Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 61. ŠTEVILKA. J0L1ET, ILLINOIS, 29. AVGUSTA 1913 LETNIK XXII POD ZAŠČITO ZDRUŽENIH DRŽAV, ^ Mehiki naseljeni Američani imajo zapustiti deželo brž ko je mogoče. mejne straže pomnožene. Uncle Sam nastopa odločno, ker Huerta noče odstopiti. Washington, D. C., 27. avg.-— Predsednik Wilson je poslal danes svarilo na_ vse v Mehiki naseljene ameriške državljane, da naj takoj zapuste deželo. Obenem je bilo ameriškim o-Pravilnikom ter vsem konzulom in Konzularnim agentom naročeno, da nai mehikanska civilna in vojaška °blastva Qpozorijo na to, da bodo odporna za vse krivice, storjene Američanom". . Državni tajnik Bryan je poslal brzojavko za brzojavko na poslaništvo in onzulate, da jim izporoči najvažnejše Podatke iz poslanice predsednikove. Zastopnikom zavezne vlade je bilo Naročeno, da naj odpotujočim Američanom pomagajo kolikor mogoče. Za ^aseljence v pristankih mestih ali v . lzini brežine so na razpolaganje lad-Je v zadostnem številu. t . " bivšega guvernerja Johna Linda 36 ^PsPelo nocoj poročilo, da mu je ehikanski minister za vnanje stvari, "amboa, vročil novo noto ali službeno pismo. G. Lind se nahaja zdaj Vera Cruzu. Državni tajnik sicer jjj 111 imel povoda, da objavi vsebino note, toda je izjavil, da je ,fosr-puJoča", in je poudaril smehljaje, da V V zadnjih dneh glede na me-. danski položaj vedno besedo "nespremenjen". G. Wilson ni imel o najnovejši izpremembi položaja niče-Sar povedati. Skoro brez izjeme so vsi člani kongresa sprejeli poslanico predsednikovo 0 mehikanskem položaju z največjo Pohvalo. Za izvedbo v poslanici očr-Jane politike je bilo nocoj že vse u-renjeno. Mejne straže so dobile strogo povelje, zabraniti vsak poskus JPosiljatve orožja in streliva v Mehiko. Alt... 1 nadzoroval čete v Texasu, se nahaja na poti v Washington. Z ozirom na morebitno pomnožitev čet ob meji je izjavil gerieralštabu pri-deljeni brigadir Wortherspoon, da je odločitev o tem odvisna od razvoja položaja v bližnjih dneh. Posvetovanje o tej važni stvari se bo vršilo jutri zarana med predsednikom in državnim tajnikom. Vsekako se namerava storiti vse, da se občuva načelo najstrožje nepristranosti. Pomorski minister Daniels je govoril o položaju danes s predsednikom. Pomorsko ministrstvo je pripravljeno, takoj odposlati več ladij v mehikansko vodovje, če bo to potrebno. Idealna stremljenja. Glasgow, 25. avg. — Bratko sodelovanje in bratsko sopripomaganje kot izdatna zagraja proti trinoštvu trustov in kot spravni živelj v večnem boju med kapitalom in delom je tvorilo predmet nagovoru, ki ga je imel danes Earl Grey, prejšnji generalguver-ner kanadski, pri otvoritvi kongresa zveze "International Cooperative Alliance". Na posvetovanjih kongresa se udeležuje nad šeststo delegatov, ki zastopajo kacih 20 milijonov članov so-pripomočnih zadrug v Evropi in Ameriki. Izvajanja Earl Greyeva so bila živahno odobravana. Govornik je izjavil med drugim, da je najti na Nemškem, Francoskem, v Veliki Britaniji, Združenih Državah in mnogih drugih deželah dokazov za uporabo kooperativnih ali sopripomočnih načel v obrt-nijskem življenju narodov. Po vsem omikanem svetu da opravičuje zname- S'prašaniTT ^ ^ "oia4i*®» '^^--rast~J«Jopefatr.-~'..-.v sttranjar go-r,- °"Je. ki se utegne rešiti te dni. *------«-»-------= - " ..'t«, j... r.pn(,„|. " "icgne resiu re < Lveneralstabni načelnik Wood, ki Thaw ostane v Kanadi. Sherbrooke, Quebec, 27. avg. — Za Harry Iv. Thawa je pridobilo danes zagovorništvo nad zastopniki new-vorških državnih oblastev tri zmage. Thaw je bil zopet prepeljan v svojo celico, kjer je vsaj začasno varen pred vsemi naklepi kanadskega priselitve-nega urada. Tukajšnje prebivalstvo je izražalo svoje sočutje s Thawom na tako hrupen način v dvorani višjega sodišča, da je moral sodnik občinstvo resno posvariti. OPERATORJI U Michiganski rudniški posestniki pri-poznajo unijo, a hočejo odstraniti voditelje. FERRIS GRAJA OKRUTNEŽE. Guverner pravi, da so štrajkarske zahteve popolnoma upravičene. Sovo pričakovanje, da se bliža dan no- je vega družabnega reda. Marquette, Wis., 25. avg. — Da se "Western Federation of Miners" pripravlja na dolg boj v okrožju bakrenih rudnikov v Michiganu, je razvidno iz tega, da se nameravajo odposlati otroci v druge okraje. Med štrajku-jočimi rudarji so se razdelile iz Calu-meta, Mich., vpraševalne pole, na katerih se mora navesti, ali je dotičnil: oženjen in koliko otrok ima. Pravijo, da >e ima samo v Marquette county prepeljati 500 do 1000 otrok. Big Rapids, Mich., 26. avg. — Pogoje, pod katerimi so operatorji pripravljeni za poravnavo rudarskega štrajka v bakrenem okrožju gorenje-ga polotoka, je očrtal guvernerju Fer-risu v njegovem domu tukaj dan#s A. J. Murphy iz Detroita, ki se je pravkar vrnil iz štrajkovišča, kjer je posredoval kot osebni zastopnik guvernerjev. Hočejo pripoznati unijo. V svojih pogojih za poravnavo dovoljujejo operatorji, da članstvo v "Western Federation of Miners" samo po sebi ne bo nikogar oviralo od zopetnega sprejema k delu, ali pridržujejo si pravico, da zavrnejo od dela "vsakega agitatorja, ki je zakrivil kako nasilje ali nered". Operatorji pravijo, da se bo krajši delavnik skrčil kolikor mogoče do o-sem ur, ali vsled manj vredne rude da je potreben samo en mož pri vrtanju. Nepreklicno zahtevajo, da se štraj-kovni zastopniki zveze "Western Federation of Miners" umaknejo iz štraj kovnega okrožja, ter obljubljajo, da se bodo po dokončanju štrajka vse po-samne in splošne pritožbe pretehtale. Ferris graja operatorje. Po svojem razgovoru z g. Mujoht-jem j e~ gu v e r ne r~ Fe rr i s rekel: "Sodnik Murphy je svojo nalogo izvršil v moje popolno zadovoljstvo. Moj pogovor ž njim je samo okrepil moja prejšnja prepričanja. Brez obotavljanja pravim, da imajo rudarji resnične pritožbe. S tem ne trdim, da imajo prav v vseh svojih prizadevali in da se jim mora izpolniti vse zahteve, toda upravičeni so do nekaterih reči, ki jih zahtevajo; in to dejstvo na-pravlja po mojem mnenju, da je videti stališče, katero zavzemajo operatorji, prevzetno in krivično. "Dokler bo navzočnost vojakov v bakrenem okrožju potrebna v zaščito, ostanejo tam." Strah brez vzroka. Calumet, Mich., 26. avg. — Čete in pomožni šerifi so se razvrstili v močnih oddelkih davi zarana, ker so pričakovali izgredov od strani štrajku-jočih rudarjev; o katerih se je govorilo snoči, da bodo z združenimi močmi ustavili delo v rudniku Calumet & Hecla, kjer se dela v jamskih rovih. Šeststo štrajkarjev, ki so nosili prapore in ki so pred njimi korakale mnogoštevilne ženske, je nastopilo in pridružili so se jim miličarji in pomožni šerifi, ki so jih spremljali, da preprečijo morebitno rabuko. Štraj-karji so korakali v paradi skoz Calumet in selišči Hecla in Osceola, in potem so se razšli, ne da bi poskusili motiti delavcev. Pri rudniku Quincy, blizu Hancocka, je paradiralo 500 štrajkarjev, ki so se ustavili pri enem izmed vhodnih poslopij, kjer jim je milica velela oditi. Voditelj: se je branil in je bil prijet. Drugi so odkorakali. Pri rudniku Superior je spremljal oddelek miličarjev stavkokaze na delo in ženske so jih obmetavale z jajci in drugimi metali. > NAJVEČJA BOJNA LADJA, KI JE BILA KDAJ ZGRAJENA, PRIPRAVLJENA ZA POSKUSNO VOŽNJO V ROCKLANDU, ME. ^;u'k-'nSlCa clrcadnouKlitka "Moreno Rivadavia", največja bojna ladja na svetu, je dospela v mesto New York 0 .Ss-» dne"" Za končno Pobarvanje pred poskusno vožnjo. Velikanska ladja je bila spuščena na morje v Quincy, •p.rŽaVe avgusta 1911 in njena botrica je bila senora de Naon, žena argentinskega poslanika za Združene .'°Povi i- uu ima dvanajst topov debelih po dvanajst palcev, in vsi se lahko sprožijo v eno stran ladje, ''i ia .a vržejo izstrelek, ki prodre štirinajst palcev debelo jekleno pločo na razdaljo na sedemintrideset Razmeri dreadnoughtke so: Dolgost, 577.5 čevlja; širokost, 96 čevljev. VOPICKA NI POVOLJEN AVSTRIJI. Nasprotuje temu, da bi se poslal chicaški Čeh kot poslanik na Bolgarsko. avstrija se sama smeši. Uncle Sam je ne bo vpraševal za reči, ki ji niso nič mar. Washington, D. C., 26. avg. — Charles J. Vopicka, chicaški pivovarnar, ki želi biti Združenih Držav poslanik na Bolgarskem, je postal predmet mednarodnih zapletljajev, kakor se poroča semkaj danes. Poyoda ni za domnevo, da poskuša avstrijska vlada preprečiti imenovanje Srečkanje za zemljišča. Washington, D. C., 25. avg. — Skoro devettisoč farmskih zemljišč po 160 akrov bodo izžrebali "srečneži", ko se prihodnji mesec odpre za naselitev 1,-345,000; akrov zemlje na Fort Peck Indian Reservation v severovzhodni intani. To je zadnje veliko ozemlje, ki je ima Stric Sam ponuditi svojim prebivavcem na žrebanje in eno največjih v zgodovini otvoritev vladnih ozemelj glede rodovitnosti. Y1;k' i poljedelski ygscakj cenijo, da bo ta ogromni kos zemlje, kadar bo obdelan, donašal na leto okoli 25,000,-000 bušljev žita — dovolj za prehrano kakega celega naroda. Department notranjih stvari dovr-šuje obširne priprave, da odpošlje veliko število klerkov v Glasgow, Havre in Great Falls, Mont., kjer se bo vršilo registrovanje. Ti zemljiški uradi se odpro dne 1. septembra, ko se prične vpisovanje za ta zemljišča. Vpisovanje bo trajalo do dne 20. septembra. Iz razsežnosti ozemlja, ki se ima o-tvoriti za naselitev belokožcem1, (je sklepati, da bo to ena največjih zemljiških otvoritev, ki so se kdaj nudile prebivavstvu, tako da bo možnost za izžrebanje ali pridobitev kakega zemljišča mnogo večja, nego ob katerikoli prejšnji zemljiški otvoritvi. Na primer, ko se je žrebalo lani za zemljišča lia reservacijah Coeur d' Alenc, Flathead in Spokane, se je vpisalo 90,-000 oseb za pridobitev zemljišč v teh treh indijanskih rfeservacijah, ki so imele komaj četrtino površine ozemlja, katero se zdaj otvori na Fort Peek-reservaciji. Vladni uradniki ne verjamejo, da se priglasi več nego 75,000 oseb za zemljišča na Fort Peck-reservaciji. Zato bo možnost izžrebati četrt "šekšna" (section) v "loteriji" Fort Peck-reser-vacije štirikrat tolika, nego je bila pri prejšnjih žrebanjih za vladno zemljo. Dejanska vrednost te zemlje je povprečno kacih $25 na aker, kakor izjavljajo vladni poljedelski veščaki. Vladna cenitev pa je samo od $2.50 do $7 na aker, tako da so to resnične cene za tiste, ki izžrebajo to zemljo. Skozi Fort Peck-reservacijo drži (železnica) Great Northern Railway. na tisoče Čehov, ki so se izselili iz avstrijskega cesarstva, ki jim ni ugajala avstrijska vlada. Avstrija je bila nagnjena, polagati krivdo za številne težave z Bolgarijo in drugimi vzhodnimi evropskimi deželami na nesoglasja, povzročena po izseljencih raznih avstrijskih narodnosti. Očividno prevzema Avstrijo strah, da bi utegnil g. Vopicka sočuvstvovati z bolgarskimi Čehi pri vsakem njihovem obnašanju nasproti Avstriji. (To je dobeseden prevod iz "The Chicago Daily Tribune", največjega dnevnika na svetu. Brzojavka je ve-lezanimiva, ker kaže Avstrijo v strahu in trepetu pred bodočnostjo. Avstrija postaja nervozna, da vidi povsod strahove — vsled lastnih grehov!) Drobtinice. So ljudje pri raznih Jednotah (celo pri katoliških), ki pravijo: vero vun iz Jednot, jednota naj se ne imenuje katoliška, Jednota je samo podporna in zavarovalna organizacija. To pa nikakor ni res. Najprej vprašamo: Kaj vam je vera na poti v Jednoti? Ali je že kdo .zaraditega, ker je dober kristjan obubožal? Ali ni nasprotno res, da je od božjega blagoslova odvisen vsak uspeh? Ali hočete biti slabši, ko protestantski Amerikanci, ki otvorijo izborovanja v poslanskih zbornicah z javno molitvijo? ♦ ; Ni res, da so Jednote, kakor so dandanes, samo podporne organizacije. V jednotinih društvih, ki imajo mesečne 'seje, se govori o veri ali zoper vero, ikakor je pač Jednota, verska ali proti-verska, tu se sklepa o javnem nastopu pri cerkvenih slovesnostih, pri skupnem sv. obhajilu, sklepa se o cerkvenem pogrebu, v protiverskih društvih g Vopicke iz političnih vzrokov G ,se smeš; ^ a ki so še morebiti Vopicka je Čeh-American, m ce bi bil ,vernj) Jednota in društva podpirajo poslan na^Bolgarsko, bi nase^ tamkaj Lfnotno časopise, časopisi pa so ver- ski in protiverski, torej nam katoličanom ne more biti vseeno, kateri časopis se podpira z našim denarjem. Ako je katoličan na pr. pri socialistični Jednoti, je prisiljen podpirati brez-verske liste, in tako sam sebi bije v obraz. * Pravijo ti švigašvaga-možje, naj bo vsakdo privatno katoličan, v Jednoti pa tega ni treba kazati. Lep katoličan je to, ki si ne upa javno priznati, kaj je, ali se to ne pravi zatajiti Kristusa, ki je rekel: "Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred nebeškim Očetom"? * Kako predrzno čelo imajo tisti, ki jim smrdi ime katoliško! Dokler so lovili člane v Jednoto, je za trnek dobro služila beseda katoliški, zdaj ko mislijo, da imajo dovolj ribic v mreži, zdaj pa le proč s katoličanstvom, k polni skledi naj se pa vsede socializem. Kar so s trudom in znojem sejali katoliški možje, to naj zdaj žanje brezverski socializem! Kaj ne, B rožič, vi bi radi prijadrali tudi z Jugoslovansko Jednoto v socialistično pristanišče, če bo le šlo. Zares, daleč ste prišli! Po češko! Dunaj, 25. avg. — Nadvojvoda-pre-stolonaslednik Franc Ferdinand si je nakopal jezo od strani Čehov. V Pragi izhajajoči mladočeški list "Narodni Listy" poroča, da je Češka akademija za umetnost in znanstvo nedavno imenovala ruskega starinoslov-ca Upenslcega za izrednega člana. A-kademija je vprašala o tem, po svojih praviHk,--pokrovitelja-, katera častna mesto zavzema nadvojvoda-prestolo-naslednik. Vloga je bila pisana po običaju v nemškem jeziku. Prestolonaslednik pa je odrekel svojo privolitev k odlikovanju, kar je Čehe razgor-čilo. "Narodni Listy" pristavljajo poročilu pripomnjo, da bo akademija s prestolonaslednikom v prihodnje govorila samo po češko. Nemški cesar na Poznanjskem. Poznanj, 26. avg. — Nemški cesar in cesarica, v spremstvu svojih sinov, bavarskega prineregenta, gcnerallajt-nanta Alberta Pollio, načelnika italijanskega generalštaba in drugih visokih osebnosti, sta dospela danes semkaj. Bivala bosta tu dva dni, da pregledata 5. armadni voj in prisostvujeta posvečenju nove mestne zbornice in kapele v poznanjskem gradu. Poljski časopisi in voditelji poljske stranke so poskušali, proglasiti bojkot nad slavnosti v zvezi s tem posetom, da s tem izrazijo svoje neodobravanje nasilnega ponemčevanja na Poznanjskem. Za nagrado. Beaduell, Anglija, 26. avg. — Harry Hawker je danes spet podjel svoj polet z aeroplanom naokrog ob brežini Anglije in Škocije, ter upa dobiti nagrado $25,000. Včeraj je preletel, začenši pri Southamptonu, 49.5 milj v 55 minutah in 48 sekundah. Polet se mora dovršiti v 72 urah. Modrost avtsrijske politike. Kriza na Češkem je dosegla svoj vrhunec: pred kratkim je zavladal ko-misarijat. Vsled nemške preobjestno-sti, ki zahteva na Češkem za sebe vse mogoče pravice, katerih v drugih deželah svojim sodeležanom nikoli ne prizna niti v skromnejši meri, ni moglo priti do sporazuma. Vsled večletne nedelavnosti deželnega zbora je prišla dežela v vedno večje krize in pred bankerot. Dežela ni imela nobenih sredstev več, da bi vzdržala deželno upravo in ker ji država ni hotela priti na pomoč, so odložili zastopniki konservativnega veleposestva v deželnem odboru svoje mandate in je podal deželni maršal princ Lobkowic svojo demisijo. Cesar je demisijo sprejel in odredil za kraljevino Češko komisari- jat. . - Sedaj so pa nemški poslanci na češkem izdali oklic, v katerem vale krivdo za absolutizem v češkem kraljestvu na vlado, ker ni podpirala nemških želj in se boji tistih Čehov, ki kujejo v Peterburgu, Parizu in Belgradu panslavistične načrte v škodo države. Tako Nemci denuncirajo! Kadar se ne zadovolji nemška požrešnost, takrat je seveda kriv — Peterburg ali Pariz, če ne celo London, avstrijski Slovani so pa kajpada v stalni zvezi in stiku z ruskim čarom ali vsaj z njegovim dvor nim ministrom. Na ta način skušajo avstrijski Nemci vzdržati svojo komando v Avstriji, toda to je presneto jalovo sredstvo. So tudi možakarji, ki kričijo; Jednote, združite se, bomo bolj močni, v slogi je moč! In tako kričijo ravno-tisti, ki so se prej drli: proč od K. S. K. J., napravimo novo, da bomo tudi mi predsedniki in tajniki in blagajniki, ko še pa pri drugi niso prišli do polnih jasli, pa so ustanovili tretjo, četrto in peto. A zdaj pa kričijo o združenju! To ste "smart" ljudje! Ali tedaj, ko ste ustanavljali nove Jednote, ni veljalo geslo: v slogi je moč? Vi ste pravi voditelji naroda, ki danes ne veste, kako stališče boste zastopali jutri! Zakaj ste pa šli proč od K. S. K. J., kdo vas je silil? Ali vam zdaj diši' kasa K. S. K. J., ki ima več dolarjev, ko vse druge Jednote skupaj? Brožič, to bi bila banka, še lepša, ko ona v Minnesoti! * K. S. K. Jednoti je vsak posamezen član in vsako društvo dobrodošlo in res vsak dan pristopajo novi člani, a združenja z drugimi Jednotami ne potrebuje in ne mara. Vi, ki ste sli proč, pridite nazaj, če hočete, Jednota pa ne bo za vami hodila! * Mister Brožič, kaj pa Medošev denar? Kedaj ste že trdili, da boste to sfiksali pred konvencijo, pa niste dr-žali besede? Zakaj pa ne primete Sure-ty-družbe, da bi imeli pred konvencijo čiste račune? Vi ste veliki v besedah, pa silno majčkeni v dejanjih! * Delegatje J. S. K. J., velika večina as je še pravega duha, zdravega na-ziranja, čast in zgodovina vaše organizacije zahteva, da ohranite Jednoti odločno katoliški značaj, da pa obenem odpravite iz odbora Germa in Brožiča, ki bi rada privedla vašo Jednoto v socialistični tabor. Verjamite nam, mi smo dobro poučeni o tem. Vladno posojilo. Dunaj, 25. avg. — Da se upravi Češkega, ki je izza nedavnega časa pod oblastjo kraljevskega komisarja, ne koliko pripomore iz nujne finančne stiske, ji je tukajšnja vlada dovolila brezobrestno posojilo petčetrtin milijona kron. Vsota pa se mora v gotovi dobi povrniti. Guvernerji zborujejo. Colorado Springs, 25. avg. — Jutri bo tukaj otvorjena letna konferenca guvernerjev, ki se je udeleže zastopniki najmanj 24 držav. Dvanajst guvernerjev je dospelo že tekom današnjega dne. Med njimi se nahajajo državni poglavarji iz Kansasa, Wis-consina, Colorada, Nevade in Virgi nije. Illinoiški guverner Dunne se pričakuje še nocoj. Jolietska novica. — Novica o Harry K. Thawovem nedavnem senzačnem ubegu iz zavoda za blazne zločince v Matteawanu je prodrla tudi v jolietsko državno kaznilnico, in Thaw je že dobil posne-mavca. Včeraj navsezgodaj je utekel iz tukajšnje kaznilnice v avtomobilu s pomočjo neke ženske in drugih poma-gačev neki kaznjenec, ki sliši na ime "Jeff" Sharum, ali "Jeff" Benton, "Jeff" Davis, Robert Baron, James Hunt in "Little Jeff", kolovodja neke tolpe ponar*jevavcev in tatov, ki so baje v South Chicagi ukradli $10,000 in tekom leta 1912. ponaredili poštnih denarnih nakaznic za $50,000. Sharum je presedel od svoje 3^41etne kazni nekaj nad mesec dni. Ker je bil za-vezni jetnik, je užival posebne pred-pravice in je bil znan kot takozvan "trusty", ki je imel gotove svobode. Kako je utekel, izporočimo prihodnjič. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 27. avg. — Prihodnji ponedeljek, dne 1. septembra, bomo praznovali Delavski dan (Labor day). V Jolietu bomo imeli veliko poulično parado delavskih društev. Prične se parada ob 10. uri dopoludne, in se bo pomikala od križišča N. Chicago in Cass cest zapadno do Bluff ceste, južno do Jefferson ceste, vzhodno do Chicago ceste, severno do Ohio ceste in potem obratno do Desplaines ceste, kjer se paradniki razidejo. Popoludne bo velik piknik v Dellwood parku. — Rojak John Fido, ki je dolgo let razvažal pivo pri Porter Brewing Co., je kupil salun na vogalu Ruby in Bluff cest, kamor vabi svoje znance na o-krcpčilo v vročih dneh in večerih. — Na obisku v Jolietu v ponedeljek so bili gg.: Alojzij Kostelic iz Salide, Colo., in Peter Špehar iz Kansas City, Kans., nadzornika J. S. K. J., ter John Drobnič iz Salide, Colo., delegat dr. št. 78 J. S. K. J. Ogledali so si med drugim tudi tiskarno A. S. Včeraj zjutraj so odpotovali dalje proti Pittsburgh«, Pa., na konvencijo J. S. K. J., ki se prične v ponedeljek, dne 1. sept. Skupaj ž njifni je odpotoval tudi g. Anton Košiček, delegat jolietskega dr. sv. Petra in Pavla št. 66, ki je obenem kandidat za gl. predsednika, kakor čujemo. —Dr. Martin J. Ivec, vrhovni zdravnik J. S. K. J., odpotuje v petek, dne 29. avg., v Pittsburgh na konvencijo. —Blagoslovljenje nove zastave rock-dalskega društva Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. se. je izvršilo zadnjo nedeljo dopoludne pri deseti maši v naši cerkvi sv. Jožefa kar najsloves-neje, tako da je bil ta dan pravi pra.z nik za naše vrle Rockdalčane, Joliet-sko društvo sv. Genovefe st. 108 K. S. K. J. je poslalo pozdravit sestrsko 3rugfvo rockdalsko svoje četvere glavne odbornice, in sicer predsednico go. Marijo Golobitsh, tajnico gdč. Mamie Stanfel, zastopnico gospo Mamie Rogina in odbornico go. Marijo Meja-ški, ki so se peljale z avtomobilom v Rockdale, kjer je bilo že vse pripravljeno. Proti 10. uri so se pripeljala rockdalska društva v Joliet do notranjega mesta, in sicer v kočijah, avtomobilih in cestnoželezničnih karah. Tu sta pričakala Rockdalčane in jih po-Zdr?':,a v imenu fuiših jolietskih društev glavna maršala ha konjih, gg. Jo-^ip Sitar in Josip Zalar,' gl. tajnik K, .S K. J Maršala sta potettt iepo razvrstila Rockdalčane v paradni sprevod, ki se je potem pomikal po N. Chicago cesti do slovenske cerkve skozi špalir neštetih gledavcev vseh narodnosti. V paradnem sprevodu ie na čelu svirala godba, za njo so korakali polnošte-vilno čvrsti člani društva Sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J., potem Srbsko Pravoslavno Bratstvo litvinsko društvo in za nji« pftnajst kočij in avtomobilov, v katerih so se vozile dične članice društva Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. ter njihovi odlični spremljevavci.' Krasen je bil ta paradni sprevod ob najkrastifcjšern vremenu, in ponosno so vihrale neštete zastave. Pred cerkvijo sv. Jožefa je pozdravilo vrle Rock-dalčanke zastopstvo društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. z razvito zastavo, in nazadnje dr. sv. Genovefe, ki je svoje sestre sprejelo po sestrsko in jih spremilo v cerkev. Blagoslovil je novo zastavo g. župnik, Rev. John Kranjec. Botroval je rockdalski župan, g. Kraemer, in botrica pa je bila gospa John Dernulc, soproga dobro znane ga rockdalskega gostilničarja. Slavnostno pridigo je imel g. kaplan, Rev. A. Berk, ki je izvrsten cerkveni govornik in je' tudi to pot napravil najgloblji vtis na vse navzoče s svojim govorom Po cerkveni slovesnosti se je vršil spet poulični sprevod nazaj v Rockdale, kjer se je vršila slavnostna parada, in popoludne velika veselica v Mavričevi dvorani, kamor je prišlo tudi mnogo ljubih gostov iz Jolieta. Vse se je vr šilo v najlepšem redu. —Slovenskih hiš "na hribu" je čim-dalje več. Ena izmed najlepših je g. Frank Horwatova na voglu Cora in Hutchinson cest, ki je pravkar dograjena in je tako lična, da jo je veselje pogledati. Tako lepe, v eno nadstropje po najmodernejšem načrtu zidane hiše, s krasnim razgledom po.severnem Jolietu tja daleč preko Lock-porta, mora biti veselo vsako oko, in posebno še lastnikovo! — Sosedne hiše na Cora streetu pod št. 1224 lastnik je pa g. Jos. Klepec, upravitelj »iskarne A. S., ki ni štedil ne novcev, niti časa, da je od g. Jurajevčiča kupljeno hišo temeljito popravil in prenovil, da je videti sedaj kakor nova. Enonad-stropna hiša stoji na veliki loti, na kateri je prostora za lep vrt in nasad senčnatih dreves, pod katerimi bo prijetno bivati tudi v najhujši vročini, kajti lota leži takorekoč na vrhuncu hriba, kjer v čistem zraku vedno pihljajo mile sapice. — Pisma na pošti koncerti zadnjega tedna so imeli: Sekula John, Vičič Mrs. Jos., Zajček Jos. — Spominski Album je dotiskan in bo izdan koncem tega tedna. Chicago, 111., 25. avg. — Iz urada Stavbinskega in Posojilnega Društva "Slovenski Dom" se naznanja vsem cenjenim članom in članicam, da se bo po odločitvi nadzornikov vršilo letos delniško zborovanje na dan 6. sept. t. 1. zvečer ob 7:30 uri v navadni društveni dvorani 22nd Pl. in Lincoln st., to bo ravno na soboto. Zatorej ste vsi vljudno vabljeni, da se udeležite v največjem številu, ker se bo razpravljalo in razmotrivalo veliko važnih stvari in pa obenem se bojo volili u-radniki za prihodnje leto 1914. Naj še omenim, kakor je gotovo tudi znano vsacemu posamezniku, da za celih 5 let, odkar obstoji to društvo, ni bilo med odborom nikdar nobenega prepira, šlo je vse gladko in složno in pošteno, in to vse naredi sloga, ker smo bili uverjeni, da če bomo spoštovali jeden druzega, bomo tudi v slogi napredovali in tako pokazali drugo-rodcem, da smo mi Slovenci ravno tak-o kulturni in nismo zadnji za drugimi narodnostmi, ker to spričuje naše delo. Do danes si je prigospodarilo naših tukajšnjih Slovencev do svojih posestev 26. Na teh 26 posestev je posojenega: Na prve mortgages ....$44,450.00. Na "stock" ali knjige... 6,590.00 Ročna blagajna ........ 630.45 Skupaj ..............$51,670.45 Natančno poročilo pride izdano s prihodnjim oktobrom, kakor hitro bom imel izdelane račune. Naj še omenim, da bo društvo izdalo 21 serij in sicer 7. okt. t. 1. Zato ste pa vabljeni vsi oni, kateri mislite na boljšo bodočnost, v slučaju, da nimate časa priti zvečer v dvorano, da se zglasite pri meni in je takoj vse potrebno urejeno, in takoj postanete član omenjenega društva. Za vsa pojasnila se lahko obrnete na Jos. Steblaj, tajnik, Tel št. Canal 1984. 1840 W. 23rd St. Cleveland, O. — Velika slavnost se bode vršila v tukajšnji slovenski naselbini prihodnjo nedeljo, 31. avgusta. Na ta dan bode namreč slovesno blagoslovljenje nove slovenske šole sv. Vida. Vse potrebno k tej veliki svečanosti se pripravlja in se je pripravljalo že nekaj časa po raznih društvih, posebno pa po šolskem odboru. PreH blagoslovljenjem bodo korakala slovenska društva v paradi, v kateri bode tudi šlo veliko število šolskih otrok 7 zastavicami v roki. Med korakanjem |n jx^blaignslqvu bo vie- shirala • sloven-sta gOilBs po-'! vodstvoni g. .M- Butala. Po blagoslovu pa se orične večdnevni fair v prid nove šole, pri katerem bode srečkanih več lepih in vrednih stvari, med drugimi tudi nov avtomobil z3 pet oseb, nov motorcycle, bicycle, dva nova najboljša Singer šivalna stroja za ženske itd, Pričakuje se velika udeležba pri blag0»l0Y«i k^kor tudi »a fair. stanavljali. Ostalo je pa bilo nekaj zavednih mož, kateri niso bili kako'r petelin na zvoniku, da bi se bili zasukali, odkoder je kakov veter pihnil, ampak so vztrajali ter z novimi močmi začeli delovati v dobrobit društva. In tako je isto zopet polagoma začelo napredovati kakor po številu članov, tako tudi v finančnem oziru. A zlasti zadnjih par let društvo prav izvrstno napreduje pod spretnim vodstvom sedanjega predsednika, g. Josip Pavla-koviča, kateremu je drtjštvo dolžno zahvaliti se za njegov požrtvovalni trud, kojega je imel v prid društva, vedno delujoč med društvenim odborom skoraj od časa društvenega obstanka. Dalje je društvo dolžno zahvaliti se sedanjemu in že večletnemu I. tajniku, g. Johnu Filipčiču, kateri neumorno deluje v dober prospeh društva in slavne K. S. K. Jednote, tako da se isto društvo danes lahko ponaša s častnim številom 155 članov in lepo svoto v društveni blagajni. Veselica, katera se je vršila v pon-deljek dne 18. t. m. povodom 201etnice društvenega obstanka, se je dokaj do-j bro obnesla. Na isti je pevsko društvo "Prešeren" zapelo par lepih pesem. Ob gori navedeni slavnosti se je zopet pokazalo, da so ravno dobra slovenska katoliška društva ponos vsake slovenske naselbine. In vendar se tudi v našem mestu ne manjka posebne vrste izobražencev, kateri so proti vsemu, kar se katoliško imenuje. Dragi rojaki, katerim služi slabo berilo, zlasti slabo časopisje kot poduk za izobrazbo, verujte se istega, ker slabi časopisi in krivi preroki t. j. njih uredniki so najhujši sovražniki človeštva in največi volkovi, ki grozijo Kristusovi čredi. Mihael Vidina. Skipton, Sask., Kanada, 15. avg. — Slavno uredništvo! Povesti v Am. SI. me zelo zanimajo, posebno "Roža sveta" in pa "Spovedna molčečnost". Sploh se mi je Am. SI. tako priljubil, da mi je težko teden prestajati, če ga ne dobim vsak teden. Tukaj je kakor povsod: eni ne morejo slišati nič od tega lista, drugim in tudi meni je pa jako ljub. — Letuift nam še- precej lepo kaže, samo vreme nam nagaja. Zdaj imamo deževno vreme, ko bi bilo treba, da je lep'o. Farmarji seno spravljajo, in drugi teden bodo nekateri pričeli pšenico žeti. Samo Bog nam daj lepo vreme, zakaj lansko leto je bila bolj po slabem letina; pa če nam bo letos spet dež nagajal, pa ne bo ni letos bolje. S pozdravom na vse Slovence in Slovenke! Tebi, A, S., pa mnogo naročnikov in ptedplačnikov. Mrs. Jos. Sedlar. Pittsburgh, Pa., 22. avg. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim blagovolita naslednjih par vrstic priobčiti V priljubljenem listu, da poročim bralcem o lepi slavnosti, katero je obhajalo tukajšnje društvo Marije Device št. 33 K. S. K. J., katerega vtli član> g. tired nik, ^te bili nekdaj tudi Vl. Ob krasnem vrenVeilti iti .il^ veliki udeležbi večinoma slovenskih društev v Pittsburghu je druHvo Marije Device v nedeljo, dno 17. t. m. obhajalo svoj 20 letni juVilej ali dvajsetletnico svojega obstanka. Že v jutro takoj po deveti uri so se začela društva zbirati v Slovenskem Domu na 57 cesti Nekaj minut pred deseto ur« te zasliši iz zvonika potrkovanjc milo do-nečih zvonov, na kar se sledeča društva uvrstijo v špalir: Dr. sv. Roka št. 15 K. S. K. J., dr. sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J., dr. Jezus Dobri Pastii" št. 49 K. S. K. J., dr. Marije Sedem Žal. št. 50 K. S. K. J., dr. sv. Jurija št. 60 K. S. K. J., dr. sv. Jožefa št. 12 J. S. K. J. in dr. sv. Štefana št. 26 J. S. K. J. Med gostouvrščenim špalirom, kateri se je raztezal od naše cerkve do Slovenskega Doma, je starosta slovenskih društev v Pittsburghu, to je dr. Marije Device z godbo na čelu odkorakalo v cerkev k deseti slovesni sv. maši, katero je daroval Rev. Štefan Wisk iz Atchinson, Kansas. Asistiralai sta mu kot dijakon Rev. Thomas Warren Rosensterl in kot subdijakon domači župnik, Rev. John C. Mertel. Ker se je isti dan v naši cerkvi praznoval spomin Marijinega Vnebovzetja, patrone naše župnije, je bila cerkev za to priliko lepo okrašena z raznovrstnimi du-htečimi cveticami in velikimi palmami. Med sv. mašo je domači g. župnik imel lep govor, kateri se je večinoma nanašal na društveno slavnost. Po končani službi božji so se društva v prejšnjem redu povrnila nazaj v plesno dvorano Slovenskega Doma, na kar je nastopil na odru predsednik društva Marije Device,- g. Josip Pavla-kovič ter v kratkih besedah razložil pomen društvene slavnosti in navzočim priporočil obilen poset društvene veselice. Dasi je društvo Marije Device bilo enkrat prvo in največje slovensko društvo v Pittsburghu, se je vendar v teku časa bilo marsikaj izpre-menilo, in tako je bilo društvo pred 12 leti nazaj skoraj na robu propada, ker so njega člani kar trumoma od-stopljevali in druga nova društva u- Valley, Wash., 18. avg. — Cenjeni g urednik! Pošiljam zopet poluletno naročnino za tukajšnjo rojakinjo.^Vta-j rijo Swan. Amerika'iski SiorenK fes pravi katoliški list, ki nsm tu'^o brani m na strani staji za i »ožjo in za svetinjo katoliške cerkve proti napa4cm socialistov in svobodomisel-cev. Želim Vam, da bi pridobili veliko novih naročnikov in stari 'bralci ponovili naročnino. Ostajam s spoštovanjem do Vas, Zastopnica A. S. Iz Adlešič, 16. avg. - Potfjiijčm, da sem prejel daiies hH Piešivici. kjer je bila Lovreii.ška »v. maša, 7 K, katere sta poslala Dolenjski kapeli v dar Mate in iUira Vranešič (iz Gorenjec h. %'u i) iz Chicag-e. Bog povrni obilo ha priprošnjo Marije Pomočnice! , Miko Grabrijan iz Dolenjec h., nf. !.'>; nabiral je let. zimo in «$VMYi)utl po' Beli Krajini prostovoljk darove za | nov veliki zvon >i5t Vel. Piešivici, pri i kateri podružnici je cerkveni ključar j in cerkrtvttik. Nabral je po nekaterih | faralt S gotovini 95 K 10 h, v zrnju pa V Vrednosti 117 K 80 h. Lani pa je nabral v Ameriki v isti namen 132 dol-45 c. in sicer v Calumetu in njegovi okolici. S tem lepim zneskom, ki ga je nabral z obilnim trudom v Ameriki in doma, je pokazal veliko vnetost za čast božjo in sv. Magdalene. V zadnjem dopisu sem omenil, da imamo letošnje poletje preveč dežja in da vedno dežuje že od 20. jun. Naj o-menim, da je bil tudi julij silno moker in večinoma tudi hladen. Imeli smo v mesecu nič manj kakor 21 deževnih dni in to pri nas, ko je v tem mesecu navadno skoraj vsako leto huda vročina in suša. Mislili smo, da bo avgust kaj boljši, in res prvih 5 dni ni nič deževalo, zato je pa drugih 5 dni do danes prav obilno deževalo in večkrat prav hudo lilo, se bliskalo in grmelo. Posebno danes smo imeli prav grdo aprilno vreme. Res izredno poletje! Ivan Šašelj. Zahvala. Tem potom se najiskreneje zahvaljujem g. Josipu Remsu in njegovi obi-telji ter g. Antonu Burgarju in njegovi obitelji za izkazano mi preprijazno gostoljubnost med mojim kratkim bivanjem v New Yorku. V nepozabnem spominu mi ostanejo zlate urice, ki sem jih prebil v Vaši preprijetni druščini, in srce mi goji vročo željo, da se izkažem kdaj hvaležnega z enako gostoljubno uslužnostjo. Dotedaj pa Vam kličem vsem: Na zdar in na svidenje! Joliet, 111., 25. avgusta 1913. Anton Nemanich mlajši. Sorta. A.: "Pes, ki sem ga od vas kupil, je psica!" B.: "To je sorta; njena mati je bila tudi psica 1" DELAVEC, ODPRI OČI! Kdo so prijatelji delavcev? Ali mar socijalistični voditelji? Ne. Oni se delavcem le sladkajo in jim obljubljajo vso srečo in zlate čase, ako postanemo socialisti, hoteč nas s tem zapeljati le v nevero in brezboštvo, nas pahniti le v nesrečo in še v večjo bedo, nas popolnoma' upropastiti. Hočejo nas pripraviti ob vero in zaupanje v Boga, da bi se za vero nič več ne brigali, cerkev in duhovnikov več ne vzdrževali in podpirali, sploh, da bi po krščansko več ne živeli in denar, ki gre za cerkev, za duhovnike in vzdrževanje Božje službe, pa njim dajali in se oprijeli njihovih neumnih in pogubnih naukov. To pa vse le zato, ker nas ne ljubijo, ker niso naši prijatelji, ker jim je naš blagor deveta briga, ker oni le same sebe ljubijo, ker so prijatelji samih sebe in bi s tem le samim sebi koristili, da bi jih mi delavci, ki se moramo trdo boriti za vsakdanji kruh, podpirali, da bi jim ne bilo treba delati kot nam in bi se jim na račun delavskih stroškov kar najbolje godilo. Oni se za delavce le toliko brigajo, kolikor to njim samim koristi. Njim je čisto vseeno, naj delavcu kaj koristijo, ali pa mu škodujejo, samo da je zanje bolje. Da. oni so pripravljeni za lastno korist žrtvovati vso srečo svojega bližnjega, pogubiti cel narod, prodati vse delavstvo. Ti sebični koristolovci, ki se okrog delavcev tako sučejo in imajo z njimi toliko opraviti, pa se hlinijo kot njihovi največji prijatelji, ki jim je mar le njih sreča in blagor. Žali-bog, da jih je mnogo takih, ki njihovim sladkim in mamljivim besedam slepo verujejo, jim v lastno škodo in nesrečo sledijo ter so v vanje tako zatelebani, da so popolnoma slepi in gluhi za vse, kar bi jih moralo odvrniti od njih in jim po ušesih prijetno donijo besede polne sladkosti, kakor so: svoboda, napredek, enakost, ki jih venomer slišijo iz njihovih lažnjivih ust ter samo to premišljujejo, kako bo potem prijetno živeti, ko se ta prerokovanja uresničijo! , Nasproti takim zaslepljencem, ki nimajo nobene samostojnosti in se ne poslužujejo svojega razuma, ki jim ga je Bog zato dal, da stvari preiskujejo in spoznavajo, delajo in počenjajo njihovi navidezni prijatelji kar in kakor hočejo, brez skrbi so, da bi jih spoznali za take, kakoršni soj in ne za take, kot se hlinijo in bi se s studom od njih obrnili. Vkljub vsemu temu, kar jim dokazuje, da to niso njihovi prijatelji, jih imajo za svoje edine in najboljše prijatelje in dobrotnike. Toda kdor pa ima še kaj zdravega razuma v glavi, in le še kaj samostojno misli ter je pri njem le še kaj zna-čainosti in dostojnosti, tak bo pa kmalu spregledal, d. socialistic;ii ' - i niso nikaki prijatelj' dela ' ve Sivi >s*V> •:» *ovraiw . . . sebič"t •••' sa »ljubi ' ' j . ...