradnjo novih delovnih prostorov. Mnogo je poma- gal tudi sklad podjetja za obnovo, v katerega vSo vlagali precejšnja sredstva. Začeli so z uvajanjem no- vih proii^vodov. Tako je že koncem 45. leta stekla proizvodnja LepikoJa, 46. leta so začeli s proizvodnjo akva- relnih barvic, 48. leta so uvedli pro- izvodnjo matric, naslednje leto tem- pera plakatne barvice. 50. leta umet- niške oljnate barve in jasnit papir, 52. leta barvo za razm^noževanje, naslednje, leto so pričeli s proizvod- njo popularne »Mice« in potem so skoraj vsako leto uvedli nov proiz- vod; lepilne trakove, ;.as role«, .sa- molepilne trakove in etikete, iks le- pila itd. Tako so polagoma z večjim prizadevanjem in uvajanjem novih strojev povečali proizvodnjo in s tem seveda tudi osebne doTiodke, Danes ima tovarna že tri obrate, Obrat v Kocenovi ulici, v Stritarjevi ulici v Gelju in obrat v Šempetru. V gradnji pa je tudi nova hala. Pred leti ho je bila tekstilna tovarna \ Šeihpetru likvidirana, so preuredili prostore in zdaj tam teče proizvod- nja samolepilnega traku Seloteipa Tovarna je dobro skrbela tudi za stroje, jih stalno obnavljala, dopol- njevala in kupovala nove, tako da se lahko pohvalijo, da je iztrošenost njihovih osnovnih sredstev le 30 %. Z novimi stroji so racionalizirali proizvodnjo, znižali so stroške za delo, povečali so produktivnost in tudi vrednost proizvodnje. Zboljšali so obdelavo proizvodov in na tak tfačin se lahko zlahka prilagajajo potrebam in zahtevam trga. V to- varni sami pravijo, da jih je k temji dejanju prislilila sama proizvodnja, predvsem pa stanje na tržišču, saj gr(>do lahko le z modernimi stroji v korak s sodobno proizvodnjo. Danes šteje kolektiv 450 delavcev. Zanimivo je, da zaposluje kar 65%, oziroma s številkami 288, ženske delovne sile. Tovarna AERO je mlad kolektiv. Povprečna starost je le 55 let. Pohvalijo pa se lahko s kvalifi- cirano in še posebej z visoko kvali- ficirano delovno silo. Tako je v to- varni zai>oslenih 56 inženirjev in tehnikov, tako da pride v neposred- ni proizvodnji 7 ljudi na tehnika oziroma inženirja. Mlada, predvsem pa kvalificirana delovna sila jp res- ; ničen porok za dobro proizvodnjo, ki mora v korak s časom. Tovarna se zaveda, da bodo z vi- soko kvalificirano delovno silo do- segli še kvalitetnejšo in boljšo pro^^ izvodu jo in zato dobro skrbijo za izobraževanje v tovarni. Lani so dali 4 milijone starih dinarjev za stroške izobraževanja. Izobraževalo se je 17 "o zap(»slenih. predvsem v dnužbeno političnih tečajih. Zagoto- vijo si tudi strokovnjake s pomočjo štijK-ndij in na ttik način uvajajo nove kadre v i)roizvo(lnjo. Pa tudi število izrednih študentov raste. Lansko leto so za šolstvo odstopili celjski občini 9 milijonov starih di- narjev. V tovarni so delavci nagra- jeni po delu. Povprečni mesečni osebni dohodki znašajo 83 tisoč di- narjev. Fluktuacija je v tovarni minimal- na. Morda k temu mnogo pripomore dobra zavarovanost delavcev na de- lovnem mestu. Pri večkrat nevar- nem delu, morajo biti delavci dobro zavarovani in v ta namen tovarna ne štedi s sredstvih Ustanovili so komisijo za varnost, ki pregleduje in t)dpravlja razne nepravilnosti. Proizvodni obrat v Šempetru v Savinjski dolini opozarja delavce in s tem svojim delom, veliko zmanjšuje nezgode pri delu. Tako je bilo izgubljenih lan- sko leto le 1900 delovnih irr. Polo- vica med prihodom na delo in samo polovica zaradi poškodb. Pa še te niso bile nevarne, le takšne, ki ni- kakor niso odsev slabe zavarovano- sti. Lani je tako zapustilo tovarno in se vključilo na novo samo 7 % ljudi. ^ TovarnTAERO, z napredno, viso- ko produktivnostjo je prva skrb de- lavec kot človek. Skrb za človeka je morda ravno zaradi tako visoke pro- duktivnosti in kvalificirane ter di- sciplinirane delovne sile potrebna in je morda ravno odsev le-te. Clovek- delavec mora biti na delu spočit, le takrat lahko od lijega zahtevamo največ kar zmore. In zato mora biti tudi njegov prosti čas, čas ko ni v tovarni, kajti tudi delo doma je lah- ko včasih počitek, racionalno izko- riščen. Kolektiv je že leta 1963 uve- del 42-urni delavnik. Tri sobote ima- jo na mesec proste in le eno delajo. Le v nekaterib..mesecih, v> juliju. aprilu, oktobru, januarju, delajo po potrebi tudi kakšno- soboto več. Za- kaj so se že tako kmalu odločili za 42-urni delavnik? Kot smo omenili, kolektiv zaposluje 65 "o ženske de- lovne sile. Povečini so to matere, gospodinje, ki jih po delu v tovarni čaka še delo v domačem gospodinj- ' stvu. Razumljivo je, da hočejo svoje domače opravke narediti že v sobo- , to, tako da imajo vsaj nedeljo pro- sto. Povečini pa proste sobote izko- ristijo za rekreacijo, šport, študij in počitek. Ob takšnih dnevih hodijo mnogo v gore. V tovarni je namreč planinsko društvo, ki aktivno dela že vrsto let. Pa tudi za osipiji šport se delavci precej zanimajo. Tako igrajo namizni tenis, kegljajo, šahi- rajo, igrajo mali nogomet in odboj- ko. Tovarna je uredila tudi topli ob- rok med delom. Skoraj vsi delavci dobivajo malico. Stroške delno po- ravna tovarna, delno pa plačajo de- lavci sami. Vendar ni tako važen denar. Pomembno je, da delavec nima skrbi za topel obrok in da z nakupovanjem ne izgublja dragoce- nega časa. Ko govorimo že o skrbi za člove- ka, naj omenimo, da ima tovarna 78 stanovanj, lansko leto pa so jih Zgradili še šest v Šempetru. Ni na- ključje, da v dandanašnjem času po- meni lastno stanovanje žp dobrina ; posameznika in da je odsev visoke življenjske ravni. Zato tovarna daje mnogo sredstev za gradnjo stano-, vanj. Lani so se prvič odločili za dajanje kredita in za sklad za sta- novanja. Namenili so 16 milijonov. Letos so sredstva povečali, tako da so oddvojili za gradnjo stanovanj 55 milijonov in za posojilo 40 mili- jonov. Posojilo tovarne je še toliko bolj pomembno, ker so šele v zad- njem času poslovne banke -začele uvajati stanovanjsko varčevanje in preden bo to varčevanje res mno- žično organizirano in razpleteno, bo preteklo še mnogo vode. Zato je po- moč tovarne toliko bolj pomembna. Delavci hočejo in morajo svoj za- služeni dopust res prijetno prežive- ti. Tovarna jim r regresi omogoča cenejše letovanje. Tako je lansko leto letovala kar polovica delavcev. Od teh več kot polovica na morju, ostali pa po drugih krajih naše do- movine. Regresi za dopust so lani znašali 15 milijonov. V delovnem kolektivu, ki je razbit na tri obrate in ki šteje skoraj 500 delavcev, pmmeni obveščanje bržčas velik problem. Delavec, ki ni dobro seznanjen z delom v tovarni, ki ne pozna sklepov delavskega sveta in ki mu je skrb za lastni kolektiv de- veta briga, vsekakor ni enakovreden ostalim članom našega kolektiva. Zato so se v tovarni odločili za izda- janje dveh ciklostiranih listov. Izda- jajo informator, ki prenaša obvesti- la o delu podjetja in o smernicah in Naš aero, ki seznanja delavce o težavah in o življenj,u tovarne. Po- leg tega imajo še razglasne omarice, kjer sproti obveščajo o sklepih de^ lavskega sveta in kjer lahko delavci berejo obvestila. Prenapeti planski načrti, predvsem pa preveč ambiciozni, često povzro- čajo velike težave pri realizaciji plana. Lansko leto je jknašal bruto produkt 4,6 milijarde Starih dinar- jev. Za letos so predvidevali pove- čanje za 14 %. Vendar pa je že prvo polletje letošnjega leta pokazalo, da so plan presegli za 6 %, tako da bo letošnji bruto produkt tovarne znašal približno 6 milijard starih di- nar|ev. Od teh sredsev več ko peti- no odvajajo družbi. Tovarna AERO izdelke tudi izva- ža. Največ izvažajo na Češkoslovaš- ko in lansko leto« so tja izvozili, predvsem jasnit papir za 300.000 do- larjev. Reprodukcijski material do- bivajo in uvažajo z vzhoda. Velike težave z reprodukcijskim materia- lom imajo z TTahodnimi državami. Vendar so kljub gospodarski reformi prekoračili plan. To dokazuje, da jih reforma ni našla nepripravljene. Ne smemo pozabiti, da tovarna AERO, kljub visoki kvaliteti svojih izdel- kov in ugledu, ki ga uživa na doma- čem trgu, ni edina tovarna takšne vrste pri nas. Torej obstaja tudi do- mača konkurenca. Vendar pa kljub konkurenčnemu boju in uvozu ena- kih izdelkov iz tujine, zadovoljiv« realizira svojo proizvodnjo. Svojo prodajno poslovanje vrši izključno preko trgovske zveze. V prihodnosti mislijo olM)gatiti iz- bor proizvodov, predvsem seloteipa. Zaenkrat nimajo v načrtu gradnjo novih obratov; dokončati mfelijo le obrat, ki je že v gradnji. Tovarna AERO je ena redkih to- varn take vrste, ki je začela prak- • tično brez osnove in zdaj pomeni pojem v svoji stroki. Takšnemu na- glemu vpzonu se laliko zahvalijo le požrtvovalnosti svojih delavcev, predvsem pa odgovornosti. Odgovor- nost je tista, ki vodi delavca, da opravlja svoje delo vestno in skrb- no. Ko je skupina 70 mož pričela s proizvodnjo se prav gotovo nihče ni spraševal, zakaj večja vlaganja v sredstva podjetja, kajti zavedali so se odgovornosti za svojo tovarnico. Vedeli so: danes rabimo nov stroj, da bomo lahko jutri imeli boljšega. Izobraževali so se, yključevali nov, visoko kvalificiran kader, ker^ je to ' zahtevala proizvodnja. Iz peščice učencev, so se razvili strokovnjaki svoje stroke. ZTdaj, ko lahko skrbijo za člane delovnega kolektiva in jim ni treba dajati obljub, češ da bo boljše, zdaj res V veliki meri posve- čajo skrb delavcu-človeku. Obisk v tovarni nam je pokazal mlado tovarno, mlado po duhu, ven- dar z dolgoletno tradicijo. Strokovna delovna sila, visoka produktivnost Nov obrat Aera na Dolgem polju v Celju in zavest delavca, so glavni poroki tovarni AERO. da bo kljub težavam, ki jih imajo in ki jih ni tako malo, ostala na površju, med najp<*niemb- nejšimi proizvajalci te vrste pri nas. ^ Janez Pirš POLLETNA PRORAČUNSKA BILANCA OPOZARJA M VARČNOST po Ikonca junija je bilo viplačano v pforačuin celjsilte občine 14,038.643 aio- din dohodkov. Po operatirvnem planu pa ije bil predrviden jpriliv do- godkov 16,891.550 norvih idin, kar po- jjjeni, da je o(b polletju nastal pri- jpanjiklijaj v dohodkih za 2,852.907 no- vih din. Kajveojd izpad dohodkov ije pri pri- jpevtkih iz osebnega dohodka, saij zna- ikar 2,532.060 novih din. Proračuin- pnisipevelk liz oseibnega dohodka dz gosipodarstva je bil dosežen le 76,1%, izven gospodarstva pa komaj 71,1 %. Sicer je za pričakovati, da bo v dru- polovici leta večjii pniliv idohodikov iz proračunskega prispevka zaradi zrvi- šanja osebnih dohodkov po polletnem periodičnem obračimu. Kljub itemu pa ne bo možno pokriti vsega izpada do- hodkov dz proračunskega prispevika, ki zinaša do sedaj 244 miiiijonov sta- rih din. Da je prisilo do preceij'sn(je razlike med planom in irealizacdijo dohodkov iz proračunislkega prispevka, ije razlog predvisem v predvidevanj u povišanja osebnih dohodkov v letošmijem letu, kii pa doslej ni bilo realizirano. V tem pogledu ije bil plan dohodka povečan od pTvatnega osnutka za 100 milijo- nov starih din. Na priliv dohodkov vpliva tudi mo- čan odliv proračuinskega prispevka v druge občine, kjer stanujejo številni delavci, ki so zaposleni v celjskih podjetjih. Od skupnega priliva prora- ouinslkega prispevika ostane za delitev v celjisiki občini 58,2 %, 41,8 % prora- čunskega prispevika pa je odvedeno sosednjim občinam, zlasti šentjurski in šmarsiki. Čeprav je realizaciija plana pri dav- kih nekoliko boljša v primerjavi z lanskim letom, je še vedno zabeležen izpad, ki bo krit po predvidevanjih v naslednjih mesecih. Večji izpad do- hodkov je zabeležen tudi pri uprav- nih in isodnih taksah. Plan dohodkov je bil v celoti realiziran z 83,1% Zaradi izpada dohodkov so tudi iz- datki izpod plana. Ob zafclj'učku pol- letja iso iznašali izdatki 14,208.967 no- vih din ali 84,1 % operativnega plana. V iprimeiljavi z istim obdobjem v lan- skem letu so letos izdatki za 7,4 % nižji. Največje zinižanije izdatkov je pri komunallni dejavnosti, ki dosega le 38,7 % lansike realizacije za isto obdobje. Visoko nad iansikoletno re- alizacijo pa so negospodarske investi- oije, kar za 96,9 %. Tako povišanje gre predvsem na račun soudeležbe pri gradnji osnovne šole v Štor ah in za- radi plačila anuitet za izgradnjo celj- ske bolnišnice. Glede slednje postav- ke je sprožen sodni apor. Finančni strokovnijaifci ma občini sodijo, da bo to pravdo občinska skupščina dobila in v tem primeru bo vrnjenih v pro- račun 73 milijonov starih din, ki jih je trenutno plačala celjska ©"bčiina, kjer je pač sedež celjske bolnišnice. Zaradi izpada proračunskih dohod- kov je občinska slkupščina najela bančni kredit v višini 600.000 N-din, 300.000 novih tdin pa si je sposodila iz rezervnega sklada. S temi sredstvi so biili kriti predvsem izdatki za šolstvo, v manjši meri pa potrebe socialnega sklada in sklada za kulturo. Ko so na zadnji seji lObčinske komi- sije za programiranje razipravljaili o nič kaj razveseljivi proračunsiki bi- lanci za prvo ploletje, so menila, da trenutno sicer ne kaze sprejeti kakš- nih bistvenih ukrepov, ker se izdatki proračuna tako in tako morajo gibati -v mejah dohodkov. Pričakovati je si- cer, da se bo v drugem polletju stanje nekoliko izboljšalo, vendar je raču- nati, da bo tudi v avgustu in septem- bru dokaj trda predla. Zato kaže, da bodo koristniki pro- računa morali čim bolj varčevati ter omejiti svojo dejavnost. Komisija je zato sklenila, da opozori vse ustanove in druge koristnike proračunskih sred- stev, da zmanjšajo proračunsko po- trošnjo za 10% in tej predpostavki prilagodijo svoje poslovanje. Prav go- tovo je račuriati, da bo občinska skup- ščina v septembru sprejela rebalans proračuna in se je treba že sedaj na to pripraviti in v tem okviru gospo- dariti, -ma- Vekoslav Špindler 85-letiiik Mnogi Celjani se ga še spominjajo iz časov, ko je leta 1905 prišel v Ce- lje in posial glavni urednik časopisa Uomovina, takratnega celjskega gla- sila, ki je izhajalo trikrat tedensko, le naslednje leto, ko je Domovina prenehala izhajati, je bil soustanovi- telj cejlskega tednika Narodni list, ka- sneje je sodeloval v Novi dobi, do- kler se ni leta 1922 preselil v Maribor. S svojim številnim in vsestranskim delom si je Vekoslav Spindler, ki se rodil 16. julija 1881 v Moravcih v Slovenskih goricah, pridobil odločil- no mesto v slovenskem časnikarstvu in tudi v slovenski književnosti kot ustvarjalec in prevajalec. Vekoslav Spindler šteje med tiste narodno zavedne in bojevniške nara- ve, ki so se že v nekdanji avstro- ogrski monarhiji trpeli zaradi svoje- ga domoljubnega in naprednega delo- vanja. Kot osmošolca so ga zaradi članka »Kako nam v naših šolah la- iejo in nas varajo« izključili iz mari- borske gimnazije, zaradi česar je o- opravil maturo v Celju kot privatist. Judi potem, ko je na Dunaju in v Gradcu študiral medicino, je objavljal pesmi, prozo in razne sestavke v »Ljub- l\mkem Zvonu«, »Slovencu« in v pmkem »Domačem prijatelju«. Leta J90i je uredil in izdal almanah »Na "("^ih potih« v Pragi, kjer je služil vojaški rok. V Pragi se je izpopolnil v znanju leškega jezika, ki se ga je začel še I gimnazijskih letih učiti sam s tremi ovariši. To znanje je kasneje korist- jo uporabil in začel prevajati znana ■eška književna dela. Med prevodi abko omenimo K. J. Beneša »Čarobni iom« in »Ognjeno pismo« ter »Rdeči '■ig«, Edvarda Bassa »Cirkus Humber- 0«, Karla Raisa »Kalibov zločin« ter 'oman »V slepi' ulici« V. Rezdča in '<.arla Novy/a »Na razpotju«. Četudi smo le v glavnih potezah omenili nekatere prispevke Vekosla- '0 Spindlerja slovenskemu časnikar- stvu, literaturi in prevajalstvu, nam !e (o zadošča, da lahko ob petinosem- iesetem rojstnem dnevu priznamo še >'edno mladostno razpoloženemu u- "var/a/cu veliko zaslug in zahval. S svojim delom je nam vsem mlajšim •^lor v prizadevnem in vztrajnem ob-'^ ^'kovanju slovenske besede in sloven- ske misli, a hkrati nas toliko bolj nav- i^^uje dejstvo, da kljub letom še ved- diha in živi z nami. . Se vedno ga zanimajo časniki, ki '''' prebira in ocenjuje, hkrati pa ni ''ozabii bratske češke, ki jo namerava 'P^t obiskati in tudi prevodi iz češčine^ 'o še vedno v njegovem načrtu. Za- . ""fa ga politika, zanima tudi kultura, ? navsezadnje ga zanimajo tudi vpra- '°i/a upokojencev, ki se — četudi ^erad — vendarle mora mednje šteti. 