-»• lastne koristi, ki jo imajo od zapeljanega delavstva, vzeti delavcem največje bogastvo, ki ga ima človek, vero in zaupanje v Boga in v Njegovo previdnost in pomoč. Kdor Je v resnici ilaš prijatelj, kdor v resnici skrbi za blagor svojega bližnjega in se zanj žrtvuje, tega morajo zaljšati-lepe čednosti in dobre lastnosti; biti mora veren, resnicoljuben, pravičen in pošten, usmiljen, prizanesljiv, značajen, odkrit, dosleden, logičen, obziren in dostojen i. t. d. Toda kakšni pa sft tfdečkarskl voditelji? Kakšni so tisti, ki se nam delavcem delajo največje prijatelje, edine, ki nam morejo in hočejo pomagati in nas rešiti? Ali jmajxJ. le eno tefc lepih čednosti, teh dobrih lastrtoM? Nobene! Ne le, da niso verrti> \\t le, da se za vero nič ne brigajo, marveč z vero wtjgrje delajo, hCzje in svete stvari v svojih umSMfiltl cunjah tako napadajo in sramotijo, celo iz Boga samega se tako norčujejo in Njegovo pravično jezo tako predrzno izzivajo, da je dobrega in bogaboječega kristjana strah in groza, lažejo kot sam vrag. Kaj zahteva pravica in poštenje, zato >e ne menijo, prizanesljivosti nasproti svojim nasprotnikom, ljubezni in u smiljenja do bližnjega ne poznajo, zna čajnosti, odkritosti, doslednosti, logike, obzirnosti in dostojnosti pri njih ni. Le divje sovraštvo do vsega, kar je krščanskega imena, laž, krivica, zloba, nesramnost, sebičnost, neznačaj-nost, nedoslednost, hinavščina, suro vost in nedostojnost je pri njih doma. Da je to ne pte ti ran a resnica, to "ta rdeči" bratci sami dokazujejo v svojih umazanih cunjah, kjer otresajo vso svojo nesnago in z njo pitajo svoje razredno zavedne, lahkoverne, nerazsodne in zaslepljene ovčice, ali če jim je ljubše, opice. Le poglejte te uma zane socialistične cunje, ki veljajo za sramoto vsakemu poštenemu, značaj-nemu in dostojnemu človeku, če bi bil na nje naročen in bi jih podpiral, in pomislite, če morejo biti pravi prijatelji delavcev tako brezvemi, brezbožni, nestrpni in fanatični, tako zlobni, nasilni, bedasti, lažnjivi, hinavski, nizkotni, neznačajni, nedosledni, tako otro čje neumni, surovi in neotesani. Poglejte protidelavsko sramotno cigansko cunjo chicaškega "Fehtarca1 (imena Proletarec ne zasluži), ali vidite v njej kaj dobrega in lepega, kaj poučnega, za delavca kaj koristnega, ali najdete v njej kaj resnobc, logike, rnožtva in dostojnosti? Prav nič! Sama bedarija, sanjarija, hujskanje, zabavljanje, napadanje, zmerjanje, surovost in neotesanost, samo poneumnjp-vanje, suhoparnost, enakomerna in dolgočasna čenčarija, mlatev prazne slanic, najbolj neumna otročarija ter vedno fehtanje za nikdar polno socialistično bisago. Poglejte nadalje Jako Spako v omenjeni cunji, koliko surovost in neotesanost vam prodaja, kako se vam grdo spakuje, kot prava pravcata afinja, kako zna pačiti imena, kako zna zmerjati, kakor naj poredne j.ši bosopeti paglavec, kako zna bruhati najsurovejše izraze na pošteiie ljudi kot najbolj zaničevana pijana baraba, koliko ve o drugih govoriti, kot najbolj jezična babnica! Res, dober apetit mora imeti oni, ki more uživati tako meneštro. \'e delavski voditelj in prijatelj je Fehlarec, kot ga imenujejo rdeči bratci, marveč je delavski slepar, in sramota bi bila za J. S. K. J. in za Dr. sv. Barbare, če bi imela to nesnago za glasilo. In za vse to naj bi mi delavci plačevali tako cunjo in podpirali one, ki u-ganjajo take neumnosti in otročarije, s katerimi se iz nas delavcev norčujejo, da jim ni treba delati in se na naše stroške prijetno zabavajo in z lahka živijo? Ne, kdor ima še kaj pameti v glavi, ne bo podpiral trote, med. tem ko mora sam stradati, ki zanj nočejo drugega storiti, kakor pripraviti ga ob vero, ob največjo srečo za človeka in ob edino tolažbo, ki jo ima delavec. Kdor je v resnici prijatelj delavcev in jim hoče pomagati, ta ne bo tako surov in nedostojen, tako otročji, ne bo drugih zmerjal in s priimki obkla dal mesto da bi z dostojnimi odgovori in dokazi nastopal, kakor to delajo rdečkarji in slabomiselci, ki se nam vsiljujejo in se nam delajo za najbolj še delavske prijatelje in rešitelje. Socialistični in slabomiselni voditelji sami vedno povdarjajo, da ničesar ne verujejo, to je, da imajo vse za laž, to je pa dokaz, da tudi oni sami lažejo in da tudi njim ni ničesar verjeti. Zato pa, delavec, tudi ti njim nič ne veruj, kakor tudi oni nikomur nič ne verujejo. Ne veruj tega, kar oni govorijo in pišejo in učijo, ne veruj jim, da hočejo tebi pomagati, da zate skrbijo, ampak vedi, da lažejo, da hočejo tebi le škodovati, da s tem samim sebi pomagajo, da le sami zase skrbijo. Zatorej delavec, odpri oči, kakor te tvoji navidezni prijatelji sami učijo. Katoliški delavec. J. P. KING & 0b6atev.le8OD Lesui Clinton in Desplaines Sts. Joliet ' ~~¥ g\ f^ ■Qt ** tr -4»/T* w 6uuvJ Ki v i® v želodcu katerega povzroča driska— vzemite Severovo Zdravilo Zoper Drisko (SrXVxwL Diarrhoea Remedy) ter ne uživajte drvtgPga prvi dan, nego tople Vtode> Ta način je zelo rtspcsen. Poskusite g" m prepričajte se. Cena 2-5 in 50 centov. Za rane in odrge za ureze in ožganine, ni boljšega nego je ( Severovo Zdravilno Mazilo. (Severa's Healing Ointment) To mazilo ima na stotine u-porab. Imejte ga vedno pri roki. Nekdaj ga boste rabili. Cena 25 centov. Nosni katar, senčna mrzlica in prehlad v glavi se takoj vdajo učinkom Severovega Mazila Zoper Katar (Seyera's Catarrh Balm) Poskusite ga. Nc bo vam žal. Cena 25 centov. V lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA Zavarovanje proti požar n, m al i in velika posojila pojdite k A SGHOENSTEDT&pO, 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. TR0ST & KRETZ j — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, H1 ——j« Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri meni je redno najreč zab»T' in najboljše pijače. "Tonček Is 0. K." N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. J0Ll*T Metropolitan Drug SW N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarn*; + JOHNSONOVI + "BELL/IDONN/r OBLlS AU CRJJI c VOI£JM SO xcsvnt ns. REVMATEMU SLABOSTIH » ČLENKM ■! HROMOSTI PLJUČNIH IN PRSNIH BO®®* BOLESTI t KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNB MRH®. NEVRALajl PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI HIŠIC BOLESTIH y LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH v KRlSj HUDEM KASUU n«tfi »gala j ? |iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiuiiiiinini i Kadar se mndite na vogal® fj Ruby and Broadway ne | pozabite vstopiti \ I (BOJO GOSTI liNO i •.- bo$t« najbetft ■^atUežem. i. \ Fino pivo, najboljia vina in trncM*' i [ Wm. Metžger | I Ruby and Broadway JOLlSf j IIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlilllllllllllllllHHl^ -•M N. W. Phone 809. MIHAEL kOCHEV^ SLOVENSKI GOSTILNI^ t ^ Cor. Ohio in State Sts. Jol'et' J. C. Adler & ^ priporoča rojakom »Tojo Mesnica (i|, Tel. 101 1 Joliet Vsem Slovencem in Hfvatoffl Pfl ročam mojo gostiliio ^ "HOTEL FLAJNI" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno svW'8 PIVO, ŽGANJE, VINA IN ^ VRSTNE DRUGE PlJAt> Priporočam se ccnjencmu obči" .j najobilnejši obisk. — Vsi in neznanci vedno dobrodoS NA SVIDENJEI P. & A. Phone 351-W- Geo. Flajnik, las 33» Penna Ave. PitUl ku'* ^iKSiSSfiSiiBilifiaiS " Oscar J. Stephen Sobe «01 In «02 B»rb« 1,ldj[' JOLIET, ILLINOI* JAVNI NOTAB Kupuje in prodaja zeII1'J1 I v mestu in na deželi. _ pf0' Zavaruje hiše in pohištva ^ ti ognju, nevihti ali dfUg škodbi. pr o'1 Zavaruje tudi življenje nezgodam in boleznim- n0t$f Izdeluje vsakovrstna v i sko stroko spadajoča l>'sa"J Govori nemško in a M — Cerkveni knezi na katoliškem shodu. Do dne 14. avgusta so prijavili 5vojo udeležbo na hrvaško-sloven-skem katoliškem shodu sledeči cerkveni knezi: dr. Ante Bauer, nadškof ko-adjutor zagrebški; dr. Krapac, biskup djakovski; D. Marčelič, biskup du-brov niški; fra Alojzij Mišič, biskup mostarski; dr. Fran Sedej, nadškof goriški; dr. Mihael Napotnik, knezo-skof lavantinski; dr. Andrej Karlin, škof tržaški; biskup dr. Anton Mah-mč s Krka; biskup dr. Ivan Šarič iz Sarajeva; biskup Gjivoje iz Splita. Do dne 14. avg. je bilo priglašenih 12 cerkvenih knezov. — Do dne 9. avg. se je Prijavilo že nad 15,000 udeležnikov za katoliški shod v Ljubljani. — Jabolk letos na Kranjskem ne bodo mnogo pridelali, ker so škodili pozni pomladni mrazovi in pa dolgotrajno deževno vreme ob času cvetja. Sa-wo poznocvetoče vrste v višjih legah io manj trpele. Kar je pa jabolk le o-stalo, bodo pa lahko lepo dozorela bodo nedvomno precej draga. — Nova cesta. Dne 28. jul. se je vršil obhod nanovo zasnovane ceste Zagorje-Rtnke-Sava-Litija. Cesta bo velike strategične vrednosti. Gradila se bode po nekdanji stari poti, ko so še ladje vlačili. Odprl pa se bode tudi vPOgled v divjeromantični kraj Zagorje—Sava. Marsikateri, ki dosedaj ni videl "Tolmuna"-"Korena''-Konjškega s'apa, ob katerem je nepozabni pesnik Anton Medved zložil marsikatero pesmico, nadalje "Cesarske kamre", pod katero je baje sam nadvojvoda Ivan Počival, "Dolančeve rebri" in "Greši-c° , po kateri se pode divji kozli, se mu z novo cesto odpre lep kos divne Kranjske. — 351etnico zmage pri Jajcu je praznoval bataljon 17. pešpolka, ki je dne avgusta prenočeval v Kranju. Slavnostna pojedina se e vršila na restavracijskem vrtu gospe Marije Mayr, kjer je svirala vojaška godba pešpolka št. 27 iz Ljubljane. Banketa so se udeležili med drugimi tudi gg. c. kr. i okrajni glavar Franc Schitnik, mestni župnik in dekan A. Koblar, mestni župan Ferdinand Polak in gimnazijski ravnatelj Ignacij Fajdiga. Moštvo je dobilo, opoldne in zvečer izdaten priboljšek. V Črnomlju so dne 3. avg. popoldne zaključili knjigovodski tečaj Ubruiopospeševalnega zavoda'. Pred-? Kregar je v daljšem, poljudnem t yovoru obrazložii dosedanje plodo-- nosn0_ delovanje zavoda in pozival na-■ Azoce, naj se vselej zaupljivo obračajo na zavod. Dr. Ogrin je izrazil v imenu okrajnega glavarstva veselje nad , eP0 vspelim tečajem, državni posl. J are je v imenu navzočih tovarišev-Poslancev poudaril pozitivni uspeh pr-^ega tečaja v Belikrajini, župan Dollar Je izrazil zahvalo mestne občine, načelnik zadruge Fabjan se je pa zahva-11 v imenu zadruge'in udeležencev za-Xodu in učitelju. Tečaj je vodil jako spretno učitelj Slov. trg. šole Železnik. deleževalo se ga je Jako vestno 17 Mojstrov skozi 3 tedne po 2 uri na r' Novem Mestu, ki je v zve-. nietijsko šolo na Grmu in ki stoji v°dstvota šolskih sester De Notre nie e' -se prične novo šolsko leto z tohreCem oktobrom- Š°la traja od ok-pj do konca julija. Pouk je brez ccri Notranje gojenke stanujejo v Pod kD 1,1 plačujejo za hrano, stanova- žav°tlu i ^nrjavo, svečavo in perilo po 30 s'la mesec. Za hčere kranjskih po-; stnikov se dobe ustanove po 15 K na mesec cen ničui s'ovar, ki bi bil Sloven-prr'lrcs . "ujno potreben, ljubljanski ta in tehniki pišejo leta in lc- Pr'of ' "e .morei° nikamor naprej. Vsak 'lik CS°r 'ma sv°je načelo in vsak teh-ga ,Sv°je »tališče. Bo že treba kake-Uuhovna, ki bo zadevo pognal na- ju J; kakor P" Pleteršnikovem slovar Ju. drugače r«njec\) ne pridemo nikamor. ("Go- pJT vojaške službe. Polkovnik rane Drenik sUd ......je bil na laslno prošnjo Pa Ul an in "Pokojen, obenem imenovan Podr za poveljnika v vojaškem 'ercl rem domu za invalide v Neurij j.'^11' — Stotnik Martin Kole-_ imenovan za poveljnika 8. sani- tetn e8a oddelka. Le čarsk 3 USpeh s,ovenca na gostilni-višj; 1 polju- Letos je dokončal na na Dgos^'ničarski, ozir. hotelski šoli «tud"U"aJU Z °^'čnim uspehom svoje terjal 8 Dolničar, sin restavra- Dr Dolničarja v Trbovljah. To 10 • V1 Sl°venec, ki je dovršil tako So-Uč kar Je najlepše, bil je najboljši dobil eg" razreda- G• Dolničar je služb na Podlagi tega takoj izborno šola s V • k' mu jo je Preskrbela bodoi'<"la' 111 SC mU obeta prav lePa mojster Alojzij Bizjak je. imenovan za kanclista pri c. kr. sodišču v Trebnjem. — Anton Verovšek na smrt bolan. Ljubljanski "Slovenec" z dne 13. avgusta poroča: Naš priljubljeni igralec, ustvarjalec nepozabnih narodnih kmečkih tipov na našem odru, režiser g. Anton Verovšek je smrtnonevarno o-bolel. Pred nekaj tedni je šel zdravja iskat v Kraljevino ob hrvaško Primor-je, pa kakor se čuje, bile so noči njegove že izčrpane. Včeraj je njegov gospod .brat dobil brzojavko, da se je bolezen Verovškova silno poslabšala, da je bolnik že za vsak prevoz nesposoben in naj brat hitro pride v Kralje-vico. Z odkritim sočutjem gotovo vsi Ljubljančani sprejemajo to žalostno vest o svojem ljubljencu. Upajmo vendar še, da se morda bolezen na. bolje okrene in da nam Verovšek ostane o-hranjen. — Smrtna kosa. V Št. Petru na Krasu je umrl nadučitelj v pokoju g. Mihael Kalan, star 68 let. — V Lozice-Zvanutih je 731etni Dominik Žvanut padel z nekega odprtega hodnika na cesto in se ubil. Na Jesenicah je umrl g. Jožef Ivlinar, p. d. Rožman, bivši župan. — V ljubljanski deželni bolnišnici je umrl jeseniški nadučitelj g. Josip Sedlak, star 46 let, ki je bil dobrega srca, a je preveč rado verjelo neodkritosrčnim prijateljem.—V Kranju je umrl mesar in gostilničar Franc Šumi (Pijemontezar). — V Domžalah je umrl tovarnar, slamnikov Andrej Kleinlercher star. —- Na Račni je umrl posestnik Anton Okoren, star 36 let, predsednik Slov. kat. izobr. društva v Račni. — V Bizoviku je umrl gostilničar in posestnik g. Fran Čerin. — V Zagradu župnije Št. Peter pri Novem mestu je umrl Radeckijev veteran Jožef Becele, star 87 let. •— Umrli so v Ljubljani: Jožefa Gu-stinčič, gostija, 68 let. —- Janez Sinjur, kajžar, 60 let. — Jožefa Rotar, občinska uboga, 72 let. — Alojzij Mrva, poljski dninar, 57 let. -— Franc Debe-vec, delavec, 24 let. — Marija Zupančič, izvoščkova vdova, 64 let. — Belak Florijan, 21 let. — Zakrajšek Angela, 29 let. — Pristov N., mrtvorojenec. — Narobe Jakob, 50 let. — Avbelj Fra-nja, 63 let. — Birk Štefan, 70 let. — Oberšek Pavla, 31 let. — Korenčin Ludovik, 61 let. -m? Švmter Jurij, 36 let. — Rome Bernard, 19 let. —- Špolar N., mrtvorojenec. — Butara Ivana, 7 mesecev. — Žitnik Ana, 4 mesece. — Matko Ana, štiri tedne.—-Lavrič Fran, 68 let. — Marija Sajovic, žena mizarskega pomočnika, 42 let. — Fr. Grda-dolriik, poljski dninar, 39 let. — Ivan Petrič, hlapec-hiralec, 84 let. — Josip Mrliar, rejenec, tri.mesece. — Marija Blažič, zasebnica, 72 let. — Marija Pintbach, rejenka, deset tednov. — Bruno Pehani, star 14 let. — V vodnjaku utonil je v Planini 171etni Edvard Stokelj. Njegov brat ga je spuščal v vodnjak na verigi, ki se je utrgala. Fant ni znal plavati in je utonil. — Utonil je dne 4. avgusta na Planini pri Vipavi l71etni fant Edvard Štokelj. Spustil se je v vodnjak po brentač. pa se mu je utrgala veriga in padel je v vodo, katere je bilo v vodnjaku nad dva metra. Izvlekli so ga kmalu, toda vsi poskusi, oživiti ga, so bili zaman. — Vojska na Uršnih selili. Tu so se stepli delavci Gašper Draskovic, Alojzij Bačar, Franc Krč in Jože Fer-bežar. Naskočili so Grčmana in ga neusmiljeno tepli po tistem delu telesa, kjdr izgubi križ svoje dobro ime. Zlomili so mu tudi roko. Vse so odpeljali v kejho. — Zloraba žetvenega dopusta. Pešec Anton Medved od 17. pešpolka se je nahajal na dopustu. Doma ni nič pri delu pomagal, temveč je le hodil po gostilnah in nadlegoval ljudi. 26. julija je udaril z bajonetom Florijana Šunkar iz Žal, da mu je prebil glavo, 30. julija pa se je zopet spustil na v poštnem vozu sedečega Edvarda Hrast. Potegnil je zopet bajonet in skočil proti njemu. Ta pa je konje pognal in se Medvedu pred očmi odpeljal. Medveda je orožništvo aretiralo in ga poslalo garnizijskemu sodišču v Celovec. Ta ne dobi nikoli več dopusta za časa žetve. — Nesreča. 24. julija so pripeljali štiriletno Miciko Smrke iz Poljan v žensko bolnišnico v Novo mesto. Stroj za vrtanje ji je odtrgal desni kazalec, druge prste pa stri. Starši so se ta-čas nahajali na polju, a so odgovorni, ker so pustili dekletce brez nadzorstva. Zato jih sodišče že kliče na odgovor. šele tedaj spomnil, da je imel v jopiču svojo delavsko knjižico in v njej 200 kron. Zamenjava se mu je slabo obnesla. — Nesreča v triglavskem gorcivju. Iz Mojstrane poročajo: Ponesrečenca na Stenarju sta delavca J. Jerše iz Stahovice pri Kamniku in Anton Ber-toncelj z Dobrave pri Podnarju. Nabirala sta planinke, veselo pevajoča sta plezala navpično po strmini. Petje je ob 2. uri utihnilo. Ker se nista vrnila, šli so ju 5. avg. iskat in ju našli pod steno popolnoma razbita. — Tepeži. Znani hujskač Janez Zore iz Kandije je dne 27. julija že cel dan iskal po gostilnah prepira. Slednjič je naletel na Albina Fišter in Franceta Fink, doma iz Ljubljane, v Murnovi gostilni. Ta dva sta ga prijela in prav pošteno našvrkala. Leteli so tudi vrči in kupice. Pri tem je za-dobil tudi Franc Rifelj iz Ločne, ko je hotel stopiti v krčmo, vrč v glavo, kateri mu je prebil kožo- do kosti, tako da je moral v bolnišnico, Zore pa domov in mu bode najbrže Vsled udarca levo oko opešalo. Isti dan sta napadla Jože Berzin in Alojzij Glavič iz Pot-verokevasi, znana pretepača, hlapca Silvestra Kresnika in ga pretepla. Pri padcu si je zlomil nogo — z žilovko pa sta mu prizadejala občutne udarce. — Strela je udarila dne 6. avg^ dop. ob tri četrt na 9. v Virmaših pri Škofji Loki v hlev Franceta Hribernika, po-domače Zidanik: Hlev je bil največji in najmodernejši v celi škofjeloški o-kolici. Posestnik je hlev sezidal šele lansko leto. Strela je omamila tudi eno kobilo, vredno čez 1000 K, katero so pa potem z ribanjem rešili. Zgorelo je hlev in vsa krma. Posestnik je bil zavarovan za neznatno vsoto. — Iz koroškega vilajeta. Pod za-glavjem: "Kako postopa deželni šolski svet s slovenskimi učitelji" — piše celovški "Mir": Razpisano je bilo mesto šolskega vodje v Globasnici in Št. Lenartu pri Sedmih studencih. Za Globasnico je kompetiral izborno kvalificirani učitelj gospod Košir. Ker pa ima slučajno slovensko rojstno napako in je nemški Volksrat za vsako ceno hotel imeti gospoda Fleissa iz Kazaz, ki nima izpita iz slovenščine, je deželni šolski svet iz "službenih ozirov" premestil iz Malega Št. Vida g. nad-učitelja Jedlovčnika v Globasnico. Do jeseni bo kandidat deželnega šolskega sveta pred "komisijo v Celovcu" prav lahko napravil izpit iz slovenščine, a bo kaj znal, ali ne, in potem bo dobil na novo razpisano mesto šolskega vodje v Globasnici. Mesto šolskega vodje v Št. Lenartu tudi ni dobil gospod ' učit. Aichholzer, priznan dober šolnik, ker ima tudi slučajno "rojstno napako." Ker pa ni bilo drugega kvalificiranega kompetenta, je deželni šolski svet na novo razpisal to mesto, ker upa, da bo v tem času že napravil "izpit" iz slovenščine znan nemškonacio-nalni hujskač. Ne razumemo, zakaj deželni Šolski svet razpisuje učiteljska mesta, če jih potem kvalificiranim kompetentom ne oddaje, ampak brez vsske potrebe dotične službe na novo razpisuje! Kaj poreče k temu ljudstvo, ki si želi mirnih slovenskih učiteljev in ki je do grla sito nemškona-cionainih zdražbarjev v slovenskih kra jih in ki more nositi težko breme, ki mu ga nalaga šolstvo, je drugo vprašanje. A'li šolski oblasti ni dovolj slučaj v Selah?" — Krivice in brutalnosti nemško-nacionalnega režima na Koroškem kriče do neba. — Diamantna sv. maša. Dne 25. julija je v Gradcu pri usmiljenih bratih obhajal diamantno sv. mašo bivši dekan in nadžupnik vuzeniški č. g. Tomaž Mraz. Slavljenec je bil rojen 5. decembra 1826. pri Št. Vidu pri Gro-belnem. — Dr. Franc Voušek je stopil v pokoj. Višjesodni svetnik dr. Franc Voušek v Mariboru je stopil v pokoj. Ob tej priliki je dobil naslov dvornega svetnika. Z dr. Voušekom zapušča sodno službo mož, kakoršnih imajo le malo med sodnimi uradniki na Slovenskem. S svojo narodno odločnostjo, strogo objektivnostjo, ljudomilostio in poštenostjo si je priboril dr. Voušek zaupanje in spoštovanje vseh, ki so imeli z njimi opraviti in je imela njegova beseda krepko yeljavo. — Slovenska posest v "deželno-knežjem" mestu Ptuju se je povečala. Slovenska gospa Senčarjeva je kupila >od Nemca Staryja večjo hišo. 'Nemci so seveda vsi obupani. Od same groze nad slovensko nevarnostjo ne morejo spati. — Maribor. V Mariboru so zadnji čas sem samoumori na dnevnem redu. Dne 8. avg. se je vsled nesrečne ljubezni poskušal zastrupiti na svojem stanovanju 211etni poštni praktikant Franc Dekval Zavžil je večjo množino detelne kisline (.Kleesaeure). Poklicali so rešilni voz, kateri ga je v bolnišnico -odpeljal. Zdravniki upajo, da bodo ohranili Dekvala pri življenju. —Dne 5. avg. se je 171etni Janez Gri-lec, v službi pri zobozdravniku NVies-ingerju v Mariboru, vsled prepira z bratom z morfijem zastrupil. Rešilni voz, katerega so takoj poklicali, ga je odpeljal v bolnišnico, kjer je Grilec čez eno uro umrl, ne da bi bil prišel k zlatomašnik g. Andrej Znidaršič. zavesti. N.W. Phone 135 — Goriške volitve. Pri volitvi v veleposestniški kuriji dne 10. avgusta so dobili Gregorčič 78 glasov, Rutar 70 in dr. Franko 6S. V manjšini so ostali Obljubek, Zuchiatti in Stepančič. V italijanski veleposestniški kuriji so zmagali krščanski socialci s 126 do 122 glasovi proti 111 liberalnim. — Suspendirana goriška mestna u-prava. Uradni list tržaškega nameft-ništva z dne'?, avg. naznanja, da 'je goHškemu municipiju odvzet preneseni delokrog in izročen okrajnemu glavarstvu. Velike važnosti je to dej-stvft, -ker se je munkipij ujnral temu, da bi izdal tudi najmanjši odlok v slovenskem jeziku. Vzet je občini tudi obrtni referat, kar je velike važnosti za Slovence, ker je mestna uprava dajala do sedaj ,-amo Italijanom koncesije. Slovence pa je povsod izpodrivala in šikanirala. — Zavetišče za slepce. V Trstu se je sestavil kuratorij za ustanovitev zavetišča za slepce. Zavetišče se u-stanavlja z denarjem štipendije barona in baronice de Rittmeyer. — Ribičeva sreča. Posebno srečo je imel neki ribič iz Zagrada, ki je vlo-vil v Soči 7 kg težko postrv. — Zganjarjeva smrt. Težak Janez Gregorič v Trstu je bil znan pijanec. Nobeno žganje ni bilo tako ostudno, da bi ga ne bil posrkal kakor slaščico; in ravno žganje je postalo zanj usodno. Dne 7. avg. predp. je šel v svojo običajno žganjarno, je omahnil in se zgrudil mrtev po tleh. Pokojnik je živel od svoje rodbine že dalje časa ločen, ker je bil Nepoboljšljiv pijanec. Umrl je v Št. Petru pri Gorici Osebna vest. Orožniški straž- — Slaba zamena. Jožef Jež, posestniški sin z Nanosa pri Vipavi, je nedavno v Ljubljani naletel na nekega neznanega človeka, ki je rekel, da se piše Franc Lotrič, in se mn je pridružil. Pila sta skupaj in Lotrič je obljubil Ježu, da mu bo preskrbel delo. Potem mu je rekel, da prihaja ravnokar iz zapora, da bi rad obiskal svoje ljubljanske sorodnike, a ima preslab jopič; naj mu tedaj Jež za kratek čas posodi svojega. Jež ga je ubogal in zamenjala sta jopiča. Ker pa Lotriča le ni hotelo biti nazaj, je Jež začel sumiti in se — Smrtna kosa. V Mariboru je u-mrl cand. iur. Hans Verstovvscheg, po mišljenju nemški nacionalec. — V Mariboru je umrla učiteljeva vdova in hišna posestnica Josipina Kranjc, stara 38 let. — Detomor. Posestnikova hči Helena Mastnak v Lokarjih pri Sv. Juriju ob j.už. železnici je imela znanje z nekim železničarjem, ki ni ostalo brez posledic. Ko je železničar to zapazil, je dekleta takoj zapustil in jo popihal v Ljubljano. 24. julija je Mastnak povila žensko dete, katero je 29. julija iz srda nad detetovim očetom zavila v cunje in vrgla v gnojnico. Dete so se istega dne mrtvo potegniti iz gnojnice detomorilko pa zaprli. — Nečloveška mati. Kakor se poroča iz Slovenske Bistrice, je orožništvo 4. t. m. aretiralo 19 let staro posestniško hčer Marijo Pelko iz občine Sv. Ana pri Makolah, ker je 1. avgusta umorila novorojeno moško dete baje radi strahu pred starši. Mrtvo truplo je skrila v 20 korakov od hiše oddaljenem grmu. Sodnijska obdukcija je pokazala, da je Pelko svojega sinčka toliko časa udarjala z nekim topim orodjem po glavi, da je umrl. — Samomor. Dne 4. avg. nekako ob 3. uri zjutraj so našli hlapca Jožefa Maruša, ki služi pri posestniku Ivanu Smodiša v Ljutomer v grabnu ob cesti, ki vodi iz Ljutomera na Ko-menščak, s težko rano v trebuhu. Nedaleč proč je ležal ostro nabasan revolver, iz katerega je že izstrelil eno patrono. Po naročilu dr. Varde, ki je spoznal, da je rana smrtnonevarna, so prepeljali samomorilca v meščansko bolnico. Vzrok samomora: odpust iz službe. HRVATSKO. — Na Hrvaškem ni kolere. Hrvaški uradni list z dne 9. avgusta poroča, da je od zadnjega slučaja kolere poteklo dvajset dni, vsled česar se kraljevina Hrvaška in Slavonija na podlagi pariške konvencije iz leta 1903. proglašata za kolere prosti. — Reaktiviranje generala Lipošča-ka. "Zeit" poroča iz dobro poučenih krogov, da bo general Lipoščak o prvi priliki imenovan za pehotnega divizi-jonarja. — Dr. Unkelhaeuser državni tajnik. Zagrebški uradni list obelodanuje poleg visokega odlikovanja dr. Unkel-haeuserja njegov ponovni poziv v hrvaško ministrstvo in istočasno podelitev naslova in značaja državnega tajnika. — Rezervisti se odpuščajo domov. Iz Zadra se poroča 2. t. m.: Danes je skozi Zader plulo proti Trstu in Reki več parnikov, ki so bili prenapolnjeni z rezervisti in polkov, ki se nahajajo v območju 15. in 16. zbora. Rezervisti so šli na 21 dnevni dopust. Vsi dislocirani dalmatinski polki so se pred tremi dnevi vrnili na svoja stalna mesta. Iz Šibenika se pa poroča: Nad 500 rezervistov, ki se v jeseni niso odzvali pozivu pod orožje, so vpoklicali sedaj in so imeli dne 1. avgusta nastopiti službo. Prišlo jih je pa samo 10, o-stali so v Ameriki. Chicago Phone 2100 JOS. J. PLESE Mesnica p Grocerija 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. Postrežba naj bolj a. Dobro došli! BUTTER KRUST KRUH To je čista hrana dobra za vsaka usta. St'AVNOZNAWI SLOVENSKI POP proti žeji ■ najbolje sredstvo. Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkili pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Sloveaic Bottling Co. 013 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeijah N. W. 344 gniiiniiiniiiii»!ii»»ii»iiiiiiiii»Hi«i»«i»«ii«»ifliiniii»M»iiMiii»iiiimig A. NEMANICH, pred*. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA,blag* GLAVNICA $50,000.00. Uttan. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 ChicagoSt JOLIET, ILL. Pred sodiščem. Zagovornik sodnikom: "Če se že en sodnik lahko moti, kaj šele trije!" Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika, V i ' • ^ Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ■n—iiiimnimnniiin«immi»iiii»iiiiiMiiiiiiiiin nni l Amerikatiski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOTENSKO-AM. TISKOVNA DMA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St, Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na> ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOI-EDAR. .31. avg. Nedelja Rajmund, spozn. 1. sept. Pondeljek Egidij, opa. 2. " Torek Stefan, kralj. 3. " Sreda Sabina, d. m. 4. " Četrtek Rozalija, devica. S. " Petek Lavrencij, Just. 6. " Sobota Hermogen, muč. ALI SE JE SVET SPREOBRNIL S POMOČJO ČUDEŽEV, ALI PA JE NAJVEČJI ČUDEŽ, DA SE JE BREZ ČUDEČEV SPREOBRNIL. (16. nedelja po binkoštih.) Ako vidimo na eni strani velike pripomočke, imenitna sredstva, a majhne vspehe; na drugi strani pa neprimerna sredstva in pripomočke in pa velikanske vspehe, tedaj moremo reči, to se z naravnimi močmi ne da razlagali, tukaj je prst božji. Sredstva razširjenja so bila tako neprimerna in malenkostna, da moramo vspeh imenovati pravi j čudež, ker se ne da razlagati z narav-1 no poslušalo glas Njegov, ki pravi: "Kdor hoče priti za menoj, naj zatajuje samega sebe, naj vzame svoj križ na svoje rame in naj hodi za menoj." rvKo se je pa ljudstvo brez čudeže*, dalo prepričati in je res hodilo za njim po teški poti samozataje, je to gotovo največji čudež. Na vsak način moramo torej pripoznati božjo pomoč in čudeže. Ako pa božjo pomoč in čudeže, tedaj moramo priti tudi do zaključka, da je vera, katero Bog podpira se svojo močjo in čudeži, prava. Kje bi ostala previdnost božja, ako bi Bog pripustil, da se je tako čudno razširjala vera, ki je polna zmot, vera, ki uči, da je križan jud sin božji. Ne tega Bog ni mogel pripustiti, Bog ni mogel podpirati se svojo pomočjo laži in goljufije. Gotovo je torej, da v naši veri ni laži, ni goljufije, da je torej vse od Boga potrjena in podprta res niča. Kdor hoče torej v resnici do sleden biti, temu ne preostaja drugega kakor, da je popolni bogotajec ali pa zaveden in globoko veren katoličan. Ako je Bog, ako je previden, moder, resničen in nespremenljiv, ako ljubi res le resnico in ne more se svojim sodelovanjem podpisati laži, tedaj je gotovo vera, katero je on s čudeži pod pri resnična in prava vera. Čudežno razširjenje te vere je pa gotovo velja ven dokaz, da je vera, ki se z naravni mi močmi ni mogla tako naglo razšir-jevati, prava od Boga razodeta vera. REV. JOS. POLLAK. SOCIJALISTI, BERITE IN UČITE SE OD KATOLIŠKE CERKVE! Polovico tega, kar smo pisali v Am. Si: (št. 61.) prizna tudi Gl. Sv. (št. 34). On piše, da so protestantski pridigarji se zvezali s kapitalisti proti štrajkujo-čim delavcem na Calumetu. Mi pa smo pisali, da je Bebel, general soci-jalistov trdil, da se je protestantizem ezal z bogataši proti delavcem in izpolnjeval želje mogočnjakov. V tem smo torej edini. Gl. Sv. je pa še pripomnil to le: taki, kakoršni so protestantski farji, so tudi vsi drugi in vse vere so naperjene proti delavstvu. Pokojni Bebel, ki je vsaj toliko razumel kakor Konda, je pa trdil, da katoliška cerkev ne postopa z delavstvom tako kakor protestantska. Bebel je trdil: "Drugače je pa delal katolicizem in papež Leo XIII. se je potegoval, naj delavec dobi pravično plačo. In ker zavzema tako stališče katoliška duhovščina, ki se veže z delavci še drugače kakor protestantski pridigar, zato socijalna demokracija (socijalizem) v čisto katoliških deželah ni mogla priti do zmage, kakor je prišla v pretežno protestantskih pokrajinah. Protestantska duhovščina naj le tako naprej seje, toda žela ne bo ona, temveč socijalna demokracija." To Beblovo izjavo na shodu v Cottbusu je prinesel "Bott-buser Anzeiger." Kljub temu pa Konda iz sOvraštva do katoliške cerkve in duhovščine zopet laže, da se katoli- ška duhovščina proti delavcem veže s kapitalisti. Ali si morete misliti večjega nevedneža in bolj koristolovnega leparja? Ni ga! Konda piše, da želi svojim rojakom-trpinom dobro in zato jinn svetuje, naj se rojaki z denarjem obrnejo od farjev k njemu. Aha! Konda, od lepih želj in voščil in sladkega vašega prilizova-nja, se ni še nihče nasitil in svojega stanja izboljšal. Katoliška cerkev in duhovščina tudi želi vsem delavcem dobro; ker je pa uverjena, da same želje še ne zadostujejo praznemu želodcu in bolnemu telesu, zato ona pomaga tudi v dejanju in sicer zmerom in povsod, kjer ji niso zvezane roke. Vi socijalistični voditeljčki mnogo poberete od delavcev, daste jim pa nič nimi močmi. Sv. Avguštin piše: "Ali aij pa samo ničeve obljube; vi mnogo se je svet spreobrnil s pomočjo čudežev, ali pa je to največji čudež, da se je brez čudežev spreobrnil." — Ako pripoznamo prvo, tedaj pripoznamo, da se je vsled čudežev spreobrnil svet. Čudeže pa more delati — kakor smo že dokazali — edinole Bog, bodisi posredno ali pa neposredno. Ako pa more edinole Bog delati čudeže, tedaj je gotovo, da jih ne dela V potrdilo kake laži. Vera, ki je s čudeži potrjena, mora torej biti prava vera. Svet se ni spreobrnil zgolj le na besede. On ni veroval le vsled oznanila, da je Kristus od mrtvih vstal in v nebesa šel, marveč veroval je, ker je slišal, kako neučeni, priprosti ljudje govore ptujc jezike in vide!, kako se nenadoma hromi človek vzdigne in hodi, kako ozdravlja cc!o Petrova senca bolnike. Ako se pa vse to ni zgodilo, tedaj je čudež, da je svet brez vsega tega veroval. Vsak trezno misleči človek bo rad pripoznal, da je večji čudež, ako se z veseljem in navdušenjem sprejme vera, ki je težavna in v marsičem nasprotna človeški pokvarjeni naravi, kakor pa majhna, začasna sprememba naturnega reda, ki se vrši pri čudežih. S sprejetjem vere je združena vkloni-tev človeškega razuma, ki mora verovati resnice, ki presegajo njegove moči in vklonitev človeške volje, ki je nagnjena k hudemu, a sprejeti mora dobro, pravično in pošteno. Kdor je sprejel vero, ta se je ob jednem zavezal, da žrtvuje rajše vse, kakor pa da bi odstopil od vere. Ali ni vse to prav tako težko ali pa še težje, kakor pa spremeniti natomi red? Gotovo je velik čudež obujenje La-zarjevo. Ali pa ni bilo pred Kristusom celo človeštvo nekako mrtvo in vdano najostudnejšim strastem? Gospod je obudil Lazarja on je pa tudi obudil v grehe zakopano človeštvo, ki je koprnelo le po vživanju, da se je otreslo svojih nasladnosti in je pokor- bobnate in kričite, katoliška cerkev pa molče deluje, neprestano deluje v korist revežev in trpinov. SADOVI RAZKRISTJANJENE ŠOLE. Pod vplivom javnega mnenja, ki se s strahom vprašuje, kako zastaviš pot razpadanju, poginu francoskega naroda, je francoska vlada v posebni komisiji zbrala večje število najboljših francoskih mož in jim poverila nalogo, da reši strašno vprašanje o obrazlju-devanju Francije. Toda ob istem času se pa v zbornici pod vplivom judov« sko - prostozidarsko - protestantovske koalicije kujejo postave, ki bijejo v obraz vsaki svobodi in gredo za tem, da se "obvarujejo laiške šole", to je da se katoliški pouk še bolj omeji. In vendar je glavni vzrok ljudskega propadanja na Francoskem ravno razkri-stjanjena šola, ki ubija v ljudeh večne ideale in jim obuja osebno samoljubje, ki sta mu nesebično požrtvovanje in pogum v težavah neznana. To se ne kaže samo na starših, marveč že tudi na šolski mladini sami, med katero se silno množe samoumori. V zadnjih 30 letih je število samomorilcev med šolsko mladino naraslo za 319. Sicer pa gre učiteljstvo mladini v tem oziru z zgledom naprej. V dokaz samo nekaj najnovejših slučajev. Iz Bethune (dep. Pass-de-Callais) se poroča: "Učitelj v Gouy-en-Cohelle, 451etni Kurty, se je včeraj zjutraj, ker ni mogel več prenašati groznega glavobola, obesil na vratih šolske sobe." Niti toljko obzirnosti torej ni imel do mladine, da bi ji prihranil grozen in obenem demoralizujoč pogled na obe-šenca — lastnega učitelja samomorilca. Ko nam je znan ta slučaj, se ne bomo preveč čudili naslednjim: Iz Clamarta (dep. Seine) se poroča: "9-letni deček Raymund se je radi neozdravljive bolezni obesil." Iz Bar-le- Tuc (dep. Meuse): "131etni Gochei se je končal na ta način, da je skočil v kanal in utonil. Vzrok samoumoru neznan." Iz Toulona: "201etni dijak na liceju Ansaldy iz Pariza, ki je bil radi težke očesne bolezni že izgubil eno oko, na drugem pa prestal bolestno operacijo, za katero je ostal neprestano močan glavobol, — se je v svoji spalnici ustrelil v srce in bil takoj mrtev." Iz Eaubervilliers (dep. Sein): "Gosp. Roulin je sinoči, ko se je iz u-rada vrnil domov, našel svojega 14-letnega sina Georga zadušenega. Pre-rano zreli deček se je iz obupa, ker ga izvoljena deklica ni marala, zastrupil s svetilnim plinom." Čemu živeti v težavah in nesreči, čemu prenašati muke — telesne ali srčne — če se s smrtjo vsemu lahko napravi konec, če po smrti ni ničesar več — ne kazni ne plačila, sploh ničesar — kakor uči mladino laiška brezbožna šola? Pri tem treba pomisliti tudi to, da je mladina mnogo bolj v oblasti slepih nagonov, nego odrastel človek in se ravna navadno le po tem, kakor ji narekuje upanje na plačilo ali pa strah pred kaznijo. Ako se ji tedaj vzame vero v nebesa in pekel, se ii izpodkoplje moralna tla in kakor la-hak čoln brez jadra in krmila bo do-stala plen življenjskih valov — na ta ali drugi način. V Atheneju Saint-Germain v Parizu se je tekom letošnje zime vprizorila prekrasna socialna drama Pavla Janot — "Kristjanka". Glavni junak je mlad licejec, ki ga starši vzemo iz katoliškega šolskega zavoda in ga dajo na licej, ki je v rokah svobodomiselcev, zato, da bi mu zagotovili sijajno bodočnost, to je naklonjenost merodajnih krogov. Pod pogubnim vplivom svobodomiselne vzgoje postane fant bolestno nevrasteničen in o prvih moralnih in družinskih težavah — vzame revolver in se ustreli. Ob koncu pretresljive drame je zaklicala Janotova žena, ki je pri predstavi sodelovala: "Imejte usmiljenje z materami!" Ta klic naj bi vzbudil vse dobre ljudi na Francoskem, da bi zastavili nadaljno pot sedanjim mogotcem, ki po eni strani razpisujejo nagrade za matere, na drugi strani pa izročajo mladino šoli, ki jo takorekoč za roko vodi v moralno pogubo in smrt. Turška zverinstva v Traciji. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Apostolstvo sv. Cirila in Metoda" je prejelo iz Odrina obširno poročilo o turških grozovitostih v Traciji in v odrinski okolici. Poročilo je spisano dne 1. avgusta v Odrinu ter po posebnem kurirju odposlano v Carigrad in dne 6. avgusta oddano na avstrijski pošti v Carigradu. Iz tega poročila navajamo danes samo najvažnejše točke. V Londonu določeno turško-bulgar-sko mejo Midia—Enos so Turki prekoračili dne 16. julija. Turški vojaki so dobili povelje, da morajo pri svojem prodiranju požigati in porušiti vse bulgarske vasi in poklati vse bulgarske ;asi in poklati vse bulgarske prebivav-ce. Turški vojaki so to povelje natančno izvršili. Od Galipolija in Ča-' taldže pa do stare bulgarske meje ni , ostala niti ena bulgarska vas in niti en Bul gar. Turške čete so nepopisno grozovito divjale proti bcrlgarskim prebivalcem v Traciji. posebno proti bulgarskim ženam in deklicam. Pri turškem prodiranju v Tracijo se je očitno pokazala grško-turška zveza. V mnogih vaseh so se grški in turški prebivalci pridružili turškim rednim četam ter pomagali klati, ropati, one-čaščevati in poiigati. Odrin so Turki zasedli dne 22. julija zjutraj. Vse katoliške vasi, cerkve in šole v odrinski okolici so požgane in porušene. Slovencem dobro znani junaški župnik Ivan Bonev v Ak-Bunar-ju pri Odrinu je najbrže umorjen. Katoliška vas Sucfžak v stari Bolgariji je razdejana. "Slovenčev" dopisnik žup-1 nik Nikolaj Dimitrov se skriva v gorah. V Odrinu so se velike množice bul-garskih beguncev zatekle pod varstvo katoliških misijonarjev in evropskih konzulov. Turki se v Odrinu utrjujejo. Junaštvo matere. Kmečka žena iz belgradske okolice je odpravila v vojno sina-edinca. V bitki pri Bitoljtt ji je bil težko ranjen; prenesli so ga v skopeljsko bolnišnico, odkoder je pisal maeri in ji sporočil, naj ne skrbi zanj, kajti v kratkem pride domov živ in zdrav. Kakor hitro je dobila ta glas, se je takoj odpravila na pot k sinu. Sorodniki in sosedje so jo na vso moč odvračali od dolgega in težkega pota, toda starka se ni dala pregovoriti. Pripravila je za sina različnih stvari, sploh vse, kar je imela in je vedela, da ima sin rad; med drugim mu je tekom noči spletla par toplih, mehkih volnenih nogavic. Nekega dne se je pojavila v Skoplju in šla naravnost v bolnišnico, v kateri je ležal sin. Ko ga je zagledala na postelji vedrega in zdravih lic, samega veselja ni vedela kaj počeli. Vsa srečna sede poleg postelje, miluje ga in mu živahno pripoveduje to in ono; pri tem pa prazni svojo torbo in polaga sinu na posteljo, kar mu je bila dobrega in lepega prinesla. Sin je materinih darov vesel, toda ko mu mati konečno pokaže tudi lepe, pisane nogavice, a pri tem obrne glavo v drugo stran, da bi mati smehljaja ne videla. Mati pripoveduje, kako mu je nogavice sama spletla, ker ve, kako so mu všeč lepe nogavice; sedaj mu jih hoče še sama obleči. Sin se je tega na vso moč branil in se na različne načine izgovarjal. Toda mati ni odjenjala in tebi nič odkrila odejo pri nogah. — Nog ni bilo — višje zgoraj sta ležala dva obvezana konca: turška granata je sinu odtrgala obe nogi. Kaj je storila ob tem groznem pogledu priprosta srbska mati? Bolestno, a ob enem blago in določno se je nasmehnila, poljubila sina na čelo in mu z mirnim glasom rekla: "Sedaj razumem, sinko! Živel kralj, ki je tudi tebe poslal, da osvobodiš brate in maščuješ Kosovo. Hvala Bogu, ki te je živega ohranil!" Mednarodnega zdravniškega kongresa, ki se je vršil v Londonu začetkom avgusta meseca, se je udeležilo okrog 7000 zdravnikov. Princ pod kuratelo. Sodišče v Greifs-waldeju je postavilo radi zapravljivo-sti pod kuratelo princa Hohenlohe-Oehringen. 150,000 lir poneveril je blagajnik Bance popolare Giovanni Torello v Pistoji, ki se je sam javil oblasti. Po-neverjeno vsoto so upravni svetniki vrnili banki. Častnik, osumljen poneverbe, pobegnil. Z Dunaja je pobegnil 2. zbornemu poveljstvu prideljeni nadporoč-nik 58. pešpolka Oskar Frimmel, ki je osumljen, da je poneveril 9960 kron. Nova jezuitska visoka šola V Orien-tu. Jezuiti otvorijo 1. septembra v Beirutu pravno fakulteto in visoko šolo za inženirje. Drugo leto nameravajo jezuiti otvoriti visoko trgovsko šolo in poljedelsko akademijo. Vohun Pajer tudi za Rusijo vohunil. Krakovski listi poročajo, da je inženir Pajer pred petimi leti bil zaposlen v Krakovu pri zgradbi trdnjav in da sumijo, da je tudi takrat več načrtov ruskemu generalnemu štabu prodal. Najhitrejša vožnja z avtomobilom. Pri avtomobilnih dirkah v Le mans na Francoskem je dobil šofer avtomobilov Bablot prvo darilo, ker je dosegel rekord najhitrejše vožnje z avtomobilom. Prevozil je 137 km na uro ali 37 m na sekundo. Benetke brez gondol. Beneški gen-doljeri so ustanovili družbo, ki namerava namesto gondol upeljati motorne čolne. Družba šteje nad 110 članov. Tudi Benetke se modernizirajo, kar romantično razpoloženim novoporo-čencem ne bo povšeči. Bulgarski princ Boris zblaznel? Preko Budimpešte se razširja vest, da so zadnji dogodki tako vplivali na bul-garskega prestolonaslednika Borisa, da je postal umobolen. Po nasvetu zdravnikov pošljejo princa v visoke Tatre v Tatra-Szeplak, kjer bo stanoval v vili "Tivoli". Milijonsko sleparstvo. Iz Pariza: Zaprli so lastnika tovarne za letalne stroje Perdussina zaradi goljufij in fal-sitikacij. Njegova pasiva znašajo 33 milijonov, aktiva pa 9 milijonov frankov. Perdussin je prodajal aeroplane vojni upravi. Bil je tudi vitez častne legije. Nove vojaške zahteve v Avstro-Ogr-ski. Dunaj, 6. avgusta: "Militaerische. Rundschau" poroča: Vojna uprava bo zahtevala zvišanje rekrutnega kontingenta za 36,000 do 40,000 mož, od katerih odpade 20,000 na skupno armado, 2000 na mornarico in po 8000 na obe deželni brambi. ■ • Princ in igralka. Bivši princ Nikolaj Thurn-Taxis se je odrekel vseh časti in naslovov in sprejel ime grofa Hochstatta, da se je mogel zaročiti z gledališko igralko Klaro Reisenbcrger. Klara je nenavadna lepotica in hčerka novosailskega tiskarja Reisenbergerja. Poroka bo 28. avgusta v Meranu. Uradniki brez žepov. Na varšavski pošti so uradniki že več let ponever-jali pisma, v katerih so sumili kak denar. Pisma so si nabasali v žepe in jih nesli domov, kjer so jih -odpirali. Taka osoda je doletela zlasti vsa iz A-merike prihajajoča pisma. Da temu početju napravi konec, je poštna uprava odredila, da morajo vsi poštni u-radniki v službi nositi delovne plašče — brez žepov. Zidje. Statistika nam kaže, da živi na celem svetu 11,483,876 judov ali Židov; od tega števila jih pripada na Evropo 8,876,299, 1,880,579 pa na Ameriko. Največ jih živi na Ruskem, in sicer nekaj nad 5,000,000. Mesto New York prekaša vsa ostala mesta s številom judov, kajti tu jih je bilo glasom zadnjega ljudskega štetja 905,000, torej bi nazivali New York lahko Novi Jeruzalem. V Londonu jih je ne kaj nad 140,000. v Philadelphiji 100,000, v Chicagi 98,000. 1000 katoliških učiteljev več v enem letu. — Zveza katoliških privatnih šol na Francoskem naznanja, da je bilo tekom leta 1912 na novo nastavljenih nič manj kot 1050 učiteljev. Število katoliškega učiteljstva je narastlo od 9300 na 10,350. Za Francijo je to poročilo zelo tolažilno. Seveda pravi poročilo, da bi se ustanovilo še prav lahko 2000 novih učiteljskih mest, če bi le bilo dovolj — sredstev. Zanimiva lastnost čebel. Nekateri učenjaki, med njimi Dadant, so trdili, da imajo čebele nenavadno močno vo- njalo, s katerim začutijo cvetlice v daljavi poldruge angleške milje. Zdaj pa je dokazal Gaston Bonnier v Parizu, da čutijo čebele cvetlice le na majhno oddaljenost, a da imajo poštnim golobom podoben smisel. Svojo trditev je podprl z dokazom, ko je vzel čebeli vid in vonjalo, pa je vkljub temu priletela nazaj v dve angleški milji oddaljen panj. Tatvina v gradu bivše srbske kraljice Natalije. Iz Bayonna se poroča listom: Neznani tatovi so vlomili v stanovanje bivše kraljice Natalije v gradu Saochino v Bidartu in pokradli dragocenosti iz vseh sob, zlasti iz sobe častne dame bivše kraljice, kjer je bilo shranjeno srebrno namizno orodje in ostali dragoceni predmeti. Kraljici, ki biva zdaj drugje, so sporočili o tatvini. Policija je tatovom na sledu. Proti ženski volilni pravici so začeli demonstrirati moški v Call' forniji — baje zato, ker je zbornica,v kateri sede tudi ženske, sprejela v zad njem času mnogo pretiranih zakonov, vsled katerih je država zašla v gospodarske težave. Samo v zadnjem zasedanju je bilo v razpravi 4000 zakonskih načrtov, izmed katerih je bil" 1100 sprejetih. Med temi se nahaja zakon, ki določa za kaznjence ravno tako plačo kakor jo imajo drugi delavci. Drug zakon zahteva, da otroci pod osmimi leti ne smejo brez zanesljivi" odraslih oseb na cesto. Najbolj Ps mnoge bole protipijanske postave, odtod tako nasprotstvo do ženske voli'1 pravice. 0rs Popravek. Neljuba pomota se je vrinila v st-62 A. S. v dopisu iz Indianapolis3' Ind., kjer je umrl John Kus in ne RU; John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem iu prodajam ze®' ljišča, hiše in lote; žaram' jem poslopja in pohištva pW ti ognju. Ant Fred Sehring Brewing Co. vs: Kc PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLlNOP COLLEGE OF ST. THOMAS ST. PAUL, MINNESOTA POD KONTROLO IN VODSTVOM NADŠKOFA IRELAND. Stoji na krasnem in prostornem kraju ob reki Mississippi. Pet velik"* poslopij s palačo za stanovanje, dozidano lani, ki je sama stala $130,"^J' Katoliška Military College, po vladnem vojnem oddelku zaznemovan z "A/ ki ima častnika od armade Zdr. držav, postavljenega od ministra notranj" zadev. Imamo veliko učno moč, obstoječo iz duhovnikov in lajikov. Collegiate Department zavzema veje vsestranskega proučavanja do D*-gree of Bachelor of Arts in Bachelor of Science. f| Academic Department zavzema vse oddelke višje šole. Commercial Department je popolno proučavanje potrebnih znanostij ** trgovce. Najboljša metoda knjigovodstva, fonografije, stenografije, itd-proučavanjem v angleški literaturi, Commercial Law itd. jI Preparatory Department za učenje mladih dečkov in onih odrastlih, v niso dwolj učeni za Academic ali Commercial Department. Lani se je vpisalo šeststo sedemdeset dijakov iz šestnajstih držav. Za ilustrovan katalog pišite na: VERY REV. H. MOYNIHAN, D. D. Predsedn'*' Vsaka slovenska družina bi morala imeti v svoji hiši KATEKIZEM ki ga je spisal i- Rev- F. S. ŠuLsteršio Stane samo 25c Pošljemo ga poštnine prosto. Naročite ga danes. Knjigarna Amerikanskega Slovenca AOLIET, ILL. n :Oc •o< Mestna hranilnica ljubljans^ V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. ir nO1" Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV j>A /LOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLA^ i MILIJON 300 TISOČ KRON. "Vložen denar obrestuje po Od 'Od 41 % l>rea5 vsakega odbitka. Z« VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA - . t CROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJA*1' nem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. K Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. ICI zahtevajte odločno, da se Vam poilje denar le na "MESTNO NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drofo »^ JV*1 'Iparkaso". NAM PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banki lemar. dobi«"® »VOJ NASLOV NA1I PlSlT* RAZLOČNO IN NATA IIČKO« o< 0< 0, 0, št olisa. Rus. se®' aru-pro- Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. j- podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. ^•Podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. '?možni tajnik:......Jos. Rcms, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. lagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. tthovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn, v - POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Prank Banich, 18S8 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St. Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. I * PRISTOPILI ČLANL ^ društvu sv. Družine S, La Salle, 111., 19613 Franc Terselič, roj 1891, zav. za ?1000, 2. razred; 19614 Martin Plantan, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. avg. 1913. Dr. št. 119 članov. * društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 19615 John Kralj, roj 1896, zav. za ?1000, 1. razred; 19616 Jakob Uhernik, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred; 19617 Avgust Castellar, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 19618 John W. Sabo, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 19619 Matija Grebene, roj 1885, zav- za $1000, 3. razred; 19620 John Skull, roj 1883, zav. za $1000, 3. raz-red, spr. 14. avg. 1913. Dr. št. 280 članov, društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 19621 Jurij Vitkovič, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 17. avg. 1913. Dr. št. 134 članov, društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 19622 Mile Vidmar, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 22. jul. 1913. Dr. št. 190 članov, društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 19623 Stefan Smit, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 17. avg. 1913. Dr. št. 42 članov, društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 19624 Jakob Kofalt, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 19625 Anton Gerbič, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. avg. 1913. Dr. št. 42 članov, društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 19626 Matija IColibaš, roj ■ 1893, zav. za $1000, I. razred, spr. 10. avg. 1913. Dr. št. 241 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 19627 Josip Markič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 19628 AlojzijLovišček, roj 1885, zav. za $1000 3 razred, spr. 3. avg. 1913. Dr. št ' 102 čiana. ^ društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 19629 Ivan Pavlešič roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 19630 Franc Pirša, roj 1878, zav. za $1000 4. razred, spr. 17. avg. 1913. Dr. št. 82 članov. ^ društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 19631 Martin Šavor, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 19632 Viktor Latkovič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. K d uštaVg' 1913- Dr. št. 72 članov. r$iL5>\Niko,aia 67' Steelt0". Pa- 19633 Martin Gornik, roj 1893, zav. 19635 a *" razred; 19634 Jurij Suklje, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 1913 0n Ambrožič> r°i 1883' zav. za $1000, 3. razred, spr. 20. avg. K društvu t Dr- članov. zav S* 3 69' Great Falls' Mont" 19635 Andrej Kapel, roj 1879, K društ Za ' 4' razred' sPr- 16- avS- 1913. Dr. št. 25 članov, zav Petfa in Pavla 91' Rankin- Pa-, 19637 Štefan Grčevič, roj 1888, ■ za $1000, 2. razred; 19638 Josip Novosel, roj 1878, zav. za $1000, 4. K druši ' SPr' 10' avg' 1913" Dr- št- 107 članov, zav S(tV,nAl0jzija 95' Broughton, Pa., 19639 Teodor Ferenc, roj 1891, ^ društ Za 2' razred* spr' 10- avg' 1913' Dr- št 76 č'a"ov. zav S:;Jdruži- 109> Aliquippa, Pa., 19640 John Kocjančič, roj 1870, K drušf 23 ? 7°' 6■ razred, spr. 16. avg. 1913. Dr. št. 31 članov. $10m,SV' J°Žefa U2> Minn- 19641 Alojzij Rebolj, roj 1894, zav. za 24 ,ro2red; 19642 John Vklec' roj 1882' zav" za $1000' 4 razred- sPr-K društvi' n, ' Dr' št 84 članov- za xinn^' oka 113' Denyer, Colo., 19643 Alojzij Ventorini,.roj 1884, zav. red vo^ic razred^ 19644 Anton Kukovič, roj 1882, zav. za $1000, 4. raz-T Jos'P Tekavec, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, 19646 Josip Lesar, roj 1869, zav. za $1000," 6. razred, spr. 13. avg. 1913. Dr. št. 58 "član. i StVU Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 19648 Franc Jamčar, roj 1882, zav. Dr. št. 51 članov. * društvu sv.