'Oda njegova življenjska aktivnost ga fešu/e občutka upokojenosti in blag "ismešek izza očal ga pomlaja in o- ^"^iuje. Se na mnoga letal PRAZM KONJIC Kot smo že poročali, pripravlja občinski odbor ZB NOV Slov. Konji, ce skupaj z ostalimi organizacijami v občini veliko proslavo ob 25-letni- ci vstaje slovenskega naroda 22. ju- lija na Rogli na Pohorju. V teh dneh tečejo že zadnje organizacij- ske, vsebinske in tehnične priprave, saj je potrebno zagotoviti, da bo do glavnega praznika vse nared in da bo takrat delovalo tako, kot je to potrebno. Za prevoz udeležencev bo na raz- polago osem avtobusov iz maribor- skega in celjskega avtobusnega pod- jetja, ki bodo prvič peljali na Po- horje že kmalu po peti uri zjutraj. V teh dneh po posameznih krajih ugotavljajo, koliko ljudi se bo ude- ležilo te prireditve in računajo, da bodo avtobusi morali zaradi precejš- njega zanimanja dvakrat voziti iz 2.osameznih krajev. Razen iz Slov. Konjic bodo posamezni avtobusi vo- zili tudi iz nekaterih drugih krajev kot npr. iz Loč, Zreč in Vitanja, po potrebi pa še iz ostalih večjih nase- lij. Člani ZB iz Loč so si" dobili svoj lasten prevoz, prav tako pa priča- kujejo organizatorji, da bodo dala podjetja na razpolago svoja tovorna vozila. Cena prevozu bo za odrasle na vtobusu 300 starih dinarjev v eno smer, za otroke pa 150 starih di- narjev, na kamionih pa za odrasle po 200, za otroke pa po 100 starih dinarjev. Prireditveni odbor računa, da se bodo ta dan odpeljali na Po- horje tudi vsi privatni lastniki oseb- nih vozil pod okvirom avto-moto društva. Za prehrano in pijačo bodo po- skrbela gostinska in trgovska pod- jetja ter posamezni privatni gostil- ničarji. Nekoliko jih skrbi le vreme, jo, da se do tega Časa že uredilo, ki je letos zelo nestalno, čeprav upa- Tudi člani programske skupine pri"d- no pripravljajo vsebinski del pro- slave, oBred predvojaške vzgoje pa bQ poskrbel za večjo vajo naiplanoti v okolici Rogle. Člani prireditvene- ga odbora so bili pred kratkim na kraju glavne proslave in so se na licu mesta dogovorili o posameznih konkretnih nalogah, ^er so cestne zveze na Pohorju še dokaj ugodne je pričakovati, da bo del udeležen- cev prišlo tudi iz Dravske doline. V L Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju razpisuje za šolsko leto 1966/67 naslednje štipendije: 2 štipendiji na nižjii živinorejski šoli v Šentjurju, 3 štipendije na nižji sadjarski šoli v Brežicaii. Pogoji razprtsa: Da ima kandidat dokončano ose|pIetko in da je zdrav. Prednost imajo moški. S KOLESOM PO SAVINJSKI DOLINI V mladosti sem potoval z motorjem in avtomobilom in šele zdaj na starost potujem s kolesom. Moram prizjiati; še nikoli se nisem počutil v Savinjski dolini bolje kot ravno zdaj — na kolesu. Že v Letušu sem opazil zelo čisto Saivnjo, takšno, da sem videl vsak kamenček na dnu. Ob bregovih j)a se razprostirajo mogočni gozdovi, lepi travniki, njive z zorcčo pšenico, vmes pa bogato obloženo sadno drevje. Potujem proti Mozirju. Ob potil me spremljajo nasadi hmelja, čista žubo- reča Savinja in skrbno obdelane njive. V Mozirju me pritegnejo lepe trgovine in gostišča ter predvsem prijazni ljudje. Kolo se vrti naprej in spet lahko opazujem lepo okolico in nasade hmelja. Menim, da je tega hmelja kar preveč, saj je zemlja takolTgodna za krompir, ki ga mi uvaža- mo. V Nazarph obiščcm lesni kombinat LIN in dovolijo mi ogled tega največjega industrijskega objekta v Savinjski dolini. Na Vologu obiščem prijatelja, ki me gostoljubno sprejme in povabi na savinjsko mesno po- sebnost. In spet je pred menoj cesta. Kolo poganjam proti Bočni. Ker kot upokojenec potujem na lastne stroške, takoj opazim, da cene v gostiščih niso previsoke. Na poti prottl Gornjemu Gradu obiščem Novo Štifto, spo- toma pa skočim tudi na Menino planino. Seveda peš. Tretji dan se name- nim proti Radmirju in še naprej proti Logarjevim. Neprijetno me prese- neti, ko iz Ljubncga ne vodi več asfaltirana cesta in moram požfil-ati prah ter še posebej paziti na nevarno cesto. Ko v Lučah prespim pri odprtem oknu in ko se drugi dan naužijcm lepot Logarske doline in Solčave, ki nimajo primere, se odločim za vrni- tev. Na povratku nisem zavRl proti Gornjemu Gradu; pač pa proti Rečici. Iz tega kraja imam namreč lene mladostne spomine. Tam sem namreč našel svojo življenjsko družico — tega je žc dolgo, dolgo. Že 44 let in še je nisem zamenjal. TY od 24 7. do 30.7. TV OD 24. 7. DO 30. 7. 1966 ^ledelja, 24. 7. 1966: J-20 Poročila (Zagreb); 9.25 S Plavom po Drini — oddaja narod- 5^ glasbe studia Sarajevo (Zagreb); Kmetijska oddaja (Beograd); ^■^^ Copclija — balet za otroke iz Jijdia Sarajevo (Zagreb); 11.45 Ka- f:, Tenkeš — madžarski serijski (Ljubljana); 15.00 Teniška bal- ^^lada (Zagreb); 18.50 Brez parol Ig.I'^ladniska oddaja (Ljubljana); ba'^ Božični nakupi — druga zgod- 19,!^- serije »Anatol« (Ljubljana); '^^ Vabilo na ples — glasbena od-^ daja (Ljubljana). 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.45 Rezerviran čas (Zag- reb); 21.45 Golo mesto — serijski film (Ljubljana); 22.35 Zadnja po- ročila (Ljubljana); Ponedeljek, 25. 7. 1966: 18.35 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Poklici v kmetijstvu — rast- linska smer (Ljubljana); 19.20 Sve- tovno nogometno prvenstvo — I. polfinale (Evrovizija); 20.15 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Drugi pol- čas nogometnega polfinala (Evrovi- zija; ) 21.15 Propagandna"" oddaja — gledahška predstava (Beograd;) 22.20 Zabavno-glasbena oddaja stu- dia Sarajevo (Zagreb); 22.50 Poro- čila (Beograd); Torek, 26. 7. 1966: 18.30 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Dokumentarni film (Ljublja- na); 19.20 Svetovno nogometno pr- venstvo — II polfinale (Evro-^iifeija); 20.15 Propagandna oddaja 20.30 Dru- gi polčas nogometnega polfinala (Evrovizija); 21.15 Senca Suma — ameriški celovečerni film (Ljublja- na); 22.30 Zadnja poročila (Ljublja- na); Sreda, 27. 7. 1966: 17.30 Poročila (Zagreb); 17.40 Pesniki revolucije (Zagreb); 18.10 TV obzornik (Ljubljana); 18.25 Ju- lijski dnevi — oddaja studia Sara- jevo (Zagreb); 19.25" Turistiilčna od- daja (Ljubljana); 19.50 Cis Cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad;) 20.30 Mednarodna zabavno- glasbena revija — oddaja ob Dne- vu solidarnosti (Skopje); 22.00 Zad- nja poročila (Skopje); Četrtek, 28.7.1966: 18.35 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Ventilator — oddaja za otroke (Skopje); 19.20 Svetovno nogomet- no prvenstvo — finale za 3. in 4. mesto (Evrovizija); 20.15 TV dnev- nik (Beograd); 20.30 Drugi polčas nogometnega finala (Evrovizija); 21.15 Propagandna oddaja 21.20 So- listi moskovskega baleta Staniilslav- ski — oddaja ob dnevu solidarno- sti (Skopje); 22.20 Poezija Vclimirja Žiivojinovića (cBograd); 22.30 TV akcija (Ljubljana); 22.45 Jazz festi- val na Bledu (Ljubljana); 23.05 wa- terpolo Mladolst : Rartizan (Zag- reb); 23.45 Poročila (Zagreb); Petek, 29. 7. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Reportaža studia Titograd: 25-let pr- vega norodnoosvobodilnega odbora (Beograd); 18.55 Most na Tari — oddaja studia Titograd (Beograd); 19.05 črnogorske narodne pesmi (Beograd); 19.15 Opera skozi stolet- ja (Ljubljana); 19.40 Cis Cak (Ljub- ljana); 19.45 TV obzornik (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (eBograd); 20.30 Celovečerni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljubljana); Sobota, 30. 7. 1966: 14.50 svetovno nogometno prven- stvo — finale .(Evrovizija); 15.45 Propagandna oddaja 16.00 Drugi polčas nogometnega finala (Evro- vizija); 18.20 Poročila (Ljubljana); 18.25 Film za otroke (Ljubljana); 19.25 Vsako soboto — pregled TV sporeda za prihodnji teden (Ljub- ljana); 19.40 Cik Cak (Ljubljana); 19.45 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 T V dnevnik (eBograd); 20.30 Boj za obstanek — se irsjkilfmiaal! Boj za obstanek — serijski film (Ljubljana); 21.00 Zbor in orkester JLA — (Ljubljana); 21.40 Svetnik — serijski film (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana); Komisija za sklepanje delovnih razmerij »DINOS« poslovna enota Celje razpisuje prosto delovno mesto za skladišče v Velenju. Pogoj: KV trgovski delavec ali skladiščnik s prakso vešč samo- stojne nabave. Prednost imajo kandidati iz Velenja in okolice, ker. stanova- nje ni zagotovljeno. Ponudbe sprejema »DINOS« poslovna enota Celje, Resljeva 8. Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta. Lesno industrijski kombinat »Savinja« Celje razpisuje licitaci- jo za odkup lesene barake v iz- meri 13,5 X 9,5 m, krite s saloni- tom, v dobrem stanju, na obratu Celje, Mariborska c. 116. Izklicna cena znaša 9.541,91 novih dinarjev. Kupec mora barako porušiti in odpeljati sam. Licitacija se vrši dne 28. julija ob 8. url na Obratu Celje, Mari- borska 116. Stanovanjsko gospodarstvo Žalec razpisuje na podlagi sklepa UO z dne 16. 6. 1966 delovno njiesto PRAVNIKA •Pogoji so naslednji: Visoka ali vtišja izobrazba I. stopnje, po možnosti znanje strojepisja in praksa iz zemljiških zadev ter sa- moupravljanja. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanje ni rm razpolago — možnosti pa so v naslednjih 2 letih. Nastop službe takoj. Razpis velja do 15. avgusta 1966. Vloge z daljšim žliH^ljenjepi- som, podatki o družbeni dejavnosti in dosedanjih zaposlitvah je oddati UO Stanovanjskega gospodarstva Žalec, ki bo kandi- date za to delovno mesto obvestil o izidu razpisa v 8 dneh po zaključku natečaja. Kolektiv Obrtnega gradbenega podjetja »REMONT« Celje, Cesta na Ostrožno 8 čestita vsem delovnim ljudem k občinskemu prazniku občinTe Celje, ter priporoča svoje usluge: vsa gradbena in gradbeno obrtniška dela ter prevoze zlastnimi vozili. Čestitamo k občinskemu prazniku občine Celje in se pri- poročamo, da nas obiščete v naši prodajalni, kjer si lahko nabavite po solidnih cenah spalnice, dnevne sobe, kuhinje, pisarniško — gostinsko in* šolsko opremo. Za obisk se priporoča »ŠIPAD« prodajalna pohištva Sarajevo — poslovalnica Celje, Mariborska cesta 44 CELJSKE GRAJSKE IGRE DELAVSKI ODER GOSTUJE NA STAREM GRADU — USPELA KREACIJA J. ZAGORICNIKA KOT KRJAVLJA — FOLKLORA IZ BEMPETRA IN OK- TET IZ ŽALCA JUReiČ-MIKEK: DESETI BRAT Delavski oder je sredi romantičnega prizorišča na Starem gradu pripravil dramatizacijo Jurčičevega romana De- seti brat, katerega so uprizorili v po- častitev Dneva vstaje slovenskega ljudstva, celjskega občinskega prazni- ka in ob stoletnici izida istoimenskega Jurčičevega romana. Staro obzidje, ki s?., je YgIič.astno izgubljalo v modrem nebu, katerega je o«i čtisa do časa pre- krila siva zavesa ostre poletne megle, je nudilo primerno okolje za uprizori- tev znanega Jurčičevega romana na prostem. H. Savodnik, ki je pripravil uprizoritev Desetega brata, je pravil- no uporabil dokaj razgibano kaniigu- racijo terena, na katerem je dovolj smiselno razporedil posamezne prire- ditvene prostore, ki so bistveni za uprizoritev in enakomeren potek dramskega dogajanja. Vendar tega ne moremo trditi tudi za dramatizacijo, ki jo je opravil Mikek. Vse preveč se je držal romana in premalo je vnesel v predstavo tiste dramaturške moči, ki naredi predstavo napeto, zanimivo in tekočo. Tako pa smo gledali skupek slik, ki se med seboj niso najbolje po- vezovale in dopolnjevale, ki niso da- jale pravilnega ritma predstavi in niti dovolj močnega dramaturškega zaple- ta, ki bi nudil predstavi kaj več kot, kakor sem že omenil, skupek med se- boj ne najbolje povezanih dramatur- ških slik. Mikek ni znal prenesti in preslikati vseh tistih malih Jurčiče- vih junakov, ki so pri pisatelju tako živo in čudovito opisani; tako so se skozi dve uri vrstili pred nami Jur- čičevi junaki, ki so bili zgolj lutke iz papirja, katerim niti igralci sami niso znali in mogli udahniti vsaj kanček življenja. Prav te male, obrobne osebe pa vsem Jurčičevim delom dajejo nek svojevrsten čar, ki skupaj z glavnimi junaki prerastejo živo, enkratno po- dobo takratnega življenja. V celjski predstavi vsega tega ni bilo čutiti in vse dramaturške pomanjkljivosti so prišle do izraza tudi v njej. Režiser je storil tisto, kar se je dalo storiti. Vendar je prav zaradi slabe dramatizacije bila predstava do- kaj netekoča in rieenotna, preliodi med posameznimi prizori pa preveč dolgi. Zavedati se moramo, da prav predstava na prostem nudi režiserju večje možnosti za uspešno uprizoritev, kot režijg. v gledališču; vsaj v določe- nih primerih. Na prostem lahko zaradi večih hkrati postavljenih prizorišč te- če predstava bolj enovito, skoraj iilm- sko, kjer prehodov skoraj ni. Prav tega pa — predvsem zaradi slabe dra- matizacije — ni bilo čutiti tudi v celj- ski uprizoritvi. Med igralskim zborom gre omeniti predvsem štiri ustvarjalce: Jožeta Za- goričnika, Franceta Mirnika, Sinjo Je- zernik in Draga Kastelica, člana SLG Celje, ki je v predstavi sodeloval kot gost. Njegov Kvas je bil zaigran do- kaj standardno in obrtniško, brez več- jih pretenzij ustvariti dobro kreacijo. Kastelic nas je vse preveč spominjal na njegovo vlogo v Rendez-vousu in je Kvas pravzaprav tako po maski kot po igralski izvedbi le kopija nje- gove prejšnje vloge. Deseti brat Fran- ceta Mirnika je bil dokaj neenotno iz- delana podoba tega znanega Jurčiče- vega junaka, ki je iz dovolj prepričlji- ve sproščenosti v nekaterih prizorih •zapadel v standardno amatersko igra^ nje, kar je še posebej prišlo do izraza v dveh prizorih: ko se izpoveduje mrtvi materi ob križu in na smrtni postelji. Jezernikov Stric Dolie je bil odličen po maski, vendar je bilo skozi vso predstavo ravno pri njem najbolj čutiti neprimerno koketiranje s publi- ko. Poglavje za sebe je Zagoričnikov Krjavelj. Odličen smisel za humor, za situacijsko komiko, primerna obrazna mimika in vseskozi smiselno pravilno razčlenjena vloga, to so argumenti, ki so pripomogli, seveda poleg njegove- ga talenta, da je ustvaril res nepoza- bno in prijetno vlogo. Njegov Krja- velj je solidno delo, delo, ki v celotni predstavi nima solidnega tekmeca. Njegov zaključni govor s Kvpsom in njegove laži pa bodo ostale vsem obi- skovalcem letošnjih grajskih iger v lepem spominu. Večina manjših vlog je bila bodisi neprimerno zasedena ali pa premalo naštudirana, tako da prav ti manjši Jurčičevi junaki niso zaživeli v vsej svoji veličini. Prav zarad tega pa je bil v svoji igri osam- ljen Krjavelj, predstava sama pa tudi po igralski plati neenotna. Za zaključek: predstava je solidno 'narejeno delo, ki pa bi ob boljšem dramskem tekstu vsekakor bolje uspe- la. Trud in napor vseh sodelavcev je poplačan z uspelo narejeno predstavo, ki se odlikuje po dokaj spretni re- žiji, učinkoviti sceni in po nekaterih dobro . odigranih vlogah, predvsem pa Zagorčnikovem Krjavlju, ki je za amaterske pojme več kot solidno delo. Pri predstavi sta uspešno sodelova- la tudi iolklorna skupina iz Šempetra v Savinjski dolini in oktet Risto Savin iz Žalca, ki sta z ljudskimi plesi in pesmimi pričarala po svojih močeh ti- sto vzdušje, ki je bilo tako značilno prav za tisti čas. Tone Vrabl KORAK NAPREJ PRI POUKU SOCIALISTIČNE MORALE Pred dobrim mesecem, točneje, 15. junija je v Objavah republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS objavil nekoliko spremenjen predmetnik in učni načrt za osnov- no šolo, ki ga bodo šole začele izva- jati- z novim šolskim letom 1966/67. Tako smo dobili pravzaprav v rela- tivno kratkem času dva pomembna dokumenta, ki poizkušata urejati vprašanja izobraževanja in vzgoje. Mislim namreč tudi na osnutek za- kona o financiranju in^ izobraževa- nju, ki je bil dan v razpravo žal v zelo neprimernem času — v počit- riiških mesecih. Nas zanimata predvsem predmet- nik in učni načrt, v njem pa pred- met, ki je prvič temeljiteje in bolj skrbno obravnavan; gre za pouk predmeta temeljev socialistične mo- rale. Predmet temelji socialistične morale je uvrščen v predmetnik 7. in 8. razreda in je v urniku enkrat te- densko. Brez dvoina je dosedanja nejasnost, ki je vladala pri pouku tega predmeta na šol^h, narekovala nujno spremembo irf temeljito iz- delan učni načrt s še bolj skrbnimi navodili. Dogajalo se je, da so se razredniki še najbolj bali prav po- učevanja temeljev socialistične mo- rale. Vzrokov za bojazen je bilo do- volj; osnovni pa je bil ta, da je pouk tega predmeta bil vse prej kot kon- kretno »nakazan. Prav zaradi te ab- straktnosti, ki se je omejila, samo na zahtevo takšnega pouka, a brez prepotrebnih odgovorov na vpraša- nji KAJ in KAKO, so ure, namenje- ne pouku temeljev socialistične mo- rale, ostale več ali manj neizkorišče- ne, škoda! škoda predvsem zaradi tega, ker zelo samokritično ugotav- ljamo^ da je naša šola, večkrat prav zaradi objektivnih razlogov, vse pre- več izobraževalna in premalo vzgoj- na. Kljub resnici o prepletanju in dopolnjevanju obeh procesov — izo- braževanja in vzgajanja. Pomen pouka temeljev socialistič- ne morale pa smo večkrat" poudar- jali tudi zaradi preprostega dejstva,, da v takšnih urah, dobro priprav- ljenih in vodenih, najlažje pride do iskrenega dialoga na relaciji učenec — pedagog — učenec in med učenci samimi, kar lahko zagotavlja učin- kovito razčiščevanje mnogih proble- mov doraščajoče mladine. ^Zlasti ti- stih problemov, na katere naleti otrok pri aktivnem oblikovanju sve- ta, v katerem žia'i in dela. To je bre? dvoma tudi največja vrednota'teg^, pouka, saj gre pri tem v resnici za razumsko spoznavanje tistih moral, nih vrednot, ki oblikujejo naše druž. bene odnose. Pouk temeljev socialistične mora. le naj bi bil zajet, tako ves čas po. udarjamo, v reden pouk vseh pred- metov že od prvega razreda dalje to pomeni, da je zanj odgovoren ves pedagoški kolektiv. V sedmem in osmem razredu pa se podvoji še vloga razreda, ki mora temelje so- cialistične morale poučevati koi predmet. Prav gotovo je vloga pedagoškega kolektiva lahko precejšnja, lahko pa se omejuje samo na doseganje vzgojnega smotra v pouku sarnem, če hočemo doseči še več kot to, ba do že koj v jeseni nujne poglobljene razprave o tem predmetu v peda- goških kolektivih. Nobene škode pa ne bi bilo, če bi v te razprave vklju- čili tudi zelo konkretne razgovore o realizaciji vzgojnih smotrov na šoli. Resnica je, da zahteva takšen pouk zlasti pa pouk temeljev socialistične morale, objektivna poznanja o naši družbi, ki jih ne smemo obravna- vati na osnovi osebne prizadetosti ali neprizadetosti. In nov zaključek — to dejstvo zahteva vse več poglob. Ijenjh in odkritih razprav v šolah, med učno-vzgojnimi kadri o vsej problematiki naše družbe. In to z razpravami v delovnem okolju z od- govornimi družbenimi delavci in strokovnjaki. Glede na vlogo, ki jo ima razred- nik v 7. in 8. razredu pri tem pred rnetu, pa bi moral pedagoški zavod pripraviti tudi več strokovnih razgo- vorov še posebej s temi pedagogi. Kajti nič nam ne bodo pomagali iz- popolnjeni učni načrt, dopolnjena navodila in dobre želje, če bo prav izvajalec tega pouka še naprej ostal v tradicionalnih, starih okvirih miš ljenja in če bo še nadalje prevlado vala nezdra.va miselnost, da je pouf temeljev socialistične morale le bo( privesek vsega učno-vzgojnega dela. Prav sedanji učni načrt je ned^t> umn6 pokazal na pomen poučevaiiia temeljev socialistične morale. To dejstvo brez dvoma zahteva tudi do- .Jože VolfaijiiJ ; K občinskemu prazniku celjske občine čestita vsem ob- I čanom in jim želi mnogo delovnih uspehov tudi v bodoče kolektiv »VELEŽITARJA« Celje GLEDALIŠKI REPERTOAR ZADNJE SEZONE V BESEDAH NEKATERIH OBISKOVALCEV Nadaljevanje iz prejšnje številke Tone Sirk: »O lanskem repertoar- ju bi lahko rekel, da je bil razme- roma dober, saj smo na naših de- skah videli mnogo uspelih gledali- ških stvaritev, kot je bila Don Car- los. Umazane roke, Veleja in druge. Medvedov Rendez-vous ni bil tako uspešen, kot smo ga v isti režiji lahko videli na televiziji v izvedbi študentov AGRFTV. Inventura je kot satirično delo izvrstna, vendar pa vsebuje nekoliko preveč istih osti, ki se v delih Miloša Mikelna tako rade ponavljajo. Ker sem si vse predstave ogledal kot lastnik srednješolske abonmajr se vstopnice, bi rad nekaj vprašal: Ali srednješolci res nismo bolj zre- la publika kot publika osnovnih šol, da imamo na repertoarju iste pred- stave kot eni ali ni 45-minutni, sicer umetniško kvaliteten Kajuhov ve- čer, slaba zamenjava za celovečer- no dramo? O repertoarju za prihodnje leto pa tole: všeč mi je, ker je sestav- ljen samostojno in ne tako kot do- stikrat doslej, prepisan; namreč opazil sem, da dela, ki jih v eni se- zoni uspešno uprizarjajo v ostalih slovenskih gledališčih, pridejo pri- hodnjo sezono na naš repertoar.« Za pravkar končano gledališko se- zono lahko zapišemo, da je prelom- nica v delu celjskega gledališča. Po dolgih in precejšnjih težavah (tako kadrovskega kot umetniškega zna- čaja) se je vodstvu gledališča uspe- lo izkopati iz najhujše krize. V pri- hodnji sezoni lahko upravičeno (po do sedaj uspešno opravljenem delu) pričakujemo ponoven v3pon gleda- lišča; tako kvalitetno kot kvantitet- no. Lanski repertoar je bil (gledali- lišče so takrat v presledku nekaj mesecev vodili trije upravniki!) plod časovne improvizacije, ki pa je bila odvisna od samega (v različ- nih intervalih menjajočega se vodst- va, kar vsekakor ni pozitivno vpli- valo na kvalitetno rast ansambla) vodstva in trenutno Razpoložljivega igralskega kadra, ki je bil ravno v preteklem letu še posebno močno izpostavljen neverjetno pogostim te- žavam (bolezen, porodniški dopusti itd.). Zato se mi ob koncu sezone zdi bolj bistveno in pomembno to, da smo s pomočjo vseh razumnih in pravilno razsodnih ljudi uspfeli obdržati naše gledališče pri življe- nju, kot pa da je sezona umetniško uspela. Lanski repertoar je bil predvsem izredno neenoten, ni imel neke »rde- če niti«, ampak je vsako dramsko delo tvorilo posebej zaključeno ce- loto, ki se pa ni dala na noben na- čin spojiti v nekakšen prog, ki se ob koncu strne in iz katerega lahko potegneš nek rezume, ki je končna realna ocena dela gledališča v neki sezoni. Kljub vsem prej omenjenim teža- vam in nezgodam, ki so se v pretek- lih dveh, treh sezonah »spravile« nad celjsko gledališče, pa ne more- mo mimo nekaterih svetlih trenut- kov, ki so kljub vsemu lepi umet- niški dosežki maloštevilnega igral- skega zbora in umetniškega vodst- va: # zanimiva kreacija S. Krošla kot Hoedererja v Sartrovih Umazanih rokah; 0 vrsta uspelih vlog nadarjene igralke M. Kjudrove; 0 precejšen Križajev režiserski doprinos (režija Umazanih rok; Ka- juhovega večera in Mišolovke; torej predstav, ki so doživele sorazmerno največ uspeha v pretekli sezoni); 0 in ne navsezadnje uporno, tr- do in prizadevno delo upravnika gledališča S. Belaka, ki pa je o ne- katerih novostih, ki utegnejo biti za obiskovalce gledališča v jesenski sezoni prijetno presenečenje, pove- dal: »Predvsem bomo spremenili abon- majski sistem. Uvedli bomo nov ve- zani abonma, k'jer bomo poleg do- mačih osmih premier nudili obisko- valcem še štiri gostovanja gledaHšč iz Ljubljane (Drama in MGL), Ma- ribora in Zagreba. Določene spre- membe bodo tudi pri mladinskih abonmajih, kjer bomo dali samo ti- ste predstave, katere psiha mladince prenese. Verjetno bomo zaradi pre- cejšnjega zanimanja razširili abon- ma za upokojence in navezali stike z delovnimi kolektivi za morebitne vsaj »polovične« abonmaje; npr. šti- ri predstave. Novost bo tudi ob za- četku sezone posebej pripravljen nekakšen koncertni večer, kjer bo- mo obiskovalcem gledališča v enem večeru poskušali prikazati s pomoč- jo krajših odlomkov iz vseh del, ki jih bo v naslednji sezoni uprizorilo naše gledališče, tako da bodoči abo- nenti ne bodo pri nabavi vstopnic kupovali »mačka v žaklju«. Izven Celja bomo pridobili nekaj novih abormiajev (npr. v Sevnici, Sloven- ski Bistrici^itd.). Dela, ki jih bomo uprizorili v sezoni 1966-67, pa.so na- slednja: Rašamon, Cankar: Za na- rodov blagor, Benavente: La Malq- uerida, Dumas: Trije mušketirji, Shakespeare: Koriolan, Žmavc: Pod; strešje, Smole: Cvetje zla (obe deli sta noviteti in bosta na celjskem odru prv(fč izvajani) in Šumanova: Dedek mraz. Pripravili pa bomo še Cankarjeve »Politične spise«. , Prav s tem programom pa se je celjsko gledališče močno približalo ideji pokojnega H. Griina, ki je v že omenjenem ^Dnevniku o idealnein gledališkem repertoarju v celjskem gledališču med drugim zapisal tale teoretični recept, ki pa prav s pro- gramom za sezono 1966-67 dobiva vse bolj tudi praktično obhko. »Mogoče se bomo čez nekaj let vendarle vsaj približali idealu, ^ vanj slej ko prej verjamem: 50 od- stotkov repertoarja domače novite- te, -10 odstotkov jugoslovanske s(y dobne dramatike, 20 odstotkov iz že- leznega repertoarja svetovne klasi- ke, 20 odstotkov iz sodobne svetov- ne »produkcije«. Mogoče čez 10, 1' let.« Repertoar SLG pa je le prvi rak na poti k zastavljenim ciljen^- Za uresničitev le-teh pa bodo poskf' beli tisti, ki posredno ali neposreo' no oblikujejo predstave; poskrbel' končno tudi tisti, ki s svojim pf^' sostvovanjem posameznim predsta- vam tvorijo tisti medij, ki daj^ igralcem in vodstvu elan za boljš^' uspešnejše delo; za tisto delo, ki ^; pomoči gledalčevega medija usp^^' no premaga tudi morebitne trenU^' ne težave. Tone Vrabl VABIMO VA8 NA IZLETE: 1. l3-diwvno potovanje z Tukaumo motorno ladjo »nalmaclja« v oktobru »PO SREDO- ZElViUU.. Prijave do 15. »epteinbrB 196«. 2. 8-dnevno potovanje na XVI. SVETOV- NO PRVENSTVO v TELOVADBI - DORT- MUND 1966. Prijave do 1. avgusta 1966. 3. 1-dncviU avtobusni Izlet na BELIJPESKA JEZERA, OSOJSKO iu KLOPINJSKO JEZE- RC- 4. »-dnevno !>otova>>;e t IHiiom » iJOV jEjSKO rvmO * Mpteoibfu 19*6 !. MtJTORlZIR.VNI TURISTI! PrtpravlU HUD vam zelu ugodne počltniSke aranžmane I POREČIJ in ROVINJU. ' 6. 4-dne\ni avionski izlet v CARIGRAD od fO. do 13. 10. 1966. Prijave da 15. avgusta J966. Cena potovanja 810 N-din. 7. 4-dnevni avionski izlet v ATE^E v času od 19. do 22. septembra 1966. Prijave do 15. avgiista 19^Volna-< Laško. Nadalje vsem govornikom za ganljive poslo- vilne besede, pevskemu društvu upokojencev in godbi za žalostinke, ter njegovim tovarišem za častno stražo. Topla zahvala tov. pod- predsedniku občinske skupščine Mihi Prosenu za vso požrtvovalnost in pomoč v teh težkih urah. Posebej se zahvaljujem vsem zdravni- kom in strežnemu osebju v bolnicah Celje, Novo Celje, Ljubljana in zdravnikom iz Zdravstvenega doma Laško. Vsem še enkrat srčna hvala. v Neutolažljiva žena Fanika, hčerka Rozika, sestra Matilda in Irena ter ostalo sorodstvo IZJAVA Podpisani Marijan Zaje, Svetina, Janez Gracer in Dragica Gracer, Povšnica, prekli- cujemo, kar smo žaljivega trdili o Antonu Jurkošeku, Antoniji Jurkošek, oba iz Povšni- co št. 8, ter Francu in Ivanu Jurkošeku iz Kanjuc št. 6, ter se jim zahvalimo, da sO od- stopili od tožbe. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene hčerke DANICE JAGER se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, -podjetju »Apnenlk« Pečovnik ter vsem ostalim, ki so jo spremili do njenega mnogo preranega groba, darovali vence In cvetje. Za izkazano sožalje vsem In za vse še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči očka In mamica ter ostalo sorodstvo. FLOSARSKI BAL a) S FLOSOM OD CELJA DO ZAGREBA 23. 7. Ljubenski flosarji bodo pripluli z najmanj štirimi flosi dne 23. 7. ob 17. uri v Celje. Pristali bodo ob Mestnem parku. Tam se jim lahko priključijo no- vinarji, ki jih lahko spremljajo do Za- greba. Prijave turističnemu društvu Ljub- no. Istega dne bodo pripluli flosi v Laško okoli 21. ure, da dopolnijo prireditve ob Prazniku piva in cvetja. 24. 7. V Zagrebu bodo 24. t. m. okoli 19. ure. To flosarsko propagandno akcijo bo vodil stari flosar Ivan Ceplak. Pogoj pa je seveda zadosten vodostaj. b) FLOSARSKI BAL 6i 8. ob 20.30 — Večer med Savinjski- mi flosarji Ljubno—Vrbje. Kulturno—za- bavna—družabna prireditev. 7. 8. ob 8.00 — Otvoritev razstave do- mačih slikarjev v šoli. ob 9.00 — Nogometna tekma za pokal Savinjskega flo- sarja. ob 11.00 — Promenadni koncert. ob 14.00 — Povorka flosarjev. ob 14^0 — Flosarskl krst ob 15.00 — FLOSARSKI BAL — flosarska zabava s ple- som. ob 21.00 — Ognjemet ob Savinji. IZLETNIK CELJE BttdiTraJR« T»0 COSLAVUI iN V INO m>isTvo,, BUDIMPEŠTA — dvodrcvm avtobua- ni iJdotl .ta kolektive m ^OEarr^eTOTlki, datum potovanja po dogovom. BENETKE - TREVISO - UĐ1NK - GORI CA - T5»ST, dvodnevnJ avtobusni izlet: za kolektiv« in posaicezrtlke. TRST — MIRAMAKE, enodnevni avtobu- sni izleti za .kolektive m posameznike. CELO^'EC — VRBSKO JEZERO GOSPO SVSTSKO POlJE., etiodntvpi avtobusni izieU datitm po dogovoru DUNAJ — BRATISLAVA ~ BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in i. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pritetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje Z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8-dnev- Do potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI — COSENZA — MESINA — TA- ORiVlINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejem.amo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem £asu Dabavo potnih listov m tujih vizvunov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni c^isk ae priporoča > IZLETNIK CELJB tel 2M1 JŽ — TRANSPORTNO PODJETJE MARIBOR — PROMETNA SEKCIJA CELJE razpisuje prosta delovna mćsta: 25 VEŽBANCEV ZA POSTAJNEGA DELAVCA POGOJI: Končana osemletka, odslužen kadrovski rok v JLA, starost do 25 let, zdravstveno sposoben za L zdravstveno skupino. Delovno raz- merje se sklene na poskusno dobo. Razglas velja do 31. julija 1966. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite naslovu. TlimSTRlE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET Na Celjskem turističnem področju sla za- sedena penslon Sester Logar v Logarski do- lini in hotel Turist ''v Gornjem gradui Re- zervacije so potrebne za Planinski dom v Lo- garski dolini, Ježa v Lučah in vveekend na- selje v Preboldu. Dovolj prostora je v zdra- viliščih Rogaška Slatina, Dobrna in Laško ter v turističnih krajih Luče, Ljubno, Gornji grad in Mozirje. Za skupine so potrebne tu- di rezervacije v hotelih Cclcia in Evropa v Celju ter Paka v Velenju. KOLEDAR PRIREDITEV 22. in 23. julija — V okviru celjskih graj- skih iger na Starem gradu Jurčičeva igra »DESETI BRAT«. 24. julija — Žižek: »MIKLOVA ZALA«. 24. juUja — Zaključek TURISTIČNEGA TEDNA v Šoštanju. 7. avgusta — TRADICIONALNI FLOSAR- SKI B.AL NA LJUBNEM — prireditelj Tu- ristično društvo Ljubno. GODBA, PLES, RAZVEDRILO Na vrtu restavracije Koper je godba vsako sredo, soboto in nedeljo. V hotelu Ccleia In v Samopostrežni restavraciji vsako soboto zve- čer. V Velenju je v hotelu Paka ples in bar- ski program vsak večer razen ponedeljka, v hotelu Triglav na Dobrni godba vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo, v Rogaški Slati- ni pa vsako soboto In nedeljo sredo ples v restavraciji Pošta ter vsak dan dopoldne in popoldne promenadni koncert v zdraviliškem parku. KOPALNI BAZENI Odprti so kopalni bazeni v Celju, Rimskih Toplicah, Šoštanju, Preboldu In Rog. Sla- tini. Kopalni čas dnevno od 8. do 19. ure, v Rim. Toplicah vsak drugi ponedeljek zaprto. Vstopnina od 150 do 250 starih dinarjev za odrasle in od 50 do 100 starih dinarjev za otroke. OBVESTILO Tistim v tuj'ini zaposlenim osebam, ki niso uredile socialnega zavarovanja pred odhodom na delo v tujino in osebam, ki odhajajo sedaj na delo v inozemstvo. Delavci, ki odhajajo v tujino iz delovnega razmei'ja v domačem kraju, naj se predhodno zglasijo na Komunalnem zavodu za so- cialno zavarovanje v Celju, soba 13 — zdravstveni oddelek, kjer dobijo vsa potrebna pojasnila in navodila glede podaljšanega pokoj- ninsko invahdsk^ga zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja družinskih članov, ki ostanejo doma v Jugoslaviji. V tujini že zaposleni delavci, ki so odšli v tujino brez predhod- nega napotila Komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev, pa si lahko uredijo podaljšano pokojninsko invalidsko zavarovanje tako, da si preslcrbijo naknadno napotilo pri jugoslovanskem diplomatsko konzularnem predstavništvu v tujini; če pa se mudijo na dopustu v Jugoslaviji, pa tudi pri Republiškem zavodu za zaposlovanje de- lavcev v Ljubljani. S tem naknadno izdanim napotilom se naj prav tako zglasijo na Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju, kjer si uredijo vse nadaljnje pravice. ', KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE CELJE TEKMOVANJE ZA SKOKOV ME M ORI AL . ZMAGA CELJSKIH ATLETOV LETOŠNJE TEKMOVANJE ZA SKOKOV MEMORIAL V TOREK POPOLDNE NA STADIONU BORISA KIDRIČA JE PRINESLO ZANIMI- VO BORBO TREH ATLETSKIH REPREZENTANC. KONČNO SO OSVOJILI ZMAGOVALNO TROFEJO — POKAL CELJSKI ATLETI. RE- ZULTATI SO BILI Z IZJEMO DVEH POVPREČNI. VAŽIC JE POSTA- VIL NOV DRŽAVNI REKORD V TEKU NA 3000 M, VIVOD PA SKOČIL V VIŠINO 205 CM. Sicer pa je bila najuspešnejša telanovalka na Skokovem memori- alu prav gotovo Celjanka Lubejeva, ki je osvojila tri prva mesta. V te- ku na 100 m je premagala Šikovče- vo s časom 11,9 na 80 m čez ovire Babovičevo s časom 11,4, v skoku v daljino pa je zmagala z rezulta- tom 578 cm. Urbančičeva je v metu kopja dosegla rezultat 50,11, v teku na 80 m čez ovire pa 12,5 in četrto mesto. Važič je po odličnem teku na Dunaju tokrat ponovno dokazal, da je v izredni formi. 3000 m dolgo pro- go v ostrem tempu, ki mu je navr- gel nov državni rekord s časom 7:59,6. Cervan je bil s časom 8:18,2 drugi. Vsekakor dajejo zadnji Simo- vi rezultati lepe obete pred letoš- njim evropskim prvenstvom v Bu- dimpešti. Skok v višino za moške zaradi velike premoči Vivoda, ki je dosegel rezultat 205 cm ni prinesel zanimive borbe. Prav tako tudi ne met krogle, kjer je Pikula zmagal za več kot en meter. Dosegel pa je re- zultat 16,78 m. V teku na 400 m so Celjani dosegli dvojno zmago. Ho- moki je dosegel čas 50,5, Polutnik pa 50,7. Zaletel je zmagal v skoku v daljino s skokom 683, cm, med- tem ko je bil v teku na 100 m šele tretji s časom 11,2. Nadvse prijetno je presenetil ing. Kopitar v metu kopja s prvim mestom in metom 63,80 m. Poleg že omenjenih zmagovalcev moramo seveda omeniti še ostale, ki so prav tako v precejšnji meri pripomogli k zmagi celjske ekipe. Polutnik je bil drugi v teku na UO m čez ovire — 15,7, Kastelčeva v metu diska — 35,46, Kovač v teku na 800 m — 1:54,3, Bole pa v skoku v daljino — 674 cm. V štafetnih te- kih 4 krat 100 m so imeli celjski atleti manj uspeha, saj so moški za- sedli s časom 44,4 drugo mesto, ženske pa so bile s časom 52,2 tretje. EG Važič tretji na Dunaju Prisostvoval sem velikemu te- ku na! 5.000 m najiđuna j skem stadio- nu v Pratru, ki je bil pretekli te- den v okviru IV. športnih in telo- vadnih iger avstrijske osrednje zveze za telesno kulturo. Na star- tu so bili izbrani tekači iz vse Evrope (z izjemo tekačev iz SZ, DDR in Poljske) in trojka iz Av- stralije s svetovnim rekorderjem Clarkom na čelu. Dvanajst teka- čev, najboljših predstavnikov na dolge proge iz Avstralije, Angli- je, Zahodne Nemčije, Madžarske in Jugoslavije. Važič in Cervan sta se v tej eliti najprej počutila precej neugodno, brez upov na večji uspeh. In vendar smo z nju- nim nastopom lahko več kot za- dovoljni. Clark je bil vsekakor razred zase, ki je igraje obraču- nal tudi z odličnim Madžarom Mecserjem. V strnjeni skupini so tekli vsi ostali tekači vse do zad- njih 100 m pred ciljem. Cervan je bil vse do zaključnih metrov na odličnem četrtem mestu, pa mu je zmanjkalo moči za odločil- ni finiš. Važič je v teh trenut- kih, ki so odločali o razvrstitvi, s sijajnim finišem dosegel odlič- no tretje mesto. Kljub odlični konkurenci nismo bili priča no- vemu državnemu rekordu, ker je neurje pred samim tekmovanjem spremenilo atletsko stezo v meh- ko »njivo«. Na takšni stezi se pač ne dosegajo rekordi. Tudi Clar- ku ni uspelo približati se svoje- mu rekordu, pa čeprav ga je nad 3.000 gledalecev v Pratru spodbu- jalo od starta do cilja. Cervan se je moral zadovoljiti z 8. me- stom, pa čeprav je za Važičem zaostal le za sekundo in 6 dese- tink... Tako je pač pri velikih tekih! Clark me je s svojim tekom nav- dušil. Pred leti sem v Celju videl Kuca, takratnega nepremagljive- ga svetovnega tekača. Clark teče z večjo lahkoto in eleganco, med tekom se lahko celo poigrava s tempom in tekmeci, sicer pa je športnik v pravem pomenu bese- de. 2al mi je, da nisem izkoristil priložnosti in ga povabil na na- stop v Celju. Bila bi to prava poslastica za ljubitelje športa za nastop tako prominentnega tekača... V Celju smo pač skromni, nastopi takšnih tekačev pa terjajo izdatna sredstva! No- vinarju DELA tov. Bergantu je Clark namreč izjavil na Dunaju, da bi rad nastopil tudi v Jugo- slaviji. Ob boljšem vremenu in stezi bi lahko pomagal Važd^u do novega državnega rekorda na 5.000 m, ki ga Simo želi postaviti še pred svojim zaključkom atlet- skega nastopanja. Karel Jug /Podjetje PLINARNA-VGDGVOD Celje čestita vseiu občanom k prazniku celjske občine in Dnevu vstaje. SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMUIŠC OBČINE CELJE številka: 220/1966 Datum: 18. 7. 1966 Po zakonu o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št,' 8/63) in odloku Skupščine občine Celje o urejanju mestnega zem- ljišča (Uradni vestnik Celje št. 27-495/65) in sklepu upravnega od- bora Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje z dne 25. 11. 1966, objavlja Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje RAZPIS javnega natečaja za vlaganje ponudb za pridobitev pravice upora- be mestnega zemljišča ob Teharski cesti v Celju. 1. Predmet natečaja je: oddaja stavbnih parcel št. 34/12 del, 321, 34/17 del, 322, 34/39 k. o. Zagrad v izmeri 3060 m^ za gradnjo garaž in skladišč. 2. Mestno zemljišče se odda v uporabo najugodnejšemu po- nudniku. 3. Izklicna cena za m^ zemljlilčča znaša N-din 36.85. Ponudba z nižjim prispevkom se ne upošteva. 4. Najugodnejši ponudnik nastopi posest predmetnih parcel po pravnomočnosti odločbe pristojnega ujjravnega organa o odvze- mu zemljišča bivšemu lastniku iz posesti in mora začeti z grad- njo najpozneje v 6 mesecih po pridobitvi zemljišča. 5. Višina varščine znaša N-din 11.000 in jo mora vsak ponud- nik nakazati na tekoči račun št. 507-652-13. Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje hkrati z vložitvijo ponudbe, potr- ditev o vplačilu pa mora biti prtiiožena ponudbi. 6. Dve tretjini stroškov za pripravo zemljišča in prispevka za k posebnim stroškom za komunalno ureditev dovoznih cest mora ponudnik plačati ob podpisu pogodbe, tretjo tretjino pa po preteku 6 mesecev od podpisa pogodbe. s 7. Ponudbe je vložJiti pismeno pri Skladu za komunalno ure- janje zemljišč občine Celje, ali poslati po pošti do 6. avgusta 1966 do 12.00 ure. Natečaj o oddaji zemljišča bo na podlagi ponudb javen in bo v ponedeljek 8. avgusta 1966 ob 8.00 uri pri Skladu za komu- nalno urejanje zemljišč občine Celje, II. nadstr. dvoriščni trakt, soba št. 29. 8. Morebitna pojasnila glede oddaje mestnega zemljišča se dobijo pri vodstvu sklada. Upravni odbor Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje S SODNE OBRAVNAVE PROTI D J ORDJU MIKŠI, KI JE SODELOVAL PRI STRAHOTNEM ZLOCIlNU V STRANICAH Je, ali ni bil ralielj?! »Ciulim se, kako se lahko spomniš iiekaterJIi podrobnosti o zajtrku, o tem kako sem ukradel uro. ne mo- reš pa se spomniti, kako si obešal talce,« je izjavil njejrov vojni tova- riš, pripadnik Ililfspolizei Jon Či- rišan. »Kadarkoli se te spomnim, vidim sliko, kako stojiš ua stolu in daješ talcem zanko okrog vratu, pri tem jim pa hladnokrvno gledaš v oči...« Po enaindvajsetih letih pred celj- skim okrožnim sodiščem odgovarja obtoženec DJORDJE MIK.'^A, ki je sodeloval pri obešanjn talcev v Stra- nicah pri Frankoloveni. Obtoženca poleg ostalega gradiva bremeni nje- gov vojni tovariš Jon Čirišan. ki prestaja kazen v Sremski Mitrovici zaradi nboja kmeta Jnga Djidjulo- va. Lani. ko je bil Cirisan obsojen v Zrenjaninu na smrt. zatem pa po- ni i loščen na 15 let zapora, je bil Djordj(' Mikša obremenilna priča. Ci risan in Mikša sta bila pripad- nika pomožnih policijskih enot — ;>hii)opolici'je/, ki so jo v začetku sestavljali banatski Nemci, pozneje pa še llomiini in Madžari. Slovaki ter pripadniki drngih narodnosti. Med svojim umikom pred partizani se ie hipopolicija umikala prori Sloveniji, kjer sta Čirišan in Mikša bila med drugim dodeljena tudi k straži za- bu.kovškega rudnika, od koder sta se udeležila pokola na Stranicah. (Obtoženi Mikša dosledno in na vse pretege trdi', da je bil ob pokolu kot mitraljezec za varovanje poko- la. Priče, predvsem pa Čirišan. pa trdijo, da je sam lastnoročno dajal talcem okrog vratu vrv. Priča Ladislav Rcžun je pred sod- nim senatom, ki ga vodi sodnik VE- KiOSLAV TANiKO. takole opisal do- godek: .12. februarja 1945. leta smo okoli četrte ure zjutraj slišali za^ porniki Starega piskra. kako so paz- niki klicali iz celic nekatere zapor- nike in jih zatem odpeljali. Nekoli- ko pozneje so prišli tudi po nas, češ da gremo na delo. Prepeljali so nas v bližino Frankolovega. kjer so bili že kamioni s talci ter nas na- gnali, da smo morali izkopati dve veliki jamii. Medtem so |)ripa(luiki jK>licije že začeli z obešanjem. En policaj je stal ob jablani in obešal vrv, drugi pa je talcem spodmikal stol. Kot šestnajstletnega fanta so me prislili, da sem z drevja snemal obešence in jih slačil ter nato vla- čil v grob. Na drevesih^ je viselo po več talcev, na nekem celo šest- najst.« Poleg mladega Ladislava Ucžiina so bili takrat prepeljani še zaporni- ki: Viktor Jelen, Ivan Kranjc, Ja- kob Grobelnik in Slane Peško, Scr- dišče je zaslišalo nekatere slučaj- nostne očividce tega groznega do- godka: Marijo Teržan, Veroniko Fi- javž in Antonijo Korošec. Žal se priče po 21 letih le medlo spominjajo podrobnosti o osebah, ki so sodelovale pri pokolu. Namestni- ca javnega tožilca VIDA KOSI je sodnemu senatu predlagala, da bi si ogledali kraj zločina in preverili Mikšine trditve. Po ^nitvi so izja- vili, da položaj, ki ga Mikša omenjaj kot mitraljezko gnezdo ni ustrezal ne za varovanje talcev in. ne za varovanje pred napadom. Na obrav- navi so jirehrali več izjav še neka- terih, nekdanjih zapornikov, ki so bili priče obešen ja. Iz izjav prič je razvidno, da pri obešanju niso so- delovali pripadniki > vveh rmachta^<, temveč policisti v rjavo-sivi unifor- mi, torej pripadniki hipopolicije^. kar negira izjavo obtoženega, da po- licija sploh ni sodelovala pri obeša- nju, temveč da so obešali pripadniki ^vvehrmachta«. Po branju listin, ki so jih preisko- valni organi priložili, se je sodni senat posvetoval ter sklenil, da se razprava preloži do 5. septembra, do takrat pa bo potrebno zbrati še ne- katere dokaze predvsem o pričeva- vanju Cirišana. o njegovih prvih pričevanjih pred samo obsodbo, s čimer bi odpadel snm. da Čirišan ob- remenjuje Mikšo zgolj iz maščeval- nosti. P()leg tega bodo zaslišali š<" pričo Vlada Parcžnika. ki je n\c^ vojno stanoval v hiši ob kraju zlo- čina. Pogled na Mariborsko cesto ob 14. uri. Potoki kolesarjev in pešcev vsak dan trikrat stečejo po tej cesti, eni na delo, drugi z dela. Gaber je, najmočnejši industrijski predel Celja, daje večini naših občanov zapo- slitev in dohodek. Med temi ljudmi, ki polnijo pločnike ob obeh stra- neh, mora biti tudi Rok Unetič, katerega generalije se skladajo z na- ^mi izsledki o povprečnem celjskem občanu... BOVOUTE DA VAM PREDSTAVIM: ROK llVbIlC in družina Našel sem ga s šolskim primerom dedukcije, od splošnega k posa- meznemu. Po podatkih, ki so mi jih dali v kadrovskem sektorju celjske Cinkarne, je bil Rok Unetič najbližje vsem povprečjem, ki sem jih nave- del v svoji uvodni »meditaciji«. - Seznanila sva se — na njegovem delovnem mestu. Delal je v valjarni cinkove pločevine pri pečeh. Prvi hip se mi je zdel podoben vesolj- skemu pilotu zaradi velike zaščitne maske. V tem oddelku je precej vro- če, pa se je led nezaupanja hitro stopil, kajti sprva me je nekoliko nezaupljivo gledal. Verjamem, da ni mogel takoj doumeti, zakaj se zanimam prav zanj. Ker je čas zla- to, v Cinkarni pa dohodek delijo po učinku sva se domenila za popol- dan, pravzaprav sem se mu povabil na dom. To je bil tudi moj cilj. Namesto da bi vam opisoval pot do stanovanja Roka Unetiča, bom raje razgrnil nekaj podatkov 'o njem, zlasti pa tiste, zaradi katerih sem ga izbral: Rok Unetič je star 33 let. Rojstni dan je praznoval pred dnevi. Je kva- lificiran delavec z dokončano indu- strijsko šolo. Poklic, ki ga ima, je topilec, dela pa v valjarni in sicer zato, ker mu je kolektiv na ta način omogočil delo le v dopoldanski iz- meni. Rok Unetič je namreč študent drugega letnika srednjetehnične šo- le v Cinkarni. To, da je hkrati še študent, je razlog, da nekoliko od- stopa od povprečja osebnega dio- hodka, nekaj manjši je od celjskega povprečja. Lani je bil Rok Unetič na stari grad, sem dregnil v obču- tljivo mesto. Da, razgled na daleč, to že. Toda pod okno poglejte! Res. Pod oknom je plinarna z vsemi »dobrotami«. Rok Unetič, ki po službeni dolžnosti vdihava cin- karniški zrak, ima za nameček in z njim vsa družina, še pod nosom pli- narno, edino resno konkurenco Cin- karne v zasmrajevanju ozračja. Tole je pa precej nad povprečjem, sem si dejal, takoj nato pa z.vedel, da je zraven treba prišteti še paro iz ko- palnic, ker stolpič nima pralnice in sušilnice. Torej Unetičevi uživajo tu- di te vrste povprečja, z urbanistič- nim in arhitektonskim vred. Unetičevi stanujejo v novem sta- novanju 6 let. Irenca je preživljala Življenje v plenicah še v Ozki ulici, v majhni sobi brez vode in sanitarij. Torej so si Unetičevi poskusili tudi slabšo stran celjskih povprečij. , Unetičeva tričlanska družina ima v povprečju okoli 1.400 novih dinar- jev dohodka. Na fička zaenkrat že ne morejo misliti, zlasti dokler bo Rok še študiral. Zakonca sta družno računala izdatke in mi postregla s podatkom, da jima po plačilu hra- ne, stanovanja, vode, elektrike, na- ročnin in članarin ostane mesečno kakih 200 novih dinarjev. Ker so Unetičevi povprečna celjska druži- na, lahko zaključimo, da v povpreč- ju Celjani ne živijo na »veliki nogi«. Treba se je tudi oblačiti, piizinti kuriti peč, za ozimnico pa tako ni- majo prostora. Rok Unetič porabi svoj redni in Rok Unetič na delovnem me- stu v Cinkarni. V Celju živi že od leta 1949. Je kvalificiran delavec s povprečnim dohod- kom nekaj nad 700 novih di- narjev, star 33 let, je poročen, oče enega otroka in stanuje v sodobnem stanovanju, v sta- novanjskem bloku. Med svo- jimi delovnimi tovariši je pri- ljubljen, v kolektivu ga cenijo. Ni bil preveč zadovoljen, da smo ga izbrali za »manekena« v sestavku o celjskih povpreč- jih. Precej se je izmikal, a končno le privolil. CEIJSKA POVPREČJA Dudincev, sovjetski pisatelj, je ta- koj po Stalinovi smrti izdal knjigo , »ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRU- HA«, pri čemer kruha ne pojmuje ozko v dobesednem pomentt. Brez dvoma pa drži, da so nekateri živ- ljenjski pogoji temeljni, neizogibni kot osnova vseh najrazličnejših ob- lik in nivojev človekovega obstoja ter delovanja. Ko sem se odločil za meditiranje pod geslom — celjska povprečja — sem poiskal oporo v Engelsovem stavku, izgovorjenem na Marksovem grobu: »Človek mora najprej jesti, piti, stanovati in se oblačiti, da bi lahko filozofiral.. .« Če tem temeljnim pogojem doda- mo še to, da mora človek delati, da mora nekaj znati, potem imamo že nekaj izhodišč, mar ne? Torej, začnimo. CELJSKI OBČAN JE V POVPREČJU STAR 33 LET... V občini Celje živi nekaj nad 50.000 ljudi. Statistični podatki, ki so sicer stari nekaj let, nam povedo marsikaj zanimivega. Na primer to, da je v Celju okoli 3.000 žensk več kot moških, da je v občini nekaj nad 16.000 otrok do 18. let starosti, da pa imamo okoli 5.500 občanov, ki so stari nad 60 let. Izračun povprečja nam pove, da je povprečen Celjan star 33 let. Torej Celje ni mesto sta- rih ljudi, toda v povprečju z Vele- njem, kjer je povprečna starost 26 let, so celjski občani nekje na začet- ku zrelih, treznih lot. Skupina obča- nov med 30 in 35 leti starosti je naj- močnejša, blizu 5.000 jih bo. ...TE KVALIFICIRAN INDUSTRIJSKI DELAVEC... Med 26.000 zaposlenimi v celjski občini sicer res niso vsi tudi občani te občine, vendar velika večina je. Ker industrijska proizvodnja daleč presega druge dejavnosti, lahko mir- no trdimo, da je povprečen celjski ^ občan proizvodni delavec v indu- striji. Kvalifikacijska struktura nam je pokazala, da je celjski občan v povprečju kvalificiran delavec. Toda čim se zatečemo k številkam o izobrazbi, moramo celjske občane nekoliko pograjati. Več kot 21.000 je takih med nami, ki niso greli šol- skih klopi do 8. razreda osnovne šo- le. Okoli 3.000 jih je med nami, ki niti prve stopnje obvezne šole niso uspešno zaključili. Srednje in stro- • kovne šole ima nekaj manj kot 2.000 občanov, višje šole blizu 300 in uni- verzo okoli 650. Ce verjamete ali ne, v občini imamo nad 400 nepismenih. Toda nikar ne dolžimo starih ljudi. Nad 60 nepismenih je starih od 10 do 34 let, nad 200 je takih, ki so stari od 35 do 64 let, onih nad 65 let pa je le nekaj nad 80. Res je, da je del teh duševno zostalih, vendar dolo- čen del nosi madež nepismenosti po svoji krivdi, ali krivdi staršev. ...STANUJE V NOVEM. BODISI STAREM STANOVANJU ... Zelo mi je žal. Ne morem se izog- niti tej tavtologiji. Razmere so taks- ije. Sodeč po odnosu med starimi in novimi stanovanji v družbenem stanovanjskem fondu, ki pa najbrž velja tudi za zasebni stanovanjski fond, smo v celjski občini na jezičku tehtnice. V celjski občini je 49 odstotkov stanovanj, ki so bila zgrajena po vojni, večinoma so to stanovanjski bloki, 51 odstotkov stanovanj pa je že predvojna dediščina, malenkost tudi medvojna. Povprečni celjski občan, ki ga iščemo, je torej lahko tak, ki ima smolo pa stanuje še v starem, ali pa srečo in stanuje v novem stanova- nju. Sicer pa to tudi ni merilo, ker vsako novo stanovanje še ni boljše od vsakega, nad 25 let starega. ... V POVPREČJU IMA 775 NOVIH DINARJEV DOHODKA... Tole, najbolj občutljivo povprečje, je povezano s tistim: jesti, piti, se oblačiti, pa tudi stanovati, izobraže- vati se, dvipati kulturno raven itd. Povprečje 775 novih ali 77.500 starih dinarjev je vzeto iz letošnjega leta od januarja do konca maja. Roko dam v ogenj, da velikih sprememb do današnjega dne ni. ...JE POROČEN IN IMA ENEGA DO DVA OTROKA Naš povprečni občan je torej za- konski tovariš, je stariš enemu ali dvema otrokoma. Zanesljivo lahko trdimo to za oba spola, kajti odsto- tek zaposlenih žena je tu zaneslji- vejši, kot razmerje med starimi in novimi stanovanji. 54 odstotkov vseh odraslih žena je zaposlenih, torej precej nad 13.000 žena. Moški moramo sneti klobuk z glave. V ka- tegoriji zaposlenosti žena so celjske občanke nad svetovnim povprečjem, so ustvarjalke vsaj polovico stan- darda, če smo tako sebični, da nji- hovega gospodinjskega dela sploh ne upoštevamo. Tako smo dobili povprečnega celj- skega občana. Poiščimo zdaj po tem vzorcu, pravega, resničnega ... še član obratnega delavskega sveta, letos pa so ga razbremenili funkcij, da bi lažje študiral. V Celju živi že od leta 1949, ko je začel hoditi v in- dustrijsko šolo . . . Tako sem med pripovedovanjem prispel do stolpiča »Na otoku 2«, do tistega tik za plinarno. Na stopnišču me je prijazno pozdravila majhna deklica. Povprašal sem jo, čigava je. Bila je Unetičeva Irenca. Prijela me je za roko in me je peljala po stop- nicah navzgor. Prijateljstvo z malo Irenco me je navdalo z občutkom zmage. Še ved- no sem se namreč bal, da Unetičevi ne bodo pristali na to, da bi jih predstavljal kot povprečno celjsko družino. Deklica mi je pomagala, da sem skozi vrata stopil kot zna- nec-Zdaj sem se vendar poznal že z dvema družinskima članoma, prav- zaprav z večino. Da pa bo šlo lepo po vrsti,. Irenca bo šla na jesen v šolo, zdaj pa hodi v vrtec. Prav nič ni sramežljiva, če- prav so ji miške ponoči pokradle nekaj prvih zohkov. Danica Unetič, Irencina mamica in Rokova soproga (kako je Celje majhno!) se je izkazala za sosedo. V službi je pri poslovalnici velenj- skega trgovskega podjetja »Bazen«, ki ie nasproti uredništva »Celjskega tednika«. Nova olajševalna okol- nost ... Ko se je kuhala turška kava za vsiljivega gosta (to sem jaz) sem si ogledoval stanovanje. Velikost sta- novanja: 44 kvadratnih metrov. Raz- pored: dnevna soba z kuhinjsko ni- šo in minihalkonom. Nadalje spal- nica, kabinet, tesna predsoba in kopalnica z WC. Vse to sem, vedel preden sem vstopil, ker imam ena- ko stanovanje. Čeprav majhno je stanovanje lepo urejeno, na oknih rože. V kuhinjski niši »baterija« švedskega tipa, velik del kabineta zavzema televizor. V spalnico nisem silil. Toda prepričani bodimo, da ne spijo na tleh. Ko sem pohvalil razgled čez Celje študijski dopust za študij. Ni lahko študirati, zlasti še, če ni dobre pod- lage. Rok pa je v Irencinih letih mo- ral s starši, sestrami in brati v pre- gnanstvo. Ko se je po vojni vrnil je znal čebljati nemško, toda pisati in brati ni znal. Soproga Danica ne more prehvaliti vztrajnosti svojega moža, on pa tega, da mu soproga, ki je v Celju maturirala na ginma- ziji, veliko pomaga. Na prostem pred bifejem, edinem lokalom na otoku, smo se še o mar- sičem pogovorili. Predvsem pa sem se prepričal, da so Unetičevi druži- na, ki stoji na trdnih tleh. Vse kar imajo so si trdo zaslužili, in v'se, na kar upajo v prihodnje, bo pridob- ljeno na enak način Zakonca sta vzljubila Celje in mi- slita ostati tu vse življenje. XXX Ko sem se poslovil od svojih no- vih znancev, ostal sam s svojo be- ležnico ter jo prelistaval sem se na- smehnil svojemu idealnemu tipu povprečnega celjskega občana, ki sem ga poprej modeliral iz številk. Kako Brezkrven je nasproti prave- mu, živemu nasproti Roku Unetiču in njegovi družini. Če se vam ho zdel Rok Unetič nadpovprečen, po- tem je to njegova zasluga, je njegov značaj. Značaj pa ne merimo s šte- vilkami, jih ne določamo s stati- stičnimi povprečji... J. Krašovec Vse se nikoli ne posreči. Po- nesrečil se je posnetek v sta- novanju, ponesrečil posnetek soproge Danice. Zato Unetiče- ve predstavljamo za mizo pred bifejem na Otoku. Na le- vi soproga Danica, ob njej mala Irenca, potem Irencina teta, tudi Irena in na desni Rok Unetič. Mala Irenca je živahen in pri- kupen otrok, ki »v povprečju« pije oranžado in sadne sokove. Kolektio SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACIJE u Celju čestita k občinskemu prazniku občine Celje in vabi v svojo resta- vracijo v Gaberjii. v letni sezoni pa v bife na ljudskem kopališču >Neptun«, kjer je vsako soboto plesna glasba na prostem. Povsod boste dobro postreženi z okusnimi jedili in pijačami. UKROČENA VODNA ■ SiiHiJA V ClUU UORACIJSKI SISTEM SE LETOS HIDROME- Celje, kot znano, jc pop'avno pc4- ročje in je regulacija*veda več'kct nujna. Bridke izkušnje iz preleklih let, ko je racla ob poplavah škoda kar v milijarde, to potrjujejo. Po zveznem zakonu o vodah lahko ob- čine ustanavljajo hidromelioracijske sisteme, če so za to pogoji. Celjsko poplavno področje ni klasično me- lioracijsko področje v tem smislu, da bi bilo treba izvajati vodno m.e- lioracijo vodnih tokov. Ker pa se z regulacijo zniža talna voda, je smat- rati v .smislu zveznega zakona o vo- dah tudi takšna dela za melioracij- ska. Republiški zakon o vodah, ki bo v teh dneh izšel, bo prav gotovo sledil duhu zveznega zakona.'^, Na tej zakonski podlagi bo usta- novljen v Golju še letos hidromelio- racijski sistem, od katerega bodo imeli koristi vsi občani, saj bo v ne- kaj letih na ta način enkrat za vse- lej odpravljena vodna stihija. Po dosedanjih razpravah pri ob- činski skupščini bo le-ta pogodbeno prenesla vse vodno gospodarske ob. jekte v občini na Vodno S'kupncst, da z njimi gospodari. Za vzdrževa- nje ter nadaljnjo izgradnjo teh ob- jektov bedo vsi uporabniki tega si- stema plačevali Vodjni skupncis.ti od- škodnino. Višina odškodnine bo od- visna od ogroženosti, torej od lege zemljišča iri vrednosti osnovnih sred- stev, ki jih varujejo vodno regula- cijski objekti, za kmetijske površi- ne bodo plačevali iz katastrskega dohdđka.. Na zadnji seji občinskega sveta za urbanizem in kom.unalne zadeve so že razpravljali tudi o osnutku od- loka o ustanovitvi vodno melioracij- skega sistema. Odlok bo določal na- čin plačevanja odškodnine in o njem bo dokončno sklepai]a cbčirjska Slkupščina v septembru. Odškodrvino bodo plačevale gcspcdarske orjrani- zacije od 1. januarja letos dalje. S tem odlcikom bodo pravzaprav uzakonjene že dane obveznosti pr^ed- vsem tistih gospodarskih organiza- cij, ki so ob poplavah najbolj ogro- žene. Gre torej za legalizacijo že sprejetih sklepov med predstavniki delovnih organizacij in občinsko skupščino. Mnoge delovne organiza- cije so ob tej priložnosti dale tudi svoj pristanek o višini odškodnine, ki jo bodo plačale v letošnjem letu. Od gospodarskih organizacij bodo letos zbrali za ta namen okoli 220 milijonoA slarih din, 100 milijonov je zagf to-Jjcnih v občinskem prora- čunu, SO mi i ionov bodo najeli kre- dita, ri.rulj ionov pa bo prispevala Splošni ;a\arovalnica. Tako raču- najo, da bodo letos zbrali v celjski občini 395 milijonov starih din. Pri tem je pomembno predvsem to, da bo cnrk > vsoto denarja pri.spcval tudi rep 'b!iški vodni sklad, podjet- ja pa bodo odvajala odškodnino iz materialnih stroškov. Nedvomno kaže, da bodo v delov- nih kolektivih to koristno zamisel vsestransko podprli, sa.j je to edina in nadvse ugodna priložnost, da bo- mo po štirih letih, ko bodo regula- cijska dola kcučana, imeli v Celju enkrat za vselej mir pred grozečimi pcplavami.o ' ' -ma- General je imel zelo ljubko ženo in ko je nekega dne stopil v svojo pisarno polrfo mladih oficirjev, je vzkliknil: — Fantje, nocoj sem vam pa vsem nataknil roge! Ker oficirji niso ničesar razumeli, jim je pojasnil: — Veste, nocoj sem spal s svojo ženo. Hočeš vedeti, če te ljubko dekle ljubi? Položi si belo nit na rokav suknjiča in če te ljubi, ti jo bo sne- la. (A. P4 Žalosti je same zase dovolj, vese- lje pa lahko šele tedaj pravilno oku- simo, če se še kdo veseli z nami. (Mark Twain) Najlepše prijateljstvo je med ljud- mi, ki od drugiii veliko pričakujejo, a nikoli ne terjajo. (S. B.) LUTKA IZ PARIZA VINCENT MC CONNOR F'jmignil je natakarju in plačal. Nato je vstal. Nobenega vče- raj ni bilo več. Bil je samo še danes. Velik lov se je začel. Veter je šibal z dežjem pariške ulice Skozi zavijanje vetra je Fanning slišal, kako mu je Pat vročično zašepetala: »Ti nisi Jeff Crossrnan. Kdo si?« In odgovor: »Ne smem ti povedati, kdo sem.« »Si njegov dvojnik? Ali so te tako uredili, da si videti kakor on?« »Zelo sem mu podo'ben; zato so me izbrali.« »Zakaj so te izbrali? Gre za vohunstvo?« »Ja. Že jutri.« Solze in zatem pridušene besede: »Potem sem na istem, kakor sem bila pred začetkom noči. Osamljena, izgubljena in nesrečna. Oh, ko -bi ne bil nikoli prišel!« »Nisem prišel, da bi te ranil.« Zbrgila se je. »Ti lahko pomagam?« »Mogoče. Se spominjaš pisma, ki ti ga je bil takrat Crossman pisal iz Pariza?« »Nimam ga več. Vem na tudi- samo to, kar sem ti že povedala.« >'0 dekletu z lutkami?« > »Da«., položila je roke okoli Fanningovega vratu. »Povej mi, kakšno nalogo imaš?« »Tega nc smem. Pat.« Poljubi, njeno m.ehko telo, duh njenih las. Nič več nista go- \orila o Jeffu Crcssmanu in naslednji večer je Fanning odletel v Pari:^. '»In zdaj moraš v Pariz?« »Na to vprašanje ne morern odgovoriti.« Začelo je močneje deževati. Fanning se je umaknil na stekle- no teraso neke kavarne na Rond Pointu in si naročil viski brez ledu. »Je morda kie tu v bližini lokal, ki mu pravijo Riviera-klub?« ie vprašal starejšega natakarja, ko mu je prinesel pijačo.. Mislil je na plesalko. ,o kal eri je Crossman pisal svoji materi in katere sliko ie nosil s seboj. »Riviera-klub? Tega ni več, monsieur. Je propadel.« »Tščem neko plesalko, ki je leta 1944 delala v klubu. Bila je plesalka.« »Ime, monsieur?« »Žal se ne spomnim.« . Stari je skomignil z rameni. »Je neki lokal, kjer boste morda lahko kaj zvedeli.« »Da?« »Rendezvous Etoile v Rue de Berrv. Shajališče Mudi iz gleda- lišča in filma. Poprej so tjakaj prihajali tudi umetniki iz Riviera- kluba« • ' Fapning je plačal. Medtem je prenehalo deževati in ko je stopal po Chamns Elvsecj, ie pokukalo izza oblaka sonce iii osvetlilo z zlatimi žarki • Are de Triomphe. Rendezvous Etoile je imel široko okno, ki je bilo zagrnjeno - 10 - s temnozelenim žametom. Fanning je prijel za kljuko in vrata so se odprla. Slab zadah postanega alkohola mu je udaril v nos. Nad točilno mizo je svetila ena sama žarnica. Debelušen možakar je uniival kozarce. Pogledal je proti Fanningu. »Nismo še odprli, monsieur.« »Iščem neko dekle. Bila je leta 1944 plesalka v Riviera-klubu.« »Ime?« »žal sem ga pozabil.« Fanning mu je potisnil bankovec čez točilno mizo. »Če bi imeli kakšen star program Riviera-kluba, bi se mogoče spomnil.« Možak se je smejal. »Ti neumni Američani! Vedno znova se vračajo v Pariz in iščejo dekleta, ki so jih spoznali pred davnimi leti. In nikoli jih ne najdejo.« Obrnil je stikalo. Luč je osvetlila z lesom obito steno, na kateri so bile uokvir- jene fotocrafije, lepaki, izrezki iz časnikov in programi. »Tole je iz leta 1944.« Mož je pokazal na sredino lesene stene: kričeč le- pak, fotografije, gole revijske plesalke, skupina psov — a med njimi ni bilo črnega osička. Fanning je izvlekel fotografijo in jo pokazal natakarju: »Jo poznate?« »Ne, monsieur. Nikoli je nisem videl. Prosim, oprostite mi, čaka me še veliko dela.« Debeluh se je obrnil k točilni mizi. Pod fotografijami je visel program Riviera-kluba v okviru. Fanning se je sklonil, da bi lahko prebral imena. Nenadoma se je zdrznil. La Poupee ... Lutka ... Fanning se je spomnil pisma, ki ga je pisal Crossman Pat: »Tu sem spoznal dekle, ki ima več lutk kakor ti!« Obrnil se je k natakarju. »Ste kdaj slišali za umetnico, ki bi ji pravili La Poupee?« »Ne, monsieur.« »B; hoteli malo pozvedeti? Plačam za vsako obvestilo.« >>Rad.« Fanning se je poslovil in odšel na cesto. La Poupee... Te bilo to dekle, ki je o njem pisal Crossman v pismu? Dekle s črnim psičkom? Večerjal je pri Drouantu in se odpeljal s taksijem v hotel. Ko je zavil avto v Rue des Acacias, je Fanning zagledal tri črne re- naulte, ki so stali pred hotelom Couronne. Policija. Veža je bila prazna. Medtem ko je stopal Fannins počasi po stopnicah navzgor, so nestajali glasovi bolj razločni. Koje zavil v hodnik proti svoji sobi, ie zagledal sredi gruče ljudi policista — točno pred njego- vimi vrati. »Monsieur Crossman,« lastnica hotela v pisanem jutranjem plašču mu je prihajala naproti. »Zgodila se je nesreča.« Prijela ga je za komolec. »Inšpektor bi rad govoril z vami.« »Inšpektor?« »Da. Kriminalistični inšpektor Rodier. Rad bi vedel, če ste poznali žrtev.« »Kaj pa se je zgodilo?« Policist je- odprl vrata sobe 27. Vse luči v sobi so gorele. Moški v dežnih plaščih so stali v sobi. Na postelji se je pod okr- \avljenim pregrinjalom risala oblika nekega telesa. Madame, ki je še vedno držala Fanninga za komolec, je dejala čvrstemu moškemu v sivi obleki: »To je Američan!« »Zal mi' je, da vas inoram nadlegovati, monsieur Crossman.« Angleščina jc bila odlična, glas hladen in stvaren. »Sem inšpek- tor'Rodier. Tu v vaši sobi se je primerila nesreča.« »Kakšna nesreča?« ■ »Lepo po vrsti, monsieur.« Rodier je vzel z mize notni list in ga prelistal. »Kakor vidim, ste šele danes zjutraj prišli v Pariz?« »Točno.« , • »Iz vašega potnega lista je razvidno, da ste... umetnik.« »Delam za reklamno agencyo v New Yorku,« je pojasnil Fanning. Tajna služba je izbrala ta poklic, ker so sodili, ida je r^iboli primeren za Fanningovo nalogo v Parizu. >Ste prvič v Parizu?«, .': »Drugič." Med vOjno sem že bil nekoč tu.« »Ah...« »Takrat je bila moja enota v Londonu in sem prišel v Pariz na petdnevni dopust.« »In zakaj ste tokrat tu?« »Hotel sem si znova ogledati Pariz. Vsa mesta, ki sem jih bil obiskal leta 1944. Tudi takrat sem sianoval v tem hotelu.« »Imate v Parizu tudi prijatelje, monsieur, ki Jih nameravate obiskati?« »Ne. Tu sem bil sam.o nekaj dni in se nisem z nikomer spo- prijateljil.« Sive inšpektorjeve oči so se zožile. »Obžalujem, monsieur, da Vam moram zastaviti nekai vprašanj.« Stopil je k postelji: »Prvo, poznate tega moškega?« Odgrnil ,je pregrinjalo. Celo mrliča je prevrtala krosla. Moš.ki je imel črne lase. Kri se mu je razlila čez obraz in obarvala tudi gornji del pižame. Šele zdaj se je Fanning ovedel, kako tiho je postalo v sobi. Vsi so ga opazovali, čakali so na njegov odgovor. ' »Se nikoli ga nisem, bil videl,« jc dejal. »Kdo je? Kaj je iskal v moji sobi?« Inšocktor ie snet zagrnil mrliča. »Videz je, da ta soba ni bila več vaša. monsieur.« »Ne? Kako da ne?« i In.špektor je namignil hotelirki. »Razložite gospodu Crossma- nu.« »GosDoda iz sobe oscminšestdeset se je proti večeru izselila « N'cne oči so se trdo svetlikale za stekli naočnikov. »Saj ste hoteli imeti sobo oseminšestdeset. rnonsieur. Zatorej sem. zatem ko je bila soba nared, naročila nočnemu portirju, da odnese vaše stvari v iznraznieno. sobo.« Fanning se ie obrnil k inšpektorju? »Oscminšestdeset, to je | namreč soba. v kateri sem stanoval takrat.« j »Malo pred o.smo uro je prispel monsieur Gabillot,« jc nnda- j - 12 - Ijevala hotelirka in preletela postavo pod pregrinjalom z bežnim pogledom. »Vse druge sobe sem imela zasedene, zato sem mu dodelila...« * Inšpektor Rodier jo je prekinil: »Iz njegovih dokumentov smo ugotovili, da je bil natakar. Georgcs Gabillot iz Cannesa. Ste pov- sem prepričani, monsieur Crossman, da ga še niste nikoli videli?« »čisto zagotovo.« »Domnevamo, da ga jc ustrelil nekdo, ki je vstopil skozi okno.« Inšpektor je stopil k odprtemu oknu. Fanning je stopil za njim. »Že prej sem ugotovil, kako lahko bi bilo, če bi hotel kdo priti v sobo skozi okno.« Sklonil se je skozi okno. »Naokoli ob zidu je obrobek tik pod vsemi okni.« Inšpektor Rodier ga je ocenjevalno premeril s pogledom. »Do- ber opazovalec ste, monsieur.« »Kot umetnik sem se naučil, da natanko opazujem stvari.« »Seveda. Koliko časa nameravate ostati v Parizu?« »Nekaj tednov.« »Morda se bom moral še enkrat z vami pogovoriti.« Inšpektor ni izpustil Fanninga iz oči. »In v primeru, da boste še karkoli opazili... Nedvomno je prišel morilec v sobo po obrobku.« Pri- kimal je. »Samomor je izključen. Nikjer ni orožja.« Obrnil se je. »Madame, pokažite monsieur Crossmanu njegovo novo sobo.« Nočni portir Maurice je odprl vrata sobe 68. »Ste prenesli moje stvari sem?« je vprašal Fanning. »Da, monsieur.« »Da, monsieur.« Fanninga mu je dal pet frankov. »Ima Michel prosto?« »Naš hišnik ne dela nikoli ponoči.« »Verjetno ste odnesli tudi prtljago ubitega v njegovo sobo?« »Da. Monsieur Gabillot je že večkrat stanoval pri nas. Prosim, monsieur!« Fanning je vstopil v oz!ko predsobo. Soba 68 je bila večja od sobe 27 in je imela kopalnico in majhen balkon. Fanning si ga je skrbno ogledal. Nemogoče, da bi kdo prišel v sobo z drugega balkona. »Zadovoljni, monsieur?« je vprašal Maurice. »Da,« Fanning je odvrgel klobuk na stol. Maurice se je poklonil in odšel. Fanning se je ozrl. Tu je torej stanoval Jeff Crossman takrat. Tu se je začela vsa pustolovščina. Slekel je suknjič in ga obesil čez naslonjalo stola, zatem je odpel še tok samokresa. V postelji, kjer bi moral nocoj spati, so ustrelili človeka. Toda krogla ni bila namenjena natakarju Gabillotu iz Cannesa. Namerjena je bila Jeffu Crossma- nu! In on. Kirk Fanning, je bil v tem trenutku Jeff Crossman. Njemu je bila namenjena krogla. Časopis, ki so ga naslednje jutro prinesli Fanningu hkrati z zajtrkom, ni pisal ničesar o umoru Gabillota. Ali je bilo že pre- pozno za jutranjo izdajo? Ali je imel morda inšpektor Rodier svo- je rijzloge, da ni dopustil objaviti poročila? Urbanistični načrt Celja v pripravi Konec zmede in nezaupanja Celje se je v povojnih letih zelo hitro razvilo. Težnja po razvoju ^a nenehno raste. Idejni načrt, oziro- ma program nadaljnjega razvoja mesta in bližnje okolice je bil že lani izdelan. Z njim so se imeli pri- ložnost seznaniti občani, saj je bil javno razgrnjen dalj časa v Narod- nem domu. To je obsežno delo eki- pe strokovnjalkov Zavoda za napre- dek gospodarstva v Celju. Idejnsi program zajema razvoj Celja z oko- lico na v^seh področjih — razvoj in- dustrije, obrti, komunale, prometa, stanovanjske izgradnje itd. Ta idejni načrt je nedvomno na- kazal zelo točne in skrbno obdelane obrise razvoja Celja za daljše ob- dobje. To pa še ni dovolj. Na pod- lagi idejnega načrta je potrebno iz- delati ureditveni načrt, za njim pa, ko prihaja do realizacije posamez- nih faz razvoja, so potrebni še za- zidalni načrti. Ureditveni načrt je za razvoj Celja več kot potreben. Brez njega ni mogoče ničesar graditi ali pa se je v sili treba zateči k parcialnim rešitvam, ki niso najboljše in vrhu tega še zelo drage. Že doslej smo bili priča večim primerom, da so razni interesenti posilili v pro- stor, -ki je bil perspektivno drugače zasnovan. Najbolj tipičen primer za to je prostor v Gaberju, na katerem je bila najprej tržnica, pozneje jav- no stranišče nato parkirni prostor za tovorne avtomobile, seda"j pa ga uporablja podjetje Kovinotehna. Razumljivo je, da so takšne ne- nehne spremembe zelo drage, hkrati pa vnašajo občutek zmede, kar ust- varja med občani upravičeno nego- dovanje in nezaupanje. * Z ureditvenim načrtom, ki bo za- črtal vse podrobnosti razvoja Celja za dobo 30 do 50 let, bo načrtovanje postavljeno dokončno z dnevnega reda. Ureditveni načrt bo predvidel vse važne družbene objekte, rešitve za Tcizvoj naraščajočega prometa cestno omrežje, parkirišča, kanali- zacijo, zelene pasove, zaščitne paso- ve za komunikacije itd. če bo n. pr. na Golovcu predviden zelen pas, bo treba to tudi upoštevati. Ne bo mo- goče tako kot se doslej večkrat do- gaja da posamezniki, sicer v okviru zakonodaje, vendar demagoško posil- jujejo vsemogoče lokacije, če jih ureditveni načrt ne bo predvidel. Na zadnji seji občinskega sveta za urbanizem in komunalne zadeve so o tem razpravljali ter se zavzeli, da bo ureditveni načrt čim prej iz- delan. Delo bodo zaupali Zavodu za napredek gospodarstva v Celju, ki ima največ izkušenj pri tem in naj- bolj pozna celjsko urbanistično pro- blematiko. Zavod je tak načrt že iz- delal ter ga ponudil občinski skup- ščini za 5 milijonov starih dinarjev. Ta načrt pa je bil pomanjkljiv, ker je zajel le 1.510 ha zemljišča, kar je pa premalo za obsežnejši razvoj Celja. Zato se že pogovarjajo, da bo za- vod izdelal kompleksen ureditveni načrt Celja za področje, ki obsega 11.370 ha površin. Ureditveni načrt bo zaenkrat obsegal le minimalne pogoje, ki jih je predpisal republi- ški sekretariat za urbanizem, in bo veljal 51 milijonov starih dinarjev. Celoten urbanističen načrt Celja pa bo zavod izdelal za 150 milijonov starih dinarjev. Strokovne službe na občini bodo že do naslednje seje sveta za urba- nizem pripravile vse potrebno za sklenitev pogodbe, ki bo vsebovala pogoje za način plačila ter tudi pe- nale za termin in kvaliteto izdelave. Ugodnost, ki jo pri tem zavod daje,^ je predvsem v tem, da je priprav- ljen kreditirati to delo za dobo 2 do 3 let, kar je pomembno še pose- bej zato, ker je letos v občinskem^ proračunu za ta namen zagotovlje- nih le 23 milijonov starih dinarjev. Septembra bo o 'tem razpravljala in dokončno sklepala tudi občinska skupščina. —ma— Gospodinje, ali mislite na zimsko kurjavo in na NAGRADNO PRODAJO premoga pri trgovskem podjetju »KURIVO« Celje? Pripravljenih imamo 50 praktičnih nagrad v skupni vrednosti N-Din 10.000.— 1. PRALNI STROJ 2. HLADILNIK 3. ŠIVALNI STROJ 4. SESALEC ZA PRAH 5. RADIOAPARAT 6. do 9. EKONOM LONCI 10. do 12. TRANZISTORJI 13. do 16. FENI ZA SUŠENJE LAS 17. ELEKTRIČNI PEKAČ 18. do 28. NOČNE SVETILJKE 29. do 30. RAŽENJ ZA ĆEVAPČIĆE 31. do 35. PO 1 TONO PREMOGA 36. do 46. PO 500 KG PREMOGA 47. do 50. PO 1 PRM DRV Premog ali drva lahko naročite v naši matični poslovalnici Celje, Mariborska cesta?, ali pri naših zastopnikih: 1. Rogaška Slatina — Blaž Osojnik, Rogaška Slatina 93; 2. Šempeter v Sav. dolini — Alojzija šrabar, Šempeter 78, Marija Zlobec, Dolenja vas 67; 3. Polzela, Ivanka Drobež, Ločica 73; 4. Mozirje — Senica Maks, Mozirje 184; 5. Vojnik — Berta Kramar, Vojnik 55; Veber Franc; 6. Štore — Mackovšek Marica, Lipa 77; 7. Celje — Jančič Ludvik, Ostrožno 1. Za vsako kupljeno tono premoga zahtevajte nagradni kupon. Žrebanje bo 31. 8. 1966 v upravi podjetja ob sodelovanjr potrošnikov. d Se o zdravilnih rastlinah Prejšnji teden smo objavili nekaj splošnih misli o potrebi zbiranja zdravilnih zelišč. Poleg Rdečega kri- ža so dale pobudo za to akcjijo tudi gospodarske organizacije Droga, Krka in Lek, ki strokovno in gmot- no podpirajo zbiranje zdravilnih ze- lišč ter skrbijo za nemoten odkup in svetovalsko vlogo na terenu..Za- radi lažje orientacije tistih nabiral- cev, ki se doslej s tem niso ukvarja- li objavljamo seznam zdravilnih rastlin, ki jih nabiramo v mesecu juliju: arnika, bezeg, bela in rdeča deteljica, glog, kamihca, lipa, plavi- ca in, pravi raniak; listi, boro.vniica, breza,; lapuh» norica, oreh^, aipanaieai^ in suličolistni trpotec; plod: boro^ niča; tros, lisičjak;' zelišče (samo nadzemni del rastline); divja mače- ha, planinski mah, pelin, njjiVska preslica, grenka ramšela, hribovska resa in tavže;nt roža; korenina, gren- ka ramšela in rženi rožički. kreditne banke - KMODAJAICI Na povabilo obči^ ' '>dbora Rdečega križa Celj. le. d^i^ prijavflo transfuzijski postaji v Cb- lju 26 uslužbencev celjske Kreditna banke zaradi oddaje krvi za bolnike in ponesrečence. Prijavljenci so ta- ko pokazali svojo nesebičnost in so- lidarnost, kar bo gotovo tudi pri ostalih delovnih skupostih vzbudilo zavest, naj po načelu solidarnosti vsakdo prispeva svojo dolžnost skup nos tli ne glede na to, ali bo kdaj sam potreboval kri ali ne. Ker nosijo breme krvodajalstva po veli- ki večini fizični delavci in se je po- kazalo, da so v ustanovah, kjer fi- zičnih delavcev ni, krvodajalci le redki, je primer delovne skupnosta Kreditne banke v Celju zgovoren dokaz, da je s pravilno organizacijo ter razumevanjem celotnega kolek- tiva od direktorja do snažilke mo- goče doseči uspeh tudi v taki orga- nizaciji. Ker sta se transfuzijski postaji prijav^lla in darovala kri di- rektor in snažilka, so sledili njune- mu zgledu tudi ostali uslužbenci. Rdeči križ vabi vse vodilne in osta- le uslužbence delovnih skupnosti, ki stojijo še ob strani, naj sledftjo zgle- du uslužbencev Kreditne banke! Ob- činski odbor Rdečega križa in trahs- fuzijska postaja Celje se zahvaljuje- ta'upravi banke, sindikalni podruž- nici ter vsem funkcionarjem,'ki so omogočiljil to uspešno okcijo. Poseb- no priznanje in zahvalo pa izrekata tudi njihovim krvodajalcem. VSEM OBČANOM ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK - 20. JULIJ Kolektiv EMO CELJE emajlirnica metalna industrija orodjarna ^akrinKana VOHUNSKE ZGODBE IZ D. SVETOVNE VOJNE (33) Spet so prilezli iz svojih lukenj in skrivališč ter se vrnili na dobre položaje in v dobičkanos- ne poklice. Ko jih vidimo, kako se vozijo v svo- jih avtomobilih in odirajo ljudstvo, se niti ne domislimo, da so bili prav ti ljudje nekdaj veliki prijatelji okupatorja. Jaz pa, ki sem nosil svojo glavo v torbi in sem pošten, gnijem v zaporu. To zares ni pravica, gospod!« Podpolkovtiik ga je mirno poslušal, da je od- pel svoj izliv, nakar ga je hudomušno vzpodbu- dil: »Oho, to je pa zares zanimivo. Kar nada- ljujte!« »Vidim, da mi tudi vi ne verjamete,« je nada- ljeval, »toda, vse, kar varit pripovedujem, je čista desnica. V SS-enote sem vstopil samo zaradi tega, ker mi je tako ukazal neki visoki funkčio- naš^ obveščevalne službe. Dal mi je natanka ^avodila, kako se^ naj vrinem v SS-enote, kaj Hm naj odgovorim na njihova vprašanja in po- dobno. Iti ko mi je vse to uspelo, mi je naročil, l^aj^ naj delam in kakšne obveščevalne podatke ^aj zbiram. Celo to je uredil, da sem enkrat me- sečno predajal poročilo nekemu njegovemu 'lastniku za zvezo. S tem možem bi se moral ^^^stati v Rotterdamu v tistem delu pristanišča, l^i je znano pod imenom Boompjes.« Razumljivo je, da podpolkovnik ni mogel "^'^rjeti niti eni njegovi besedi, saj se je v svoji dolgotrajni praksi spoznal z mnogimi lažmi, ki bile celo bolj pretkane. Vendar je potnislil, bi moglo nalgo sodišče takim izjavam celo ^^rjeti, v kolikor ne bo imel otipljivega dokaza ° njegovih lažeh. Bilo je namreč res, da je bilo dosti zavezniških agentov, ki so bili v sovražni- '^ovih vrstah. Ti ljudje so živeli vsak dan v ^fnrtni nevarnosti, da jih sovražnik odkrije, mi- mo tega pa je bila na kraju tudi ta možnost, da pred zavezniškimi oblastmi ne bodo mogli do- kazati svoje identitete. Podpolkovnik se je zato- rej odločil, da ga bo zasliševal do kraja in tako ugotovil ter dokazal, kaj in kdo je mož v res- nici. »V redu,« je dejal. »Im^li ste torej navodila, da se enkrat mesečno 'sestajate v Rotterdamu s tem častnikom in da mu ob tej priložnosti pre- dajate vse koristne podatke, ki jih bi zbrali. Kako se je pisal ta častnik? To vas vprašam za- radi tega, da bi mogli vašo trditev preveriti v naših spisih.« Pripornik se je domišljavo nasmehnil. »Ljud- je, ki se ukvarjajo z obveščevalno službo, ne vprašujejo za imena in naslove. Kolikor manj veste o nekem človeku, toliko manj možnosti je, da bi ga lahko izdali. Zaradi tega ga nisem niti vprašal, kako se piše, niti mu nisem pove- dal, kako se pišem jaz. Verjemite, da sva imela preveč skrbi, kako bova izmenjala najina obve- stila, kaj šele, da bi si izmenjala posetnici.« ' »že prav. In najlepša hvala, da ste mi tako odlično svetovali v zvezi z obveščevalno dejav- nostjo. Morda mi bo kdaj koristilo. Torej, če že ne morete povedati imena tega skrivnostnega častnika za zvezo, morda bi lahko povedali o njem kaj drugega.« Nekaj časa je razmišljal, nato pa je dejal: »Torej, kakor sem vam že povedal... sem se sestal z njim po naročilu nekega visokega čast- nika obveščevalne službe.« »No, vidite!« je vzkliknil podpolkovnik, »ven- darle smo se premaknili z mrtve točke. Menda veste kaj vsaj o tej zverini. Povejte mi njegovo ime in takoj bom zahteval od njega, da potrdi vašo izjavo. V kolikor bo on potrdil vašo izpo- ved, boste takoj prosti.« Pripornik je žalostno odmajal z glavo. »Prav v tem je težava, če bi mi bJlo uspelo, da bi pri- šel v stik s tem svojim starim prijateljem, ne bi bil zdajle v tej luknji, ker bi mi on- uredil, da bi bil prost, še preden bi me dobro zaprli. Toda, on je žal — mrtev.« »Mrtev? Kaj ga je ujel gestapo?« »Ne, gospod. Ni ga ujel gestapo, ker je bil ta mož preveč jeguljast zanje. Nesrečnež je umrl naravne smrti.« »In zakaj?« »Slišal sem, da zaradi raka... zaradi raka na želodcu.« Podpolkovnika je ob teh besedah streslo v Želodcu, ker se je spomnil na svoje lastne tego- be. »Tako torej,« je nadaljeval. »To je zares ve- lika škoda. Toda zaradi tega se nikar ne vzne- mirjajte preveč, kajti on vam lahko pomaga tudi mrtev. Ce mi poveste njegov priimek, ima- mo še vedno precejšnjo motnost, da najdemo v njegovih strogo zaupnih zapiskih kakšno beležko o vaši dejavnosti ali pa da bi kateri od njego- vih pomočnikov vedel kaj o vas. Torej, kako se je pisal ta človek?« Odgovor je počil kakor iz puške: »Pisal se je Pinto, gospod, podpolkovnik Oreste Pinto.« Podpolkovniku je uspelo samo z veliko te- žavo, da je ostal resen. Pretvarjal se je, kakor da bi hotel kihniti, kar mu je dovolilo, da si je nekaj časa brisal nos z žepnim robcem in je z njim skril tudi'svoj obraz, ki je silil v smeh. .»Zdi se mi,« je potem nadaljeval zelo resno, »da sem ta priimek že nekje slišal. Toda tega nisem vedel, da je umrl. Sicer pa, če se človek premika sem ter tja, se mu zelo pogosto prime- ri, da mu kakšne pomembnosti uidejo. No, zdaj sicer to ni pomembno. Torej, vam je prav ta podpolkovnik Pinto naročil, da stopite v SS- enote?« ^ Asfaltiranje ceste v [naselje Lipa Krajevna skupnost štore je ime- la v letnem načrtu asfaltiranje ceste od železniške postaje do stanovanj- skega naselja Lipa. Ker za ta dela ni sprejela iz občinskega proračuna nobenih sredstev, je predlagala ob- činski skupšč(fni, da bi v letošnjem letu uporabili za ta namen prispe- vek za ureditev mestnih zemljišč, ki ga odvaja železarna v štorah. Teh sredstev bo nekaj mihjonov starih dinarjev, asfaltiranje pa bo stalo okoli 15 milijonov starih dinarjev. Razliko bo prispevala železarna in krajevna skupnost. Občinski svet za urbanizem se s tem predlogom stri- nja. Cesta Frankolovo - 2iče Občinsko cesto Frankolovo—Creš- njica—Žlfče so plazovi in neurje ta- ko poškodovali, da bi jo morali za- preti, ker je skoraj neprevozna. Da bi cesto vsaj za silo usposobili za promet, je občinski svet za urbani- zem dodelil krajevni skupnosti Fran- kolovo 1,600.000 starih dinarjev iz komunalnega proračuna. Popravilo pločnika v Dobrni Krajevna skupnost Dobrna je za- prosila občinsko skupščino za 1,5 milijona starih dinarjev za popra- vilo pločnika v Dobrni. Ker ta dela niso bila predvidena v načrtu za letošnje leto, je občinski svet za ur- banizem izplačilo sicer odobril, ven- dar so člani sveta menili, da tak način ni najbolj pravilen. Del, ki prej niso bila predvidena v načrtu komunalne dejavnosti, občinska skupščina ne bo več financirala, saj se tako ustvarja nered, kar hkrati povzroča težave v občinskem prora- čunu. Podjetje z elektrotehničnim blagom Tehnomercator je odprlo v Gubčevi ulici v Celju novo, sodobno urejeno tehnično trgovino s spe- cializiranimi oddelki. Izbira v tej novi trgovini je mnogovrstna in bo- gata. Potrošnik lahko sam izbira blago na oddelku za spominke, ki bo odprt tudi ob nedeljah dopoldne, na oddelku za široko potrošnjo in oddelku za akustiko. Presenetil vas bo bogat asortiman izdelkov. Tako lahko kupite električne stroje za gospodinjstvo, televizorje, radijske sprejemnike, tranzistorje, elektroinštalaterski material,in predvsem gramofonske plošče. Bogat izbor gramofonskih plošč in lahka izbira ter predvajanje omogočata kupcu lahek nakup. Trgovina je tako pretrgala z ustaljenim trgovanjem kupec — prodajalec in prva v Jugoslaviji uvedla samoizbiro. Trgovina daje tudi razne ugodnosti kot so potroš- niški kredit, ki ga lahko kupec opravi kar v sami prodajalni in pa 10 % popust če poravnate račun s tujo valuto. Dokaz več, kako skrbi za svoje jotrošnike je tudi v tem, da vsa garancijska popravila opravijo v astnem RTV servisu na Ljubljanski cesti. _ AVTOTURISTIČNO PODJETJE CELJE s svojimi poslovalnicami v Velenju, Mozirju, Krapini, Krškem in Hrastniku čestita ob občinskem prazniku vsem potnikom in po- slovnim partnerjem. Nove servisne delavnice med gradnjo. AVTO CELJE NOVA, SODOBNA »BOLNICA« ZA AVTOMOBILE — V PRVI FAZI PET IN POL KVADRATNIH KILO- METROV POSLOVNEGA PROSTO- RA — INVESTICIJA, VREDNA OKROG POL MILIJARDE DINAR- JEV — NAMESTO 130, 250 PO- PRAVLJENIH VOZIL DNEVNO — KONČNO POSKRBLJENO TUDI ZA MOTORIZIRANE TURISTE. Ko so pred meseci začeli iz tal ob Ipavčevi ulifci rasti oporniki, ki naj bi bili temelj nove, velike hale Avta Celje, se je s tem začela izpolnjevati že več let stara želja delovnega ko- lektiva, da končno ui-edijo take po- slovne prostore, v katerih bo mo- goče s sodobno tehnologijo več, hi- treje in ceneje proizvajati. Za so- dobne prostore, kjer bi avtomeha- nična stroka lahko razvila vse svoje sposobnosti, pa niso zainteresirani samo v Avtu Celje. Celotno širše ob- močje celjskega mesta že dalj časa kar vpije po modernih delavnicah, saj sedanji manjši obrati, raztreseni po mestu in bližnji okolici že dolgo ne zmorejo več vseh naraščajočih zahtev razvijajoče se motorizacije. Tako čas, kot včasih tudfl kvaliteta opravljenega dela so že nekaj časa problem, zato so v kolektivu skle- nili, da zastavijo vse sile za novo- gradnjo. S prvo fazo, ki bo po optimistič- nih predvidevanjih zaključena do novega leta, prav gotovo pa do praz- nika dela 1. maja — bo Avto Celje pridobil 5500 kvadratnih metrov no- vih poslovnih prostorov, kjer bodo s pomočjo najsodobnejše tehnologi- je uredjtli pravcato bolnišnico za av- tomobile, kot v šali sami zatrjujejo. Strokovnjaki se bodo lotili čistega avtomobila, saj bodo vsako vozilo že pred postopkom temeljito očedi- li, nato pa mu bodo v posebni »diag- nostični postaji« določili vrsto okva- re. Šele nato ga bodo sprejeli v od- delku, kjer ga bodo dokončno po- pravjfli. Torej neke vrste tekoči trak, ki bo zagotovil tudi večjo sistemati- ko, krajši čas, solidnejše delo in — obljubljajo tudi to — nižjo ceno za opravljeno delo. V prvi fazi izgrad- nje bodo usposobili oddelke za vzdr- ževanje spodnjega ustroja vozil, mo- torja in delno tudi kleparska ter li- čarska dela. Druga etapa naj bi prji- nesla nova skladišča in dokončno ureditev karoserijske in ličarske dejavnosti, tretja pa prodajalne in upravno poslopje. Prva faza novogradnje bo veljala okrog pol milijarde starih dinarjev, zagotovili pa so jih iz lastnih virov, kreditov, nekaj pa fe sredstev, ki naf pospešijo razvoj turizma, saj je tudi ta odvisen od sodobne avtome- hanične stroke. V dosedanjih delavnicah Avta Ce- je, bi na dan popravili od 130 do 150 vozil, zaradi premajhnih prosto- rov pa jih moramo kar naprej od- klanjati. Ko pa bodo končali prvo fazo novogradnje, bodo lahko kapa- citeto povečali skoraj za dvakrat, saj računajo, da bodo v eni lizmeni zlahka popravili okrog 250 vozil dnevno, če pa bi bilo treba, bi uved- li še drugo delovno izmeno. Dokler ne bodo končali vseh treh faz, bodo obdržali tudi dosedanje delavnice, v novem objektu pa bodo sprva po- pravljali tako osebna kot tovorna vozila, čeprav se bo sčasoma ver- jetno treba orientirati samo na eno vrsto vozil. Vzporedno z novimjil poslovnimi prostori skrbijo pri Avtu Celje tudi za strokovno usposabljanje. Kadre izobražujejo sami, svojim delavcem pa omogočajo tudi izredni študij na srednjih, višjih in visokih šolah. Po- govarajo se celo o tem, da bi na srednji tehnffški šoli ponovno odprli oddelek za izobraževanje tehnikov za avtostroko, saj prav takih stro- kovnjakov najbolj primanjkuje. Ne- kaj delavcev študira na visoki teh- niški šoli v ManJtooru, dva pa sta pred kratkim postala celo inženir- ja. Kdaj bosta končani tudi nasled- nji dve fazi, je odvisno predvsem od finančnih sredstev. Ideja o moder- nih prostorih pa je stara že več let in prav bi bilo, da Celje čimprej dobi svojo »bolnico za avtomobile«. Maketa novih servisnih delavnic Avto Celje. ZAKLJUČEK PRVE FAZE REKONSTRUKCIJE V CINKARNI Metalurško kemični kombinat j Cinkarna ima že dolgoletno tradici- i jo, saj je topilnica začela obrato-j vati že leta 1873. Polagoma so na-j stajali novi obrati, in sicer za proiz- ] vodnjo in predelavo cink:a, za pre-; detovanje žveplene kisline in drugi.] Ker večina obstoječih obratov ni več j ustrezala sodobnemu, ekonomične-; mu načinu proizvodnje, ali pa so\ bile kapacitete premajhne, je delov-: ni kolektiv Cinkarne sprejel pred j leti rekonstrukcijski načrt. Prva faza rekonstrukcij bo letos: dokončana. Te dni bo pričel obra-i tovati nov obrat za proizvodnjo žve- \ plene kisline, v septembru bodo pri- [ čeli pražiti cinkove koncentrate v] novi pražami, kmalu za tem pa bo' stekla tudi rafinacija cinka po po-; stopku New Jersey. Poleg starega obrata, ki daje letno okoli 50.000 ton; žveplene kisline, bo iiovi obrat letno ■ proizvajal 100.000 ton, ki siline, od te-| ga 10.000 ton oleuma (kadeča žve-' plena kislina). Surovine za proiz-; vodnjo kisline bosta dajali pražar- na cinkovih in pražama piritnih' koncentratov. , Pražama. cinkovih koncentratov: bo zgrajena na najišodoBnejšeml Diincipu, ki ga danes uporabljajo v; a'etu. Po tem postopku se iz fincv-j :matega cinkovega koncentrata tvo-, ijo pelete — male kroglice, ki soj K) praženju v pražilni peči takoj i iporabne za redukcijo v destilacij-1 fkih pečeh. Pri praženju pelet se! sproščajo plini, ki jih bodo prede-' ali v žvepleno kislino. Pražama pi-j "itnih koncentratov je podobna pra-j !ami cinkovih koncentratov. j Vse te naprave imajo mnogo pred- \ losti v primerjavi s staro pražamo j n aglomeracijo. Izkoristek žveple-- lih plinov, ki nastajajo pri praže-l iju cinkovih in piritnih koncentra-j •ov bo znašal okoli 98 *"o — ti plini j 5odo služili izključno za proizvod-1 ijo žveplene kisline, preostali deli 'vepla bo ostal v piritnih ogorkih; 1 pralni kislini; v atmosfero pa ga i 5odo uhajale le neznatne količine,' kakršne so dovoljene v vseh indu-^ atrijsko razvitih državah. ; Poleg maksimalnega izlkoristka^ -}'eplenih plinov je še cela vrsta po-: 'itivnih lastnosti; peletiziran praže-: ni potrebno agloraerirati, re-; jukcija cinka je lažja in kvalitetne j-j materialne izgube bodo minimal-; Vsi obrati bodo skoraj popol-: ■^onia mehanizirani; težkega fizične-^ dela pravzaprav ne bo. V primer-; !^vi z dosedanjo zastarelo pražamo j 1^ aglomeracijo v novi pražami cin-' ^^vih koncentratov ne bo več prahu. \ ''es neiakoriščen material se bo vra- čal, kar bo precej prispevalo k po- večanju izkoristka. Ko bodo nove naprave pričele po- skusno obratovati, bodo dosedanjo pražamo in aglomeracijo ustavili, pražilne reaktorje pa bodo preure- dili za. t)raženje piritnih koncentra- tov. Gradnja teh novih obratov je kljub raznim težavam dokaj dobro napredovala. Gradbena dela so pri- čeli v začetku febmarja pred dvemi leti, sedem mesecev kasneje pa so začeli montirati proizvodne napra- ve. Pretežni del opreme je bil uvo- žen iz Belgije, Francije in Zahodne Nemčije preostalo pa so izdelala do- mača podjetja. Gradbena dela je opravil Ingrad iz Celja, montažo Termoelektro iz Beograda in dmga podjetja (Metalna, Hidromontaža, Rade Končar, Cevomontaža itd.). Medtem, ko je bila vsa uvožena op- rema pravočasno dobavljena, se do- mača podjetja niso držala dogovor- jenih rokov. Pred pričetkom obratovnaja no- vih naprav je bilo potrebno zgraditi še veliko pomožnih objektov, komu- nikacijskih naprav in urediti vise potrebne komunalne objekte. Ra- zen skladišč za surovine in žveple- no kislino tak objekt potrebuje na- pravo za mehčanje in pripravo vode, zaradi pomanjkanja oziroma zaradi boljšega izkoriščanja industrijske vode pa so zgradili stolp za recirku- lacijo vode. Poleg vseh potrebnih električnih napeljav in pitne vode so morali urediti tudi kanalizacijo, ki je opremljena z napravami za čiščenje odplačne vode; te so mon- tirane ob samih objektih, za kolek- torjem pa so predvidene centralne čistilne naprave. Dovoz surovin in odvoz žveplene kisline ter dmgih produktov bo po- tekal pretežno po železnici. V ta na- men so med obrati zgradili indu- strijske tire, ki jih veže z gla^mo že- lezniško progo dovozni lok. Ta do- vozni lok predstavlja osnovo za gradnjo industrijske železniške po- staje v čretu. Ko bo industrijska železniška postaja zgrajena, bo re- šen del problema celjskega želez- niškega vozlišča. Pri gradnji indusitrijske proge pa se je pojavila ovira; treba je bilo prestaviti stmgo Voglajne. Sedaj je Voglajna regulirana do starih obra- tov, reguliranje spodnjega toka pa se že nadaljuje, šele z dokončno regulacijo Voglajne, dela spodnje Hudinje in vzhodnega dela Ložnice bo industrijsko področje Cinkarne zavarovano pred poplavami. Na domačem ki tujem *-ržišču je vse večje (povpraševanje po finem ciniku, surovi cink, ki ga pridobivajo v destilacijskih pečeh pa je več ali manj nečist; vsebuje namreč maj- hne količine dmgih kovin (kadmij, svinec itd.). Zato so se v Cinkami odločili za gradnjo obrata za rafi- nacijo cinka po New Jersey postop- ku. Rafinacija surovega cinka daje izredno čisti cink imenovan »over- coi;« cink, ki vsebuje 99,995 "/o cinka. Ta cink po svoji kvaliteti prekaša elektrolitskega. Pri dosedanjem načinu prazen j a cinkovih koncentratov so se kadmij in dmge kovine v pretežni meri iz- gubljale, preostalli del pa se je na- hajal v surovem cinku. V obratu New Jersey bodo torej z rafinacijo ločili kadmij od cinka, pridobivali bodo nekaj svinca, ki ga bodo porabili za proizvodnjo mini- ja; iz rafiniranoga cinka pa bodo v tem obratu proizvajali še sintetični cinkov prah (surovina za proizvod- njo kvalitetnih antikorozijskih pre- mazov, barv itd.). Cinkarna že sedaj uporablja fini cink (cinkova žica, čašice za bate- rije), ki pa ga mora dobiti od dm- god. Ko bodo sami proizvajali ra- finirani cink, bodo lahko pričeli red- no proizvajati mikrocinkove plošče, ki jih rabijo tiskarne za izdelovanje klišejev; doslej so morala grafična podjetja mikrocink uvažati. Fini cink izredne čistote pa je glavna surovina za proizvodnjo »Za- mak« zlitin (zlitine cinka, alumini- nija, bakra in magnezija). Te zlitine imajo mnoge izredno dobre lastno- sti; uporabne so zd tlačno vlivanje, obdelava odlitkov je lahka, poleg tega pa so vsestransko uporabne. Pri nas sicer še niso zelo znane, v svetu pa po\rpraševanje po njih vse bolj narašča; največji potrošniki so: avtomobilska industrija, industrija hladilnih naprav in finomehaničnih izdelkov itd. Medtem, ko je v Evro- pi potrošnja medenin še dokaj ve- lika, jo v Ameriki vse bolj izpodri- vajo Zamak zlitine. Pocinkavanje kovinskih predme- tov temelji v Jugoslaviji na bazi termičnega ali galvanskega postop- ka, v svetu se pa vedno bolj uveljav- lja tako imenovana metalizacija za katero potrebujejo cinkovo žico. Vsi stroški prve faze rekonstruk- cije znašajo okoli 9 milijard starih dinarjev. S to rekonstmkcijo, ko bodo za- čeli vsi obrati redno proizvajati, bo Cinkarna povečala svoj letni bmto produkt za preko 3 milijarde 500 milijonov starih dinarjev. Z. Š. Slika nad naslovom: Piritna pražar- na in obrat za proizvodnjo žveplene kisline (Foto: Z. Šentjurc) Obrat rafinacije cinka — New Jersey. (Foto: Z. šentjurc) l^^^a cinkovih koncentratov bo zgrajena na najsodobnejšem tehno- principu, ki ga danes uporabljajo v svetu. (Foto: Z. šentjurc) Cinkarna - metalurško kemična industrija Celje iskreno čestita za občinski praznik 20. julij TRGOVSKO PODJETJE »MERX« I službi sodobnega trgovanja Ce rečemo o trgovskem podjetju jMerx«, da je to mlada delovna or- ganizaaija, prav gotovo ni slučaj- nost. Čeprav je podjetje svoje za- jetne težave že davno premostilo pa se namreč še vedno razvija in jjapreduje. To pa seveda ne gre brez skrbi in težav. Cilj, ki so si ga pri Merxu zadali, je jasen:, sodobna trgovina zahteva sodobno opremo, primerno embalažo in hitro dosta- vo blaga trgovinam oziroma potroš- nikom. Merx ima več delovnih enot — potriiško prodajno službo, skladi- šča v Celju, Slovenjem Gradcu in Krškem, proizvodne enote - embalir- nice, izdelovalnico bonbonov in av- tapark. V kolektivu so se kaj hitro uvedli dejstva, da v sodobno ureje- ni prodajalni ne bo več prostora za ^Jago v razsutem stanju. Zato so ta- koj začeli preurejevati svoje,poslo- valnice. Ugotovlili pa so tudi, da to' ne bo mogoče brez solidno urejene- ga predpakiranja blaga. Tako so do- segli, da zdaj njhova ma,loprodajna mreža zagotavlja popolno higienič- nost in kar najbolj smotrno ponud- bo blaga. Pri Merxu menijo, da je njihova dolžnost, da propagirajo embalira- no blago in so zato v stalnem stiku z neposrednimi potrošniki — gospo- dinjami, tako da zbirajo njihova mnenja in želje o blagu, ki ga poši- ljajo na tržišče. V ta namen prire- ja Merx tudi sestar\ke s predstavni- ki maloprodajne mreže ter od časa do časa vabi v goste tudi svoje ne- posredne odjemalce — potrošnike. V enote je razdeljena tudi Merk- sova maloprodajna mreža. Tako po- slovanje zagotavlja hitro postrežbo in sveže blago. In prav nadaljnje- mu Ijitremu razvoju maloprodajne mreže je Merx posvetil največ po- zornosti. V Celju nadvse priimanjlcu- je prodajnih prostorov in stiska je iz dneva v dan bolj občutna. Na celj- skem področju odpade na eno samo prodajalno 380 potrošnikov, v tujini pa okrog 250. To je tudi vzrok za negodovanje potrošnikov, saj v ta- kih pogojih tudi postrežba ni po- vsem zadovoljiva. Trgovski delavec pravzaprav nima časa, da bi se po- svetil kupcu tako kot to današnji čas zahteva. Trgoviina pa — prav zaradi svoje utesnjenosti — tudi ni v stanju nuditi vseh tistih blagov- nih dobrin, ki jih daje na trg naŠa domača proizvodnja. Tako stanje je vzpodbudilo organe samoupravljanja v Merxu, da so za- čeli resno ukrepati. Zato so se odlo- čili, da bodo na področju Celja in bližnje oko^i'ce zgradili več novih samopostrežnih trgovin. Tako jih že gradijo v Celju na Otoku in Dolgem polju, dobila pa jo bo še Ljubljan- ska cesta, prav tako tudi Laško, Što- re, Dobrna in Vojnik ter v Celju še na Hudinji. Preuredili bodo tudi za- starelo klasično trgovino »Soča« v Celju v sodobno samopostrežno tr- govino. Vse te prodajalne se bodo imeno- vale Merx Market in bodo imele te- le skupne lastnosti: 1^ 210 kvadratnih metrov prodaj- nih površin z modernimi policami, s katerih si bodo potrošniki lahko sami izbirali blago; 9 dve moderni hladilni komori, ki bosta omogočili, da bo tudi ob- čutljivo prehranbeno blago dalj ča- sa ohranilo svoje lastnosti; # 14 metrov hladilnih vitrin, kjer bodo potrošnikom nudili dovolj ve- liko izbiro občutljivega blaga; • štiri blagajne; # sodobne razsekovalnice sveže- ga mesa, kjer bodo zagotovili higien- sko in kvalitetno meso; • in še posebnost — bifeji, ki bo- do na razpolago kupcem, njihovim spremljevalcem, pa tudi vsem sta- novalcem določene soseske; # pred Merxoviml marketi bo- do uredili tudi posebne l)arkirne, prostore; <| v marketih bodo prvič dobili primerne prostore tudi prodajalci, ki se bodo lahko v njih nekoliko od- počili in tako povečali svoje moči. Tak moderen market bo veljal mi- lil j on 40 tisoč novih dinarjev. Ta šte- vilka pa nazorno govori o tem, ko- liko truda bo moral kolektiv Menca vložiti v svoje delo, če bo hotel v treh letih zgraditi te nove samopo- strežne prodajalne. 2e v oktobru pa bodo odprli vrata dveh novih trgovin — na Otoku in Dolgem po- lju. Ti dve sodobni prodajalni bosta samo prvi člen v verigi Merxove bodoče maloprodajne mreže. Kolektiv si je veliko prizadeval in si seveda še, da bi kar najbolj uspo- sobil svoj strokovni kader. Organii- zirali so že več seminarjev, udeleže- vali so se strokovnih posvetovanj, nekatere mlajše moči pa so poslali tudi na prakso v tujjhio. Ta prizade- vanja so že rodila sadove. Kolektiv trgovskega podjetja »Merx«, se torej resnično trudi, da bi se čimbolj približal svojemu ge- slu »Vaše zadovoljstvo, naš ponos«, saj je to v korist tako potrošniku, kot v dobro delovni organizaciji. Breskve in marelice Ker so breskve "in marelice pre- cej podobno sadje, jih tudi vktihava- mo približno enako. Če smo se od- ločili, da jih bomo pasterizirali, mo- ramo najprej izbrati, ali jih bomo olupili ali ne. Ce smo se odločili za Pt^o, jih za trenutek položimo v vrelo vodo, ker bomo tako laže od- stranili olupek. Breskve konzervira- mo ponavadi razpolovljene, mareli- ce pa so lahko tudi cele. Polovičke naložimo v kozarce tako kot streš- ico opetko, dodamo nekaj koščic za 'boljši okus in sadje zalijemo s slad- ^orno raztopino. Na liter vode od- tehtamo 20 do 40 dekagramov slad-^' Igorja. Marelice, ki bi jih radi kasne- jejj,porabili za oblogo raznih sladic. sadne solate in podobno, pasterizi- ramo brez zalivanja. Vodo Segreva- mo do osemdeset stopinj in pasteri- ziramo dvajset do trideset minut. Za sadni sok iz marelic ali bres- kev odmerimo na pet kilogramov marelic 50 do 60 dekagramov slad- korja, za bresikve nekoliko več. Oprane in odcejanc sadeže razpolo- vimo,, posladkamo in pustimo dve uri pokrite na hladnem. Sočimo in dobimo za okrog tri litre soka. Za boljši okus lahko dodamo nekaj koščic. Marelično oziroma breskovo mar- melado pa pripravimo takole: dobro zrelo sadje pretlačimo v porcelana- jih zamašimo z gumijastimi kapi- cami. Iz marelic ali breskev pa lahko pripravimo tudi. kašasti sadni sok. Potrebujemo pet kilogramov mare- lic, tri četrt kilograma sladkorja in dva litra vode. Oprane marelice raz- polovimo in jim odstranimo koščice. Zmlejemo jih na mesoreznici in do- damo prekuhano vodo s sladkorjem. Dobro zmešamo in pustimo stati 12 ur. Nato sadje pretlačimo, sok se- grejemo na 75 stopinj in vročega zlijemo v segrete steklenice. Ta- koj zmešamo s sladkorjem ki- logram marelic, pol kilograma sladkorja), postavimo pokrito za dve uri na hladno, nato pa kuhamo marmelado približno 20 do 25 mi- nut. Na drug način pa lahko pripra- vimo marelično oziroma breskovo marmelado taikole: zrele marelice ali breskve zrežemo v rezine. Kuha- mo jih v lastnem soku in ves čas mešamo med dodajanjem sladkor- ja. Ko je marmelada kuhana in se njena kaplja nc razleze več, napolni- mo z njo kozarce in takoj zavežemo. Na isti način lahko skuhamo tudi mešano marmelado: pol breskev, pol marelic. PREDSTAVUA- MO VAM DVE MALI VEČERNI OBLEKI ZELO ŠPORTNEGA KROJA. VEČER- NI JU IMENUJE- MO ZATO, KER STA UKROJENI IZ LAHNEGA IN NEKOLIKO DRA- GOCENEJŠEGA MATERIALA. CE PA SE BOSTE ODLOČILI ZA DRUGO KVALI- TETO (OBLEKI STA SEŠITI IZ ETAMINA) JIH SEVEDA LAHKO KORISTNO UPO- RABITE ZA MANJ SONČNE DNI. Vitka Unija in plavanje T'sti, ki so nekoliko nagnjeni k debelušno- f\ in jim gr^ to k srcu, z veseljem pričaku- '*j0 poletja, ker upajo, da bodo spet dobili ''mijo«. in res — poleti, ko vsaj del časa ^.^^'•ivimo ob vodi, ko se kopamo in mnogi ™amo, izgubimo nekaj odvečnih dekagia- V vodi se okrepi in pospeši notranja m k""^'^' hrana v telesu hitreje izgoreva . hitreje porabimo tudi rezerve, ki jih hra- .,' '*-'lesnQ tolšča. Izgorevanje hranljivih snovi 'tlcsu pa pospešimo, če v vodi ne miruje- 3 najboljša telovadba je — plavanje. Pri pj'^anju dela mnogo mišic. Že pri navadnem J'^nem plavanju naprezamo mišice zgornjih II spodnjih udov, mišice, ki ude krčijo, ^j.*^. ki jih iztezajo in nekatere, ki jih obra- j^J" in sučejo. Poleg vseh teh pa delajo 5j f>i^katere prsne, medenične in hrbtne mi- Vj„^- Prsno plavanje je priporočljivo J5red- farn^ 'a tisle, ki imajo nekoliko zamaščena i^^yna in boke, pomaga pa tudi tistim, ki ijg I", močne nadlahti in stegna. Ce bi radi Ql°ili tolščo v bokih in na nogah, je naj- PjJ^' da vodo odrivamo z nogami, z rokami Vjjj delamo le toliko, da obdržimo nos pod it) ?: »Telovaditi« v vodi moramo intenzivno do,-,"' vsaj tako globoko, da se s prsti ne "^ših tal. Le v globoki vodi bodo gibi r^s ^ 'idov dovolj učinkoviti, saj se je treba ^Potruditi, da se obdržimo na površju. ki pg^'-'^ telesnih mišic pa dela pri plavanju, •"ri . športnim izrazom označujemo kravi. 'reb^/f''^'u so vprežene v delo tudi mnoge logg ^"^'^ in lirbtne mišice, stanjša pa tudi ki u Y gležnjih, torej priporočljivo za tiste, 'ti trebu^^ izgubili preobilen hrbtni dekolte k'^že^ ne smemo misliti, da bomo shujšali, tjio "ekajkrat pobrcamo po vodi. Plavati ^Uiot-p!^'' '^'sak dan najmanj četrt ure. če pa "'"•Pvc daljše plavanje, bo kura seveda še CELJSKE ANTIČNE RAZGLEDNICE Na velikem mednarodnem sreča- nju v Novem Sadu nas je prijetno presenetila zmaga konja Sedefa z jezdecem Čikom in ekipa, ki se je uvrstila na tretje mesto. Svojo spo- sobnost in borbenost sta jezdec Čik in konj Sedef potrdila že na med- republiškem tekmovanju, kjer sta dosegla ' drugo mesto. Uspešna sta bila še Roje s konjem Kobro in žre- bec Fantom z jezdecem Rančiga- jem. Na mednarodnem turnirju na Bledu, kjer so sodelovali Italijani, Avstrijci in naši tekmovalci, je celj- ski konjeniški klub sodeloval z dve- ma konjema. Konj Sedef z jezdecem Čikom se je uvrstil na drugo mesto pred Avstrijce in Italijane pa tudi Fantom z jahačem Rančigajem je dosegel zadovoljivo uvrstitev. Pri Celjanih se je žc zgodaj vzbu- dila želja, ohraniti rimske spomeni- ke, ki so jih pri gradnji svojih hiš nenehno odkrivali. Ker pa ni bilo posebnega prostora za čuvanje teh spomenikov, so jih vzlidavali v jav- ne zgradbe pa tfidi v privatne hiše. Iz virov vemo, da so krasili antič- ni spomeniki celjske hiše že v 15. stoletju. Lepo nam je to opisal Pa- olo Santonio v svojem popotnem dnevniku, ko je potoval skozi naše kraje 1487. Nekaj spomenikov, ki jih že on navaja, se nam je ohranilo do današnjih dni in jih hran(imo v lapidariju celjskega muzeja. Seveda pa to niso-edini, ki so jih vzidavali v hiše. Skozi vsa kasnejša stoletja nam jih omenja literatura, kako je spomenik vzidan v muzeju, zdaj v tej, zdaj v oni hfši. Večina so vsi ti spomeniki danes v muzeju, le nekaj se jih je ohranilo po mestu in ob teh se bomo ustavili v naslednjih sestavkih. Vodni stolp v Čuprijski ulici. V stolpu je bilo nekoč vzidanih več spomenikov, ki so blili prodani v Trst. Do danes se nam je ohranil le nagrobnik Marka Vibija Dioskora in njegove 80-letne žele Julije Kon- kordije. Nagrobnik je okrašen nad napisom z Meduzino glavo, ki je ču- vala grob pred roparji. Da bi pri ljudeh vzbujala več strahu, so jo umetniki uporabljali s kačam(i na- mesto las. Glavo obdajata dve ptici," v obeh zaklinkih sta delfina, pogost okras na nagrobnikih. Med napis- nim poljem in zatrepom je prekla- da, okrašena z bršljanovo vitico. Spomenik so izdelali okoli leta 100 našega štetja. KANCLER ERHARD IN PLENICE Rudarji v Zahodni Nemčiji so že dolgo v sporu z Bonnom. Nemšldi ča- sopisi poročajo, da je nedavnp obi- skal nemški kancler Erchard rudar- ski bazen v Porurju in tam odpel veliko govoranco. Rudarje je okre- gal, kot razočarani oče krega svoje nehvaležne otroke z besedami: — Vi bi vsi skupaj pomrli v ple- nicah, če bi ne bilo mene in moje politike! aKncler je očitno mislil na svoj »gospodarski čudež« iz dni, ko je bil še minister za gospodarstvo. Nemški časopisi ne pišejo nič o tem, če je morda kak rudar odgo- voril kanclerju takole: — Če bi ne bilo naših žuljavih rok, bi vi, gospod kancler, lahko svojo politiko zavili v plenice! LEVJA PRAVIČNOST Konj, koza in ovca so se z le- vom lovile po gozdu. Ko so ujeli smo, in jo razdelili na štiri dele, je lev odločil: — Jaz vzamem prvi del, ker sem kralj živali. Drugega mi bo- ste dali zato, ker sem pogumen. Tretji del je moj, ker sem naj- močnejši. Gorje pa tistemu, ki se bo drznil dotakniti četrtega! In tako je lev v svoji nepošte- nosti požrl ves plen sam. »ZAjfjA KUGA« V EVROPE.. Kralj Playboyev, američan Hugl Hefner, se je dolgo časa zadovolje- val s Severno Ameriko, kjer ima ne- kaj velikih klubov, v kateiih streier jo, zabavajo in »kulturno dvigajo« vsega prenasičeno občinstvo takole uniformirana dekleta. »Zajklje«, ta- ko jih imenujejo, so nedavno vdrle na angleški zelnik v London, kjer baje z uspehom kvarijo hladnokrv- nost značaja med angleškimi mož- mi. Za njihove vrstnike v živalskem svetu je značilen hiter razplod. Ta značimost velja tudi za človeške »zajklje«, sicer ne dobesedno pa vendarle. Nekaj nemških deklet j« že na specializaciji v Londonu in kmalu bodo tak zajčji trop imeli tudi v Berlinu. Nekateri zatrjujejo, da je to svojevrstna »zajčja kuga«. Katero mesto v Evropi bo nasled nje? Francija, kjer je pred leti res- nična kuga pomorila skoraj vse dol gouhce? če prodre k nam, bo hudo, ker nismo cepljeni s pravo mero..- Mala križanka Vodoravno: 1. vrsta športne igr^' 6. posestvo, 8. del klasa, 9. srbohr- vaška črka, 10. ženski pevski glas. 11. bolečina, 12. soglasnik in samO" glasnik, 13. filmske lepotice, 14. prc bivalcc skrajnega severa, 16. make- donski folklorni ansambel. Navpično: 1. drznost, pogumnost' 2. psihološki preizkus, 3. oče, 4. oseb' D|i zaimek, 5. pogan, 6. domače molZ' ne živali, 7. slovensklil realistični ki- par s klasičnim prijemom (Jože)' 11. moško ime, 13. velika ruska re- ka, 15. kazalni zaimek. UKtDNlSTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovi' okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot .Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik. (1948-1950), nato kot »Saviniski vestnik. (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šniarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA^ Zavod za informativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: •Celjski ti»k«. — Cena: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.00) din. polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.001- - TEKOČI RAČUN: 507-3-227._____^ PARIZ MESTO REVOLUCIJ Pred dnevi, 14. julija je, Francija praznovala svoj narodni praznik. Praznik Bastil|ije se v Franciji pra- znuje v spomin na dan, ko je leta 1789 pariško meščanstvo zavzelo Dome des Invalides, se oborožilo s puškami in topovi ter napadlo sirn- bol fevdalnega absolutizma Bastili- jo. Bastilija je bila trdnjava, upo- rabljana pa kot ječa. Ta spopad je pomenil zmago buržoazije, čeprav je levji delež pi^Ispeval proletariat. Plemiški fevdalizem je bil zrušen in v Franciji so bili ustvarjeni pogoji za razvoj kapitalističnega družbene- ga razreda. Deset let pozneje je Na- poleon Bonaparte zrušil republiko, se oklical za cesarja, toda leta 1814 s eje republika spet vrnila. Sledile so še tri revolucije, ki so pretresale Pariz. Leta 1830 je bila julijska revolucija, leta 1848 pa je bil v julijski revoluciji zrušen Filip Ludvik XVIII. Druga republika, ki j(i je predsedoval Luj, Napoleonov nečak, je trajala le do 1852. leta, ko se je Luj Napoleon proglasil za ce- sarja. Velikih 71 dni pariške komune le- ta 1871 je še enkrat streslo Pariz do temeljev, toda to je bila revolucija proletariata, katere stoletnico bo svet praznoval čez pet let. Kdo ve če bodo v Franciji ob stoti obletnici pariške komune dovolili slavje? Pe- ta francoska republfi'ka je namreč še vedno dedič prve francoske revo- lucije iz leta 1789. Brez dvoma je Pariz evropska prestolnica, ki je doživela največ re- volucij, hudih političnih pretresov, je mesto, kjer se vsakokratna oblast nikoli ne more čutiti varno v sedlu. Pariz izžareva svojo življenjsko silo kot malokatero evropsko mesto, zato je tud|!' cilj milijonov turistov iz vsega sveta . HAS\i NEMIRI ZARADI \mmv v ZDA imajo te dni hude težave. Vročinski val je zajel tudi severni del držav. Čikago, ki sicer leži ob velikem Michiganskem ježem, je za- jel tak »pekel«, da so ljudje na uli- cah omedlevali, nekaj jih je tudi umrlo. Toda zgodilo se je nekaj hujše- ga. Vročinski val je bil povsod za rasne nemire in politični problem. Neki črnski dečki so se namreč lo- tili uličnih hidrantov, jih odprli, da bi se v vodnih curkih nekoliko ohla- dili. Policija je grobo posegla vmes. Gumijevke so padale po malih čr- nih hrbtih. Vse to je sprožilo ogor- čenje med prebivalci črnske četrti, ki se je razvilo v pravi spopad, ki je terjal nekaj smrtnih žrtev, veliko ranjenih in še več aretiranih. Stvar se je razširila na politično področje. Na pomoč so klicali No- belovega nagrajenca, črnca Martina Lutra Kinga, ki je v pogajanjih z či- kaškim županom ež dosegel določe- ne socialne pravice in spremembe v korist črnskega prebivalstva Itega velikega mesta. Doslej sever Združenih držav ni bil prizorišče rasnih nemirov. Se mar vpliv segregacijskega juga seli na sever, namesto da bi bilo naro- be. Vprašanje je namreč, če bi či- kaška policija reagirala tako suro- vo, če bi hidrante odprli beli otroci? De Gaulle, državnik, ki ravno nima navade, da bi upogibal hrbet, še manj pa, da bi se pred kom spustil na kolena, je vendarle oboje storil. Ko je nedavno pripenjal bivšemu inšpektorju tujske legije, generalu Morelu veliki križec legije časti, mu je najvišje odlikovanje, ki ga daje Francija, padlo na tla. Ponižno se je sklonil in pobral simbol slave iz prahu, ter ga potem vzravnan pripel na prsi negibnega generala Morela. MIRJANA ŽE DRUGIČ IZBRAM Mlada 18-letna Celjanka Mirjana Petrnel je s svojo prikupno vnanjo- stjo požela letos že dmg uspeh. Pr- vič je bilo to v Portorožu, kjer so pred mesecem izbirali »miss« Slove- nije. Na tem lepotnem tekmovanju je bila druga in si tako zagotovila udeležbo pri zbirnem tekmovanju za najlepšo Jugoslovanko v Beogra- du. Pred dnevi pa je Mirjana bila v Slatini Radencih med tremi izbran- kami, ki jih vsako leto tu volijo kot »tri radenska srca«. Naš posnetek Mirjane izvira še iz časa, ko ni imela še nobene lovori- ke, ko je nastopila kot model za re- klamo kopalnih oblek. Časniki so pri nas nenaklonjeni lepotnim tekmovanjem. Nekatera stališča so razumljiva, zlasti tisto, da za uspeh te vrste ni treba nobe- nih zaslug in prizadevanj. Res je. Toda potem ne prirejajmo takih prireditev, odklonimo raje vzroke, kot da se zmrdujemo nad posledi- cami.