^Jožefa 122, Rocksprings, Wyo.", 19647 Frank Jamnik, roj 1884, Dr. št. 63 članov i K dr,.,; Za $10°0> 3. razred, spr. 20. avg. 1913. ^stvu sv .Jožefa 1" - " " ~ ' " $S°0, 4. razred, spr. 17. avg. 1913. Od dru. PRESTOPILI ČLANI. Tow Va SV' J°žefa 16- Virginia? Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 4, ra2rerir' Minn-> 18840 Frank Gradišar, 4. razred; 18842 Anton Laurič, 5. °d društv aVg' 1913' L dr' št" 189 č1' d[1- št' 76 članov, eral k' SV' Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Martina 126, E. Min-• ^ans., 19235 Anton Radelj, 21. avg. 1913. I. dr. št. 382 članov. °d društv H- dr- št- 32 članov. Littl r ar'je Vnebovzete 77, Forest City, Pa., k društvu sv. Pavla 118, a"s> N. Y„ 19070 Valentin Eržen, 18. avg. 1913. °d društv iv L dr" št> 175 članov. II. dr. št. 29 članov. Rock • Zdr' Bo1' 94' Cumberland, Wyo., k društvu sv. Jožefa 122, "springy Wyo., 17705 Tomaž Poznič, 17. avg. 1913. društv \i I. dr. št. 42 članov. II. dr. št. 62 članov. 65 Mm ' Zdr' Bo1' 94' Cumberland, Wyo., k društvu sv. Janeza Evang. ' u»waukee, Wis., -5621 John Kakar, 18. avg. 1913. 0(1 društv > dr- št- 40 članov. II. dr. št. 122 članov. I.eadv-11 ' Zdr- Bo1' 94> Cumberland, Wyo., k društvu sv. Jožefa 56, llle. Colo., 4775 Nikolaj Pezdirc, 20. avg. 1913. I. dr. št. 54 članov. d društv cv r- ■ IL dr' št 137 članov" Eva n a m * a 111 Mctoda I44, Sheboygan, Wis., k društvu sv. Janeza s- Milwaukee, Wis., 18668 John Tratnik, 10. avg. 1913. v _ I. dr. št. 70 članov. II. dr. št. 123 članov. dr«štvu SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. sv. i etra 30, Calumet, Mich., 6978 Josip Rupe, 16. avg. 1913. i društvu v Dr. št. 267 članov. v- Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17659 Frank Šareč, 2. avg. 1913. ^ dr dr ruštvu uštvu sv A Dr- št 135 članov. • Ynt' I ad. 71, Crabtree, Pa., 17085 Andrej Lovrenc, 3. avg. 1913. sv T«* e a, r, Dr- št- 25 članov. ■ Jožefa 41, Pmsburg, Pa., 2398 Franc Boštjančič, 24. avg. 1913. Dr. št. 77 članov. dr»štva sv i T SUSPENDOVANI ČLANI. v. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3516 Matija Kobe, 20. avg. 1913. društva sv Trt- r a, T,- , Dr. št. 159 članov. Od 25 a S ' P,ttsburgh' Pa-' 17l7S Josip Dekieva, 16750 Alojzij r°štva sv T^i (» n ,, Dr. št. 76 članov. ^ sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 15392 Alojzij Jež, 19. avg. 1913. društva SV. Tan AC X,-, ..........Dr- št. 134 članov. Od ~ Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 18971 John Spehar, 15611 Ivan Januš, 12517 Jakob Jerman, 19. avg. 1913. Dr. št. 48 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 17556 Frid. Beg, 18448 Ivan Novosel, 16892 Nikolaj Mihalič, 17226 Nikolaj Gojmerac, 10. avg. 1913. Dr. št. 105 članov. Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 17007 Karol Prijatel, 18. avg. 1913. Dr. št. 106 članov. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 10177 Florijan Debelak, 10. avg. 1913. Dr. št. 75 članov. Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 13558 Karol Paskvan, 3. avg. 1913. Dr. št. 66 članov. Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 16325 Lovrenc Istenič, 16329 Frank Prek, 18. avg. 1913. Dr. št. 27 članov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4875 Fr, Millner, 24. avg. 1913. Dr. št. 61 članov. Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 8578 Jos. Mavec, 24. avg. 1913. Dr. št. 82 članov. Od društva Mar. sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 11081 Leopold Steblaj, 24. avg. 1913. Dr. št. 58 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 11422 Anton Pustoverh, 18. avg. 1913. Dr. št. 105 članov. Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 15430 Mihael Dobrinič, 19. avg. avg. 1913. Dr. št. 65 članov. Od društva sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, 19003 Fr. Hoffman, 17. avg. 1913. Dr. št. 12 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 15540 Josip Brula, 20. avg. 1913. Dr. št. 75 članov. Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 19298 Mihael Pavičič, 20. avg. 1913. Dr. št. 20 članov. Od društva sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 17789 Karol Dobrunič, 17790 Josip Stekovič, 17. avg. 1913. Dr. št. 26 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5833 Franca Koncilja, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. avg. 1913. Dr. št. 148 članic. K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5834 Ana Frančič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 5835 Katarina Poslušni, roj 1882, zav. za $500, 4. razred, spr. 10. avg. 1913. Dr. št. 46 članic. K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 5836 Barbara Vlašič, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 17. avg. 1913. Dr. št. 25 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 5837 Ana Zupančič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 5838 Jožefa Žabkar, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 17. avg. 1913. Dr. št. 132 članic. K društvu sv. Barbare 92, Pittsburgh, Pa., 5839 Barbara Skolan, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 5840 Katarina Pupič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 19. avg. 1913. Dr. št. 42 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5841 Alojzija Novosel, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. avg. 1913. Dr. št. 82 članic. K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 5842 Lucija Latkovič, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred, spr. 14. avg. 1913. Dr. št. 25 članic. K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 5843 Ana Grum, roj 1883, zav. za $500, 3. razred, spr. 17. avg. 1913. Dr. št. 59 članic. K društvu Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa., 5844 Jela Kenežič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr, 10, avg. 1913, Dr. št. 20 članic, PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 2875 Terezija Pezdirc, 20. avg. 1913. I. dr. št. 10 članic. II. dr. št. 48 članic. Od društva sv. Rozalije 140, Springfield, 111., k društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4915 Angela Moder, 21. avg. 1913. I. dr. št. 36 čl. II. dr. št. 45 čl. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 2242 Katarina Kobe, 20. avg. 1913. Dr. št. 59 članic. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 1938 Katarina Kocijančič, 19. avg. 1913. Dr. št. 14 članic. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1953 Helena Hvalica, 22. avg. !913. Dr. št. 18 članic. Od društva Mar. Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 4309 Katarina Torba-rec, 22. avg. 1913. Dr. št. 141 članic. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 3308 Terezija Debelak, 10. avg. 1913. Dr. št. 30 članic. Od društva sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 3113 Terezija Stritar, 22. avg. 1913. Dr. št. 31 članic. Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 4434 Frančiška Mavec, 24. avg. 1913. Dr. št. 31 članic. Od društva sv. Ane 120, Forest City, Pa., 5075 Marija Korošec, 23. avg. 1913. Dr. št. 65 članic, ODSTOPILE ČLANICE. Od društva Marije Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, 3580 Marija Gams, 13. jut ^ , 1913' Dr. št. 35 članic. Od društva sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 5209 Alojzija Golob, 20. avg. ,,, 1913; Dr. št. 35 članic. Od društva sv. Ahac.ja 149, Tooele, Utah, 5591 Marija Hoffman, 17. avg. ' Dr. št. 2 članici. T) . , . ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.( 4682 Ana Petrina, zvišala zav. 10. avg. 1913, 2. razred. j)*0«0*0*0*00«040*0*0+v Društvene vesti. Cleveland, Ohio, 23. avg. — (Iz ura da tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J.)Kakor po sklepu društvene seje z dne 5. julija 1913, je društvo določilo, da se korporativno udeleži veselice, katero priredijo skupno društva Slovenske Dobrodelne Zveze na dan 1. sept. 1913 (Labor Day) v John Brdinovi dvorani. Torej so prošeni člani, da se zberejo ob 1. uri pop. v Knausovi dvorani polnoštevilno, vsak s svojo regalijo. Prošeni so člani, da bi ne izostali, pač pa udeležili se te veselice in to pa zaradi tega, ker Slovenska Dobrodelna Zveza je še mlada, komaj stara 3 leta( in ker je v teku treh let lepo napredovala. Torej so prošeni člani, da bi pripomogli slavni S. D. Z. na gori imenovani dan, ker gotovo, kadar bi naše društvo povabilo člane S. D. Z. na kako slavnostno prireditev, bi ne odrekli. Z bratskim pozdravom Josip Rus, tajnik dr. sv. Vida št. 25. Denver, Colo., 25. avg. — Dragi mi g. urednik Am. SI.! Prosim Vas za malo prostora v Am. SI. Nimam ravno kaj veselega poročati, ampak jako žalostno novico, da je Bog k sebi poklical dobro znanega rojaka Franka Grande v najboljši dobi, v starosti 39 let, in očeta sedmerih nedoraslih o-trok, od enega leta in pol do trinajst let, ki jih zapušča vdovi. Bil je jako marljiv in skrben človek, ker je bil član dveh društev, dr. sv. Jožefa J. S. K. Jednote in dr. sv. Martina Z. S. Zveze. Pokojnik je bil doma blizu Novega mesta in je bival v Zjed. Državah že več let; pred nekako 8 leti je bival tudi v Jolietu. Zbolel je 21. avg. t. 1. in zdravnik ga je vzel v bolnišnico sv, Jožefa, kjer je bil drugi dan na operaciji in je 24. v jutro previden s sv. zakramenti v.Gospodu zaspal. Bog mu daj večni mir in pokoj! Družini in sorodnikom naše sožalje. Naj še omenim, da je dr. sv. Roka št. 113 K. S. K. Jednote znižalo pristopnino na 3 dolarje. Zatorej dragi rojaki v Denverju in okolici, sedaj imate jako lepo priliko za pristop v društvo sv. Roka. Dragi rojak, ne odlašaj, ker ne veš ne ure ne minute, kdaj te smrt zadene. Vzemi si vzgled zgoraj omenjenega: bil je v treh dneh zdrav in mrtev. Preskrbi, dokler je čas! Vreme imamo še zmiraj jako vroče. K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. Jednote in čitatelje tega lista. Louis Andolšek, tajnik dr. sv. Roka. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. uatVa sv Tin T? /-= ,»•■ . JJr. St. JM cianov. 1913 J Evang' 6S' M,lwaukee, Wis., 16734 Ludvik Drobnič, 25. dr: 1913. "štva dr«štva sv Aloizi'ia S Sebastjan Jeric, 19. avg. 1913. Dr. št. 34 članov. 0d^ica, 22. avg l9i^ Ind'anap°hs' Ind" 12983 Ant. Ratajc, 3341 Josip n>štva sv. Ant P=.h 71 r- u. r, ^r,, Ur- št. 100 članov. dVr°Wč, 3. avg l913d' 71' Crabtree' Pa" 7515 J°hn pleše, 13825 Josip Ma- Dr. št. 100 članov. društva Mar.°Se*d"?i1 w t • * • w . Dr' št. 23 članov Mate ^l-ZlSSZTSfSk 9072 Petcr Jurkovič-10096 Dr. št. 95 članov. IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. Jf. Iz finančnega poročila prve polovice letošnjega leta je razvidno- da je jecinota štela z asesmentom za mesec junij 1913 skupaj 12,053, beri: dva-najsttisoc tnmpetdeset članov in članic V dolžnost si štejem, članom in članicam naznaniti, da z današnjim dnem šteje Jednota 12,244, beri: dvanajst-tisoč dvestostininštirideset članov in članic. Te številke jasno kažejo, kako spoštovana in priljubljena je naša slavna organizacija. Ta lepi napredek v članstvu nam dokazuje, da naši cenjeni rojaki in rojakinje vejo in znajo cenit. vrednost m poštenost naše slavne Jednote. Pristop članov in članic nam svedoci, da ameriški Slovenci in Slovenke pripoznavajo K S K Jednoto kot pravo podporno mater vdov in sirot, pri kateri se lahko zavarujejo za smrtmno, poškodnino in bolezen. Kakor smo lepo napredovali v članstvu, tako smo tudi v finančnem oziru. Vsled tega je upati, da bode Jednota imela koncem leta nad tristotisoč dolarjev premoženja. Ker gre zasluga lepega napredka v prvi vrsti neumorno delavnim dr u-raclnikom(icam) in požrtvovalnim članom(icam) Jednote, radi tega izrekam vsem skupaj bratsko zahvalo za njih trud in kličem: Le tako naprej za napredek m procvit naše slavne organizacije! Spoštovanjem sem Vam udani sobrat T ,. T„ „ JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Johet, 111., 26. avg. 1913. URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA. Vsem cenjenim društvom naše slavne Jednote se uradnim potom naznanja, da bode z asesmentom za mesec september 1913 razpisana posebna do-klada 25c, kot asesment za pokritje bolniških podpor. Ta doklada pripada na vse one člane in članice, ki so zavarovani proti boleznim. Člani in članice, ki se niso zavarovali proti bolezni, ne plačajo te doklade. Vsled tega se prosi uradnike(ice) krajevnih društev, pri katerih člani in članice so se zavarovali(e) proti boleznim, da to vpoštevajo in prizadete čla-ne(ice) na to opozorijo. Z bratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA. Prav tako, kakor sem jaz pred poldrugim letom izrekel mnenje, da bode-mo imeli mnogo nesporazuma glede operacijskih zahtev. Jaz sem tedaj zahteval nekoliko natančnejšega pojasnila, toda vse je molčalo, niti besedice nisem o tem slišal. Odklonil sem par operacijskih zahtev za izplačevanje, ker niso bile v smislu sedanjih pravil. "Besede" notrajne operacije je zelo nejasno in vsled tega prosim vse one osebe, katerim je bilo izplačilo odklonjeno, naj počakajo da bode glavni odbor odločno odločil pomen besede "notranja operacija". Brez-dvomno bode izplačanih več dosedanjih izplačilnih zahtev za operacije. Vsled tega jaz ponovno prosim, da ostanete nekoliko potrpežljivi, da pridemo do popolnega sporazumljenja pravil. Nadalje bi rad naznanil, da bodejo odsedaj naprej ženske prosilke vspre-jete po porodu takoj potem ko bodo zdravniško preiskavo povoljno prestale. / DR. JOS. GRAHEK, vrh, zdravnik K. S. K. J. Vztrajen mačji pešec. Mačke so sploh na glasu kot vztrajne potovke in to tudi po neznanih krajih. Vendar je pa v tem oziru nedvomno dosegel rekord neki črn maček iz Cardiffa. Bil je last neke šoferske družine, katere oče je bij v 5I11Ž-i bi v Riponu. Nedavno se je šoferjev;! j hčerka peljala na obisk k očetu in v I lcosai'1 je nesla s sabo domačega mačka, ki so ga imeli že štiri leta in ki je imel odslej biti pri očetu v Riponu. Vendar so pa mačka pogrešili koj prvi dan, ko se je hčerka mudila še pri očetu. Začeli so ga iskati in povpraševati po njem in res so zvedeli, da so ljudje videli črnega mačka teči ob železniški progi. Čez deset dni je dobil šofer od doma pismo, da je maček prišel nazaj. Bil je čisto zdelan, kremplji so bili popolnoma obrabljeni in' koža na nogah popolnoma prehojena. Razdalja med Riponom in Car-diffom znaša 250 milj. Maček je moral torej vsak dan prehoditi 40 km. Še bolj čudno je, kako je žival našla pravo pot: ali je šla čez grm in strm ali pa tekla ob železniški progi in zmagala vse ovire na različnih križiščih. Dejstvo je, da je maček deset dni potem, ko je izginil iz Ripona, upehan in zdelan dospel v Cardiff in si nato kmalu zopet opomogel. Pamik ponesrečil. Wellington, Nova Zelandija, 25. ayg. — Na vožnji iz Montreala v Wellington je danes britanski parnik "Devon' obsedel na peščini blizu Wellington Heada v Cookovi ožini. Parnik je v nevarnem položaju. ZASTOPNIKI "A. S." ki imajo pravico pobirati naročnino za list, oglase, tiskovine in knjige, ter vse druge v našo stroko spadajoče stvari Jenny Lind, Ark.: John Erčen. Denver, Colo.: Geo. Pavlakovich. Leadville, Colo.: Jac. Kenda. Pueblo, Colo.: Mrs. M. Buh. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Jac. Juvančič. Springfield, 111.: John Peterneli So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Wenona, 111.: Val. Ambrose. Waukegan, 111.: Math. Ogrin. Gary, Ind.: Peter Ruppe. Indianapolis, Ind.: Al. Rudman. Indianapolis, Ind.: Frank Baudek. Kansas City, Kans.: Geo. Veselich. Pittsburg, Kans.: Anton Skubitz. Calumet, Mich.: John Gosenca. Ironwood, Mich.: Mih. J. Maurin. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Manistique, Mich.: Geo. Balkovec. Albany, Minn.: And. Malley. Aurora, Minn.: John Skrinar. Biwabik, Minn.: Math. Tometz. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Frank Peterlin. Minneapolis, Minn.: John Strauss. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Tower in Soudan, Minn: John Lov-shin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Anaconda, Mont.: M. J. Kraker. Butte, Mont.: Nick Kozjan. E. Helena, Mont.: John Sašek. Little Falls, N. Y.: Frank Boštnar. Oregon City, Ore.: Chas. Blatnik. Cleveland, O.: (za N. E.) Jos. Rus Newburg in CollinwQQd, 0.: John Lekan. Bridgeport, O.: Jos. Hočevar. Barberton, O.: Mih. Železnikar. Lorain, O.: Jos. Perušek. Suthers, O.: Anton Zakrajšek. Youngstown, O.: John Jerman. : 1, Allegheny, Pa.: John Mravintz. Broughton, Pa.: Anton Petrovčič. Forest City: Chas. Zalar. ? Houston, Pa.: John Pelhan. Johnstown, Pa.: And. Tomec. Pittsburg, Pa.: Nick Prokšel. Rankin, Pa.: Jos. Kerstolič. \ Reading, Pa.: Peter Chernich. Steelton, Pa.: Mart. Butala. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Willard, Wis.: Frank Perovšek. Sheboygan, Wis.: Jacob Prestor. Rock Springs, Wyo.: John Koshir. Black Diamond, Wash.: Rev. Al, Mlinar. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar. Enumclaw, Wash,: Jos, Malnerich. Rojaki! Kjer se nima naš list zastopnika, prosimo, da se kdo ponudi, ki bi zastopništvo prevzel, Sicer pa sme vsak pošten in zanesljiv rojak prejeti naročnino in isto poslati nam. Kdor ni naš zastopnik, pa nam pošlje pet novih pol ali celoletnih naročnikov, dobi v nagrado lepo mašno knjigo, ali se mu pa podaljša naročnina pol leta, POZOR, ROJAKINJE I Ali veste kje je dobiti najboljše nit so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše meto Vse po najnižji ceni. Pridite torej it poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati na* r našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street«. CMc. Phone 2768. N W. Phone 1111 M. ALI ✓GLASI CSMSBZBSKa': Mk NAPRODAJ DOBRA KMETIJA 28 milj južno od Jolieta, 85 ali 86 oralov zemlje, vse obdelano, le 15 oralov je pašnik in hosta. Dobra voda. Hiša 6 sob. hlev za 4 konje in 7 glav goveje živine, kurjak in corn crib in shramba za žito. Vse je dobro ograjeno z žico. Cena $58.50 a-ker. $2000 se ima plačati takoj, a ostalo 17 let po 5 odstotkov obresti. Štiri milje od žel. postaje za v Chicago ali Joliet. Blizu kat. šole in cerkve. Več pove: John B. Stukel, 207 Indiana St., Joliet, 111. ufn3 NAPRODAJ V NAJLEPŠEM PRO-storu lota in hiša s 6. krasnimi sobami, vodo, gasom in vsemi modernimi napravami. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ NAJSTAREJA MES-nica in grocerija v Jolietu, sredi slo-vensko-hrvatske naselbine. Prodam radi bolezni po primerno nizki ceni. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet, 111., prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na" vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo izpred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St., Joliet, 111. GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave,- zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet. 111. Roža sveta. Angleški spisal A. R. Haggard (Dalje.) ''Mati mojsf," je rekla, "šele pred kratkim sem prišla med vas, novinka sem med vami, a videla sem klanje pri H a ti nu in dobro vem, kaj čaka krščanske ženske in otroke pri nevernikih. Radi tega prosim dovoljenja, da povem, kar mi je na srcu." "Govori," je rekla opatinja. ''Sledeč je moj nasvet," je nadaljevala Rozamunda, "kratek je in jasen. Kakor hitro udero Saraceni v mesto, zažgimo ta samostan, pa pokleknimo in umrimo v molitvi." Opatinja pa se je žalostno nasmejala in odvrnila: "Izboren svet, kakor sega iz viso-korojenili ust, drugačnega si nisem nadejala. Toda ne moremo ga sprejeti, kajti samomor je smrtni greli." "Jaz vidim malo razločka" je rekla Rozamunda, "če zgorimo v plamenih ali pa damo vratove pod meče svojih prijateljev." Nato se je opatinja iznova oglasila: "Kadar bo konec blizu, vzemite jeklo v roke in vstopite se v hranilno vrsto svetega mesta, upam, da tako neomadeževane odidemo kot nebeške neveste." Redovnice so po vrsti pred svojo prednico obljubile, da ji bodo pokorne, opatinja pa jih je zagotovila, da jih sama popelje na to strahovito pot bolečin in ran. Položile so svoje roke na oltar in prisegle Bogu zvestobo do smrti. Nato so pokleknile in zapele Te Deum! Začulo pa se je med tem glasno trkanje na vrata kapelice. Planile so pokonci, vpijoč: "Saraceni so tukaj! Dajte nam nože! Dajte nam nože!" - Rozamunda je izdrla bodalce iz nožnice. "Počakajte,"' zakliče opatinja. "Zna-biti pa so prijatelji, ne sovražniki. Sestra Romana, pojdi k vratom in poglej, kdo je!" Postarna sestra je omahujočih korakov prišla do težkih vrat, je odprla lino in vprašala s tresočim glasom: "Kdo pa trka?" Redovnice pa so zadrževale sapo in napenjale ušesa, da bi vjele odgovor. Zdajci so jim zazveneli na ušesa zvonki glasovi, ki so čudno tiho odmevali po grobnici podobni cerkvi. "Jaz sem kraljica Sibila, pa moje dvornice." "In kaj želiš pri nas, kraljica? Zavetja?" "Ne; seboj imam Saladinove odposlance, ki bi radi govorili z gospico Rozamundo D'Arcy, ki je med .vami." Pri teh besedah je pohitela Rozamunda h oltarju in obstala tam, še vedno držeč golo bodalo v roki. "Nič se naj ne boji," je nadaljeval zvonki glas. "kajti proti njeni volji še ji nič žalega ne zgodi. Odpri nam, presvetla opatinja, prosimo te v imenu Kristusovem." Tedaj je rekla opatinja: "Sprejmimo kraljico z dostojanstvom." Namignila je redovnicam zasesti svoje določene, prosiore. sama pa je sedla na stol sredi njih, pri oltarju za njo je stala Rozamunda. Vrata so se odprla in skozi nje se je vsul čuden izprevod. Prva je prišla lepa kraljica z znaki kraljevski' časti, a črn pajčolail na glavi. Za njo njene dvornice, dvanajst jih je bilo, tresoč se od strahu, pa sijajno oblečene; za temi pa trije resnobni Saraceni s turbaiii na glavi, v oklepih in s sci-mitarji ob strani. Njim je sledil izprevod žensk, izvečina oblečenih v žalno obleko, ki so vodile prestrašene o-troke za roko, žene, sestre in vdove plemenitašev, vitezov in meščanov jeruzalemskega mcta Roza- ' niuiida in-njen vrli vitez VVulf!" In trgali so cvetlice in zelenje iz vrtov in 1 jima posipali z njimi pot. Z nagnjeno glavo in vedrini obličjem sta stopala po dolgih, vijočih se ulicah, spremljana od množice, vojaki j so jima delali pot, in ženske so vzdi-govale svoje otroke, da so se mogli dotakniti Rozamundiuega oblačila in da so ji videli v obraz. Dospeli so do mestnih vrat in sprevod se je ustavil. Tedaj je gospod Balian iz Ibelina spre govoril: "Gospica, v imenu jeruzalemskega ljudstva in vsega krščanstva ti dajem čast in hvalo, in tudi tebi, Wulf 1>' Arcy, najvrlejšemu in liajzvestejšemu vseh vitezov." Približal se jim je tudi škof v spremstvu duhovnikov, ki so prepevali ter ju slovesno blagoslovil. "Ne slavite, ne zahvaljujte naju, marveč molite za naju," odgovori Rozamunda, "da doseževa namen, ki 11111 z veseljem darujeva življenje; po najini snirti pa molite za mir in pokoj najinih grešnih duš. Ako pa ne bi imela uspeha, kar se prav lahko zgodi, tedaj se le spominjate naju, da sva storila kar je bila nama sveta dolžnost. Strašna tuga je prišla nad to deželo in Kristusov križ je obdan od sramote. Ali iznova se zasveti in potem bodo ljudje 11a veke pripogibali pred njim kolena. O da bi živeli! Da bi se rešili! To je poslednja prošnja, združena z željo, da bi se videli zopet v nebesih, ko naposled umrjete i vi! Sedaj pa: z Bogom!" Odšla sta skozi vrata sama, množica pa je jokala ob Saladinoveni taboru. Rozamundi so ponudili nosilnico, a jo je odklonila. Stopali so peš po gri-(Nadaljevanje na 8. strani.) POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postrežem in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo. Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obilnea številu posetite ko se mudite v mo; okolici. WINE GARDEN SALOON (po domače: Vinski vrt) MARKO MATEKOYM. Gilbert, Minn. Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke Rojaki dobro došli! N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. Rockdale, 111. Vljudno vabi vse rojake, Slovence it Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI ! Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Toliet National Banke. Chicago Telephone 3462. Jos. Plisich, GROCERIST. 1002 N. Chicago St.,. Joliet, 111. Se priporočani rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE. Emil Bachman 1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL. STENSKI PAPIF Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376. L/ N- W. 927 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GAL1JA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i. t. d. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik ie Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Pozor, rojaki! Dobil sem iz ■ na za svoj"'1« ~i;Uw> Stevllto." sen;uuuo'c.....- jamči, da so M J prava in koristi ^ * Po doleem ml je pos»W3 pravo -Upon 4»» in Pomado proti -J danju in za/8'1:' sv. tu ni bil««!! In bc 1092 E. 64th St. moSkim in,®"'^ ,ti in dolgi 4„h popolnoMj' ' loiunebodoveW dali, ter ne os. « Ravno takoi ii* moSkiui v 6. • krasnibrkipo*! Revinatizem*.wSl nogah iu M® dneh popoln", vim. kurja °c davice. potne r/.ebiln.' se p». ■dstranijo. r-esnica jam» in fonitflj lili lasi« "J »lnonngg wdovefW ne osivfU-tnko : v 3 I klpop«1^ zemv" kdfl iolni i» jotoe se pop0' o. D» aroo i do gal on. ift™,i.ner Stomach Bitter Wine 6 botelk $3.50, 12 botelk za Ji..' Pilite po naš velik cenik žganj, vin in likerjev. Denar |?H)ue po P. 0. Mpney Order ali v registriranem pismu. Pre da llaj sledijo svojim predni-j kom v hrabrih dejanjih, kadar jih po-! kliče cesarska tromba v krvavi boj, da ^ branijo dom in cesarja. Res, vzvišena misel je to, da je 7. avgusta postal največji praznik za naš slovenski polk. — Koliko oči je bilo solznih, brezštevila mater in žena je plakalo, ko se je pomikal 12. julija 1878 zjutraj vlak iz Ljubljane proti Hrvaški, a vse te solze, vso slabo voljo je zagrnila, kakor z velikim, hepredornim prtom veselost in hrabrost naših slovenskih fantov. Kdor je te fante videl in slišal, moral je biti že vnaprej prepričan, da bodo povsod zmagovito prodirali. In isti-nito, stopali so od zmage do zmage; najslavnejšo zmago pa so si priborili in najlepših lavorik za večno nabrali v boju pri Jajcu. Koliko je slovenski bojevnik v boju vreden to naj pojas-Pittsburgll, Pa. nijo sledeče vrstice. 7. avgusta je bil izprva meglen potem deževen dan, 10. stotnija pod poveljstvom prehrabrega stotnika Dre-nika prispe prva na bregove, ki spremljajo 5 kilometrov dolgo jezero, se bori kot lev in brani, da sovražnik ne zasede te višave, odkoder bi potem iz-lalika vrgel v jezero in tako uničil vso našo moč. Počasi dospo tudi druga krdela na višave, še celo topničarji privlečejo sami svoje topove na strme gore. Hud boj se vname, bombe švigajo semintja ter se razkosajo, mrtvi padajo, kri zemljo poji; na obeh straneh streljanje postaja vedno hujše in živahnejše, novi oddelki prihajajo v bojno črto; nihče noče odjenjati. Naši pratežni vozovi stoje na cesti ob pet kilometrov dolgem jezeru. Vse izgubljeno, ako se na naši strani umaknemo, Le naprej, ne nazaj! se čuje po vrstah naših pridnih fantov. Desno sovražno krilo nevzdržema prodira, položaj je zelo kritičen. Naš brigadir, nadvojvoda Johann Salvator, v skrbeh za pratežne vozove ob jezeru, pošlje svojega pobočnika, nadporočnika generalnega štaba, viteza Versbacha proti našemu levemu krilu s poveljem, da naj se naši začno počasi umikati. Vsi Versbachovi ugovori so bili zastonj, moral je ubogati in iti, a prepričan pa vendar ni bil o potrebnosti tega morebiti usodepolnega ukaza, zato se u-stavi na nekem hribčku in opazuje Med tem časom je bil tudi naš vrhovni poveljnik vojvoda Wuerttemberski postal malo nemiren. Vse je bilo že v bojni črti razen 1. bataljona 17. pešpolka, katerega je Wuerttemberg pri držal za svojo takozvano železno, zadnjo rezervo, ki jo potrebuje za slučaj morebitnega povratka. In Y tem kritičnem trenutku se je Viekaj žgočlilo, kar K 8 116 sliši Vsak dan in kar ham pove, kje mora imeti pravi vojak v Vojni srce. Poveljnik I. bataljona 17. pešpolka, major vitez Kerček-, ves goreč in plamteč za sveto stvar in za čast orožja Svojega oddelka, stopi pred vojvodo Wuerttember-škega ter ponižno prosi, naj mu dovoli odriniti s svojim bataljonom v bojno črto, ker je uverjen, da bo pognal sovražnika v beg in zmago odločil. Wuerttemberg ves osupljen, strmi in sprva ne odgovori ničesar, a Kerčkova ponudba mu je vidno zelo ugajala; čez nekoliko časa spregovori rekoč: "Ako ugodim Vaši prošnji, dam iz rok svojo zadnjo rezervo; kje dobiti drugo?" Kerček mu odločno in prepričevalno odgovori: "Kraljeva visokost, zasigu-ram Vas, da bom tudi z dvema stot-nijama zmagal; kjer bo padlo 400 slovenskih fantov, tam bo obležalo 4000 Turkov." Ta prošnja je bila uslišana in Kerček je vzel 2. in 3. stotnijo ter odrinil. Fantje, ki so v teh stotnijah službovali, se bodo gotovo še živo spominjali, kako nas je Turčin med potjo s kroglami iz topa obsipaval in kako so na povelje stotnika Slivnika: 'Nieder!' na trebuh padali, kadar se je zasvitalo pri sovražnem topu. Vsikdar so fantje pravočasno popadali na trebuh in bomba je frčala nad nami in padla na tla, kjer ni bilo vojakov. Nadlegovale pa nas niso samo krogle iz topa, ampak tudi one iz pušk. Marsikaterega fanta smo pustili zanami, ki se je seznanil med potjo s svincem, n. pr. poročnik Černe, pešec Eisenzopf, Mau i. dr. Kerčka nič ne zadržuje, odločno in ne glede Tia izgube prodira dalje in ko je bil že zadosti blizu sovražniku, da zna menje na vriš, ki se je daleč na okoli razleglo, bodala se zasvetijo in zaro-počejo, sovražnik ne vztraja, beži, bajoneti ga niso dosegli, a dosegle so marsikaterega Turčina krogle iz pušk neustrašenih slovenskih fantov. Obenem z nami je prodiral tudi hrabri hrvaški pešpolk št. 53 na skrajnem levem krilu. Mnogi menijo, da je skupno prodiranje obeh polkov zmago pri Jajcu odločilo, a po mojem mnenju gre pri tej odločitvi največja zasluga odločnemu in junaškemu postopanju poveljnika Kerčka in hrabrosti korenjaških slovenski!^ fantov 2. in 3. stotnije 17. pešpolka.' In kaj se je zgodilo med tem z Vers bachom, ki smo ga pustili pri opazovanju bojnega razvoja? Ta se je le nekoliko oddaljil, ni šel na skrajno levo krilo in tudi ni sporočil brigadir-jevega povelja, ampak je čakal, da se vojna sreča obrne na našo stran, k,tr. je tudi pričakal. Ko se je sovražnik začel umikati, se je tudi Versbach povrnil k svojemu brigadirju in mu javil, da povelja ni sporočil. Nadvojvoda Johann Salvator ga je radi samolast-nega ravnanja pohvalil in pozneje ga celo pozval, da naj prosi za red Marije Terezije, kar pa Versbach iz lahko u-mevniii razlogov ni hotel storiti. Ta ponižjiost in skromnost mu je pozneje mnogo koristila. Znano je, da je dosegel pozneje skoro najvišje vojaško dostojanstvo in baronijo. Bil je več let kot general pehote poveljnik 2. armadnega vojaka na Dunaju; stopil je pred dvemi leti v pokoj in kmalu potem umrl. — Vitez Kerček pa živi kot feldcajmojster na Dunaju v pokoju v visoki starosti, a vsikdar, kadar je govorjenje o slovenskih fantih, se pomladi za 20 let. — Polkovnik Drenik, ki nas je v prvi vrsti obvaroval, da nismo plavali po jezeru, pa živi v Dubrovniku, 82 let star, na duhu in telesu zdrav in čil. — Tedanji poveljnik 17. pešpolka Miroslav Prieger pa je pač prezgodaj odrinil k veliki armadi. Sanjaril je svoj čas mnogo o ekspedi-ciji proti Solunu. Že pred 35. leti je hotel ta prehrabri polkovnik "rnarši-rati" v to mesto. Ko bi se bile njegove sanje in želje uresničile, bi morda dandanes drugače izgledalo na Balkanu in manj krvi bi se bilo prelilo. Drugi častniki, ki so v težavni bosenski vojni mnogo pripomogli k slavi 17. peš polka in v Ljubljani v pokoju žive, so: Polkovnik pl. Lukanc in pl. Polajner, podpolkovnik Prašnikar in Milavc ter računski ravnatelj Svetek. Število živih prič slavnih činov in nevenljivih lavorik, katere ^i je 17. pešpolk pripel na svojo zastavo, se od leta do leta krči. In če tudi — kar se ne da zabraniti — čez leta vse te priče obmolknejo, njih dela in slavna dejanja ostanejo kot dedščina naslednikom slavnega 17. pešpolka. Naj bi si ti na sledniki globoko v srce vtisnili besede, ki so jih izražali slovenski fantje v smrtonosnih bojnih vrstah v boju pri Jajcu: "Le naprej nikdar nazaj!" — In besede nekdanjega poveljnika I. bataljona in sedanje ekscelence feldcajg-mojstra viteza ICerčeka: "En slovenski fant za deset Turkov." Slovenski Zdravnik (Zraven slovenske cerkve.) Hex in Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja FRANK TRAMPUSH VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. LONGFLOS & LIB ERŠEB 1014 N. Chicago St, Joliet, I1L --Slovenska- BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki sle na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili popolnimf zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali ps pišite. Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Phone Canal 498. Prodajam tudi trdi in mehki premog. Sibirija svetovna žitna zakladnica. Gospodarski poročevalec nemškega generalnega konzulata v Peterburgu, dr. Holmann, trdi, da Sibirija, znana v agrarnem svetu po svojem velikem izvozu sirovega masla, postane v do-glednem času svetovna zakladnica pšenice. Ploskev, sposobna za setev, se ceni na 6 milijonov desjatin (desjatina je približno 2.5 akra) in po tem vsa letina pri poprečnem pridelku 50 pu-dov na desjatino na 300 milijonov pu| dov (1 pud je kacih 35 funtov.) Za preživek domačega prebivalstva in za setev se potrebuje 150 milijonov pu-dov, torej bi se je lahko še 100 do ISO milijonov pudov izvažalo, ko bi bile ugodne prometne zveze. In ker se žilavo dela na izboljšanje vodne ceste z velikih sibirskih rek v Evropo, bo sibirska pšenica v bližnji prihodnjosti poplavita svetovni žitni trg. Boj muham io po ameriškem zgledu napovedali na Francoskem. Policijski zdravstveni urad v Parizu je izdal pol milijona letakov, na katerih se ljudstvo opozarja na veliko nevarnost muh kot pre-našalk bolezenskih kali in poživlja na najneizprosnejši boj proti njim. Sole in županstva so dobila nalog, da ljudstvo pouče in podpirajo v tem boju. Naraščanje prebivalstva v Rusiji. Kakor poročajo iz Peterburga, šteje Rusija po sedaj izdani statistiki čez 171 milijonov ljudi. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1897. je narastlo število prebivalcev za 42 milijonov. Ako bo tudi v prihodnje tak naraščaj, pa bo imela Rusija v desetih letih čez 200 milijonov prebivalcev in v doglednem času četrt milijarde. POZOR. ROJAKI 1 Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se narav nost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood, Wis, DOLŽNOST GOSPODARJEV in gospodinj slovenskih družin v A meriki je, da naročijo svojim druži nam pošten, slovenski-kat. list. Da se družina ne zastrupuje z zlobnim, brezverskim berilom. Vaša dolžnost je, da naročate priporočate list "Amer. Slovenec", ki prinaša vsepolno novic iz nove in stare domovine, ter mnogo podučnega in zabavnega berila po dvakrat na teden za $2 na leto. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS. Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. A. M. SMELSER, izdelovalec. J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom. FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. V Važno uprašanje?'- TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL'. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografij« T Jolietu. Zmerne Cene. Najboljše delo. Do Konzularne % i mi opravi najbolje in najceneje sodnijske vojaške zadeve ' a 220'/: Grove st ^Milwaukee,Wis. Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les če boš kupoval od nas, ti bomo v«« le j postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovr«*-nega lesa. . . Za stavbo hiš in poslopij mehki u> Prejema trdi les, lath, cederne stebra, desk » šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines uli« blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi »t pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t» bomo zadovoljili in ti prihranili dentt The Will County National Bank of Joliet, Illinois. raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele »vet«. Kapital in preostanek $3(X),OOfe.OS. jr. W. LYONS Na* office in Lumber Yard na vogl» DES PLAINES IN CLINTON STS C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. NAZNANILO. Cenjenemu slov. občinstvu naznanjam, da potujem sedaj po Minnesoti, kjer bom prodajal ure, zlatnino itd. Priporočam se toplo vsem rojakom, da me obilno počaste s svojimi naročili. FRANK BAMBICH, urar in zlatar, JOLIET, :-: :-: ILLS F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT DVE PISARNI V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. V Chicago, Ills.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna »vitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Fr»m Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avttrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka Alice — August 30th. Argentina — September 3rd. Kaiser Franz Joseph I—Sept. 3rd. Martha Washington—September 13 Za via nadaljna pojainila »e obrni na glame zastopnike: T>HELPS BROS. A CO. 2 Waanington St, New York, N. Y, ali na njih pooblaščene zastopnike Z jed. državah in Kanadi Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387. JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvfšuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. ROŽA SVETA. (Nadaljevanje s 6. strani.) ču vkreber in dospeli do velikega štiri-oglatega odprtega prostora sredi tabora na Oljski gori, onstran sivega drevja Getzemanskega vrta. Tamkaj jih je pričakoval Saladin v velikem blesku, okrog njega pa so stali tisoči in tisoči njegovih vojakov, ki so jih molče gledali. Dospevši pred sultana sta pokleknila pred njim; Rozamunda v snežnobeli obleki redovnjte-novice, Wulf pa z razbitim oklepom. XXIV. POGLAVJE. Dokončano. Saladin se je ozrl vanje brez pozdrava rekoč: "Ženska, moje poročilo si prejela. Dobro veš, da ti je dostojanstvo vzeto Veš pa tudi, da prihajaš sem, da umr-ješ smrt verolomnih žensk. Je-li tako?' "Znano mi je vse to, veliki Salah-ed-din," odgovori Rozamunda. "Povej mi tedaj, ali prihajaš iz svoje proste volje, neprisiljena, in zakaj kleči poleg tebe vitez gospod Wulf, ki sem mu prizanesel življenje?" "Prihajam prav iz svoje lastne volje, kakor ti potrdijo tvoji emirji. Moj sorodnik pa naj odgovori sam." "Sultan," je rekel Wulf, "prišel sem z gospico Rozamundo kot sorodnik in obdolženec, kajti njen greh proti tebi je tudi moj greh. Njena usoda je moja usoda." "Proti tebi nimam ničesar, saj sem ti že odpustil. Zato si moraš že izbrati svojo lastno pot." "Brez dvoma," odgovori VVulf; "ker sem edini kristjan med mnogoštevilnimi prerokovimi sinovi, pač ne bo težko najti prijateljskega scimitarja, ki mi pomaga na tej poti naprej. Prosim pa tvojo dobroto, da bodi njena usoda moja usoda." "Kaj 1" je rekel Saladin. "Pripravljen si umreti ž njo, dasi si mlad vitez in se ti svet smehlja in vabi v svoje razkošje?" Wulf se nasmehne. "Dobro. Kdo pa sem jaz, da bi se postavljal med norca in njegovo ne-spamet? Dovoljujem ti to milost. Tvoja usoda bodi njena usoda. Wulf D'Arcy, izpil boš kupo s sužnjo Rozamundo do zadnje in najgrenkejše u-sedline." "Druzega si ne želim," reče Wulf hladno. Nato se Saladin ozre na Rozamundo in reče: "Zakaj si prišla sem, da izzoveš moje maščevanje? Govori!" "Prišla sem, mogočni vladar, da te prosim za jeruzalemsko ljudstvo, ker mi je bilo rečeno, da si pripravljen poslušati edino glas te svoje sužnje in nikogar druzega. Glej, pred veliko meseci si imel prikazen. Trikrat se ti je sanjalo, da bom jaz, tvoja nečakinja, ki me nikdar nisi videl, rešila veliko življenj iff ugladila pot do miru. Zbok tega si me odti'gal mojemu domu, pro-vzročil krvavo smrt mojega očeta, ka-»kor jo hočeš zdaj provzročiti njegovi hčeri. Po mnogem trpljenju in velikih nevarnostih sem prišla tebi v roke in •■obsipal si me z velikimi častmi. Vzlic ■temu pa sem jaz, ker seiii bi'a krist-iajia it] »ha Jilania in na«i;» hacj m<5_1 jimi rojaki, skušala pobegniti od tebe, dasi si me bil posvaril, da je plačilo .yta to smrt. In končno se mi je s pomočjo bistroumnosti in žrtvovanja Masude v resnici posrečilo pobegniti. Sedaj se vračam, da prejmem to planilo; glej, tvoja prikazen je izpolnjena .c- ali vsaj ti jo lahko izpolniš, če ti Bog navda srce 3 milostjo in če spo-j znaš, da sem prišla prav i t svoje lastne vOlje, da prosim tebe, da prizaneseš rtieStU, O gospod, velik si; bodi tudi velik v usmiljenju. Kaj ti bo pomagalo, ko pride i zate sodni dan, če pridodeneš osemdeset tisoč mrtvih milijonom od tebe pomorjenih in ž njimi novih tisočev svojih lastnih rojakov, kajti bojevniki iz Jeruzalema nočejo umreti nemaščevani? Daj jim življenje, daj jim prostost in pridobi si s tem hvaležnost celega človeštva in odpuščanje pri Bogu, ki je nad nami." Tako je govorila Rozamunda, iztegnila roke proti njemu ter umolknila. "Vse to sem jim že ponudil, a oni so pogoje zavrgli," odgovori Saladin. "Zakaj bi ^sedaj sprejemal pogoje, ko so premagani?" "Mogočni vladar," je rekla Rozamunda, "ali šteješ ti, ki si sam tako hraber, onim vitezom in vojakom v zlo, ker so se obupno bojevali proti toliki premoči? Ali jih ne bi imenoval bojazljivce, če bi predali mesto, kjer jim je umrl Izveličar, ne da bi darovali vse svoje sile v njegovo obrambo? Utrujena sem! Ne morem več govoriti. Samo še enkrat te najponižnejše na kolenih prosim, da izpregovoriš besedo usmiljenja in ne pripustiš, da bi se tvoje zmagoslavje omadeževalo s krvjo žensk in nedolžnih otrok." Rozamunda se je vrgla nato na o-braz, prijela z rokami za rob njegovega kraljevskega oblačila in si ga pritisnila na čelo. Tako je ležala tam v mesečini in smrtna tišina je legla na vso ogromno vojsko, ki so čakali iz njegovih ust razsodbe o njeni usodi. Saladin pa je sedel nepremično kot kip ter zrl kupole in stolpe jeruzalemskega mesta, ki so se videli ostro začrtani ob temnomodrem nebu. "Vstani," je dejal naposled, "in vedi, nečakinja, da si igrala svojo vlogo na način, ki je vreden mojega rodu, in da sem jaz, Salah-ed-din, ponosen nate. Vedi tudi, da bom uvaževal tvojo prošnjo kakor ne bi uvaževal no.bene-ga drugega. Sedaj pa se moram po- svetovati s svojim lastnim srcem in jutri ti jo uslišim — ali zavrnem. Tebi pa, ki te smrt čaka, in vitezu, ki si je izvolil umreti s teboj, dajem po starodavni postavi in običaju na izbero islamstvo in ž njo življenje pa čast." "Jo zavračava," sta odgovorila Rozamunda in Wulf hkrati. Sultan je nagnil glavo, kakor da ne bi bil pričakoval drugega odgovora in se ozrl kakor da zaukaže rabljem izvršiti svojo dolžnost. Rekel pa je stotniku: "Odvedi ju; loči ju, pa skrbno straži, dokler ne dobiš povelja. S svojim življenjem si odgovoren zanje. Daj jima jesti in piti in ne pripusti, da bi se jima kaj žalega zgodilo." Stonik se je priklonil in se približal s svojo stotnijo vojakov. Ko sta se pripravljala, da bi odšla ž njimi, je Rozamunda vprašala: "Bodi tako dober pa mi povej, kaj je z mojo prijateljico Masudo." "Umrla je zate; išči jo onstran groba," odgovori Saladin; Rozamunda pa si je zakrila obraz z rokami in vzdih-nila. "Kaj pa z mojim bratom Godvi-nom?" vzklikne Wulf; a na syoje vprašanje ne dobi odgovora. Rozamunda se zgrudi Wulfu na prsi. In vpričo neštevilne vojska sta se poljubila v slovo. Izpregovorila nista besedice, le Rozamunda je pred odhodom vzdignila roko in pokazala proti nebu. Tedaj se je vzdignilo glasno šumenje med množico in njegovi glasovi so se zdeli, da se zlivajo v eno samo besedo: "Usmiljenje!" Pa Saladin ni dal nobenega znamenja in odpeljali so ju v ječo. Med tisoči, ki so opazovali ta čudni in pretresujoči prizor, sta bila tudi dva moža, zavita v dolge plašče — Godvin in škof Egbert. Trikrat se je poizkusil Godvin približati prestolu. Pa videti je bilo, da imajo vojaki okrog njega dana povelja, ker mu niso dovolili niti da bi se ganil niti izpregovo-ril. In ko je ob Rozamundinem odhodu skušal prodreti skozi njihove vrste, so ga zgrabili in trdno držali. Vseeno pa se mu je posrečilo zavpiti, ko je šla mimo: "Nebeški blagoslov tebi, svetnica božja, — tebi pa tvojemu zvestemu vitezu!" Rozairnunda je vjela njegove glasove kljub velikemu hrušču, se ustavila in se ozrla; a videla ni nikogar, ker jo je straža potisnila dalje. Tako je šla naprej ugibajoč, ali ni bil to Godvinov glas, ki ga je slišala, ali pa je morda govoril kak angelj ali pa le kak fran-kovski vitez. Godvin je sklepal roke, škof pa ga je skušal potolažiti rekoč, da naj se ne žalosti, kajti smrt Rozamunde in Wulfa je častna nad vse in vredna, da si jo človek poželi, bolj nego sto življenj. "Res, res," odgovori Godvin, "rad bi, da bi mogel ž njima." "Njuno delo je dokončano, tvoje pa še ni," je rekel škof prijazno. "Pojdi-va v šotor in poklekniva. Bog je mogočnejši Od Sultana in znabiti najde On še vedno pot, da ju reši. Če bosta jutri zjutraj še živa, se oglasiva pri Saladinu za avdijenco, da ga prosiva milosti' In šla sta v šotor in molila, kakor so jeruzalemski prebivalci molili za syojimi omajanimi in razbitimi zidovi, da bi bilo Saladinovo srce ganjeno, da bi vsem prizanesel. Ko sta kie&la, vtopljena v molitev, ogrne se zavesa in nek emir je stal pred njima. "Vstanita," je rekel, "pa pojdita J. flf?noj, Snltan ukazuje, da prideta piedcnj." . Egbert in Godvirl sta začudena odšla; peljali so jt\ skozi pavljon do sultanove spalnice, ki so jo straže za njimi zaprlo. Na svilnatem ležišču je ležal Saladin, luč od svetilke pa mu je padala na bronasti, zamišljeni obraz. "Poslal sem po vaju, Franka," je rekel, "da poneseta moje izporočilo gospodu Balianu iz Ibelina in jeruzalemskim prebivalcem. Poročilo se glasi: Sveto mesto se podaj jutri in vsi njegovi prebivalci se naj priznajo kot moji ujetniki. Nato jim dam štirideset dni časa, da se odkupijo in ves ta čas se nikomur nič žalega ne zgodi. Vsak možki, ki plača deset zlatov, sme svobodno oditi, in dve ženski ali deset otrok štejejo kot en možki. Izmed re-vežev jih sedem tisoč tudi lahko svobodno odide, če plačajo trideset tisoč bizantinskih zlatov. Oni pa, ki še preostanejo ali nimajo denarja ali za odkupnino — pa v Jeruzalemu je še vedno veliko zlata — postanejo moji sužnji. Tako se glase moji pogoji, ki jih dovoljujem na poslednjo prošnjo moje nečakinje gospice Rozamunde in sicer edino na njeno prošnjo. Izporoči-ta jih gospodu Balianu ter mu velita, da me čaka ob zori s svojimi prvimi uglednimi možmi ter mi odgovori, ali ga je volja sprejeti te pogoje v dobrobit ljudstva. Ako ne, se napad nadaljuje, dokler ne bo mesto kup razvalin, ki bodo krili kosti njegovih otrok." "Blagoslavljamo te radi tvojega u-smiljenja," reče škof Egbert, "ter po-hitiva, da ti izpolniva želja. A povej, sultan, kaj naj midva storiva? Ali naj se vrneva z gospodom Balianom v tabor?" "Ako sprejme moje pogoje, ne, kajti v Jeruzalemu bosta na varnem; dajem vama pa prostost brez odkupnine." "Vladar," je rekel Godvin, "predno grem, usliši mi prošnjo ter dovoli, da se poslovim od brata in sestrične Rozamunde."' "Da bi še tretji pot pobegnili mojemu maščevanju?" reče Saladin. "Ne, ostani v Jeruzalemu, pa čakaj na mojo besedo. Tik pred smrtjo jih boš videl, a prej ne." "Gospod," je prosil Godvin, "bodi usmiljen; plemenito je bilo njuno življenje." "Res," odgovori Saladin, "plemenito sta se vedla. Zato sta toliko bolj pripravljena za nebesa, če pridejo namreč tudi kristjani tja. Nehaj; njuna usoda je pisana in mojega sklepa ni mogoče ovreči; tudi ju ne boš videl prav do zadnjega, kot sem rekel. Ako pa ti je drago pisati jima pismo v slovo in ga poslati po odposlanstvu ga bosta dobila. Sedaj pa pojdi, kajti vr-, še se važnejše stvari nego kaznovanje dveh ljubimcev. Zunaj čaka straža, da vaju spremi." Odšla sta in tekom ure sta bila pri Balianu ter mu izročila Saladinovo poročilo. Mestni poveljnik je takoj sklical svoje svetovalce iz spanja in naročil svojim služabnikom osedlati konje; Godvin pa je na pergamet napisal v naglici to-le pismo: "Svojemu bratu Wulfu in svoji se-strični, njegovi zaročenki Rozamundi! Jaz živim, dasi bi bil malone umrl poleg mrtve Masude. Jezus, daj mir in pokoj njeni pogumni in ljubljeni duši! Saladin mi ne dovoli, da bi vaju obiska!, dasi mi je obljubil, da vaju vidim poslednji poti; torej me pričakuj-ta tedaj. Še vedno upam, da oblaži I! jl, sukanu srce in da vama prizanese. Če se to zgodi, prosim Boga in želim, da bi se vidva kar najhitreje poročila in se podala domov na Angleško, kjer vaju upam kmalu obiskati, če bom živ. Dotlej me ne iščita; za nekaj časa si želim samote. Ako pa bi usoda drugače naklonila, vaju po-iščem, potem ko bodo moji grehi očiščeni, med svetniki, kajti s svojim plemenitim činom sta si brez dvoma zagotovila milost, božjo. Poslanstvo odhaja. Nimam več časa, da bi še marsikaj rad povedal. Z Bogom! Godvin." Saladinovi pogoji so bili sprejeti z veseljem, ker je ljudstvu prizanesel, a z žalostjo, ker je sveto mesto padlo v roke nevernikom. Jeruzalemsko ljudstvo se je pripravljalo, da zapusti njegovo zidovje in si poišče novo domov-je. Z mošeje el Aksa so odstranili veliki zlati križ in na vsakem stolpu in ozidju so plapolali rumeni Saladinovi praporji. Vsi, ki so imeli denar so plačali odkupnino, oni pa, ki ga niso imeli, so si ga izprosili in izposodili, kakor so pač mogli; če pa niso mogli, so vsi obupani odšli v sužnjost. Tedaj se je Saladin pokazal milostnega; dal je svobodo vsem postarnim ljudem brez vsakega odplačila in plačal iz lastnega žepa odkupnino stotero ženskam, kojih možje in očetje so padli v boju ali vzdihovali po drugih mestih v ječah. (Konec prih.) z rakom prestrašen poskočil. Toda to se ni zgodilo. Speči je nekoliko po-godrnjal, popraskal se za ušesom ter rekel v polsnu: "Toda pusti me, Betha, pravim ti, da sem bil v pisarni ter delal." Bučen smeh je sledil temu priznanju, tako bučen, da se je gospod z rakom zbudil. Bilo je ravno ob pravem času, sicer bi bil še kaj več povedal. Smola. Mornar, ko vidi, da se bo moral z ladijo potopiti: "Ti šment, da se mora ravno danes potopiti, ko bi bili za kosilo pečeni piščanci!" Iz šole. Katehet: "Janez, zakaj sta šla Jožef in Marija iz Nazareta v Betlehem?" Janez: "Da bi se dala popisati!" Katehet: "Kateri cesar je zapovedal to popisovanje?" Janez: "Cesar A-a-a-april." V šoli. Učitelj: "Kaj je sramotno?" Vse molči. Učitelj: "Sramotno je to, da nobe-i den izmed vas tega ne ve!" Zvit tat. "Stoj, ti si meni uro ukradel!" i Tat: "Jaz? kaj? jaz že ne; ampak oni-le, ki gre tam okrog vogla. Počakajte, jaz bom stekel za njim!" Tujec: "Čudno — saj se vendar še dobijo postrežljivi ljudje." i -- V sodniji. I Državni pravdnik nasvetuje šest mesecev kazni, zagovornik dva; sodniki pa naznanijo štiri mesece. Predsednik zatožencu: "Ali imate na to kaj opomniti?" Zatoženec: "Druzega ne, kakor to, da me veseli, da ni nobeden od obeh prave pogodil." Odkritosrčen duh. Žena svojemu rajnemu možu, ki se ji v spanju prikaže: "Kako ti je na onem svetu?" Mož: "Bolje, kakor mi je bilo pri tebi!" Ona vesela: "Ali si v nebesih?" On: "Ne, v peklu!" Za kratek ča IS. V Previden stric. Francelj: "Slišim praviti, da ste že naredili oporoko. Ali ste se mene kaj spomnili?" Stric: "Tisoč kron sem ti zapisal, ki naj se ti izplačajo, kadar boš Umrl, da bos iiriel pošten pogreb, ker vem, da bi jih drugače kmalu zapravil." Učitelj " (kara nepazljiv'cd US6iKa): "Če Vam v&zlagajrti o kameli, glejte mene, ne pa skozi okno!" Napak razumel. Sodnik: "Povejte sedaj, kaj vam je ljubše; ali dva dni zapora, ali deset kron?" Zatoženec: "Če mi je dano na izbe-ranje, bi prosil deset kron!" V šoli. Profesor; "Kaj spada k testamentu?" Dijak: "Mrlič in pa premoženje!" A: "Koliko je ura?" B: "Dvanajst!" "Hvala, sem mislil, da je že več!" B: "O, pri nas ni nikdar več, kakor dvanajst, potlej se začne zopet od kraja!" Njemu je pomagalo. Zdravnik, ki je znašel pomoček zoper revmatizem, je zelo obogatel. Njegov prijatelj ga vpraša skrivaj, če res kaj pomaga. — Zdravnik: "Gotovo, — vsaj meni je pomagalo!" Pred sodiščem. Sodnik: "Vi ste bili zaradi beračenja in tatvine že večkrat kaznovani." Zatoženec: 'Trosim, gospod sodnik, zaradi beračenja ne, saj kar sem prosil, sem kar ukradel!" Povest o raku in hudi ženi. Na mestni železnici v Berolinu se je pred par dnevi vozil neki starejši gospod, ki je prišel najbrže z dežele. Truden je bil in kmalu je zadremal. Poleg sebe je imel majhen zavoj, v katerem se je začelo — ko je on spal — nekaj gibati. In kmalu je zlezel iz zavoja lep rak, pravi "solo-eksemplar". Najbrže je postalo raku v zavoju nekoliko dolgočasno ter je šel pogledat nekoliko po svetu. In tako je ta rak zlezel polagoma po hlačah in suknji spečega gospoda na njegovo ramo. Ko se je ustavil vlak v Charlottenburgu, je odletel rak z rame ter se je vjel s škarjami za uho spečega na največje veselje ostalih potnikov, ki so z največjim zanimanjem sledili tej račji eks pediciji. Vsi so mislili, da bo gospod Kaj je gostivna. Gostivna je kraj, kjer se v steklenicah prodaja sredstvo za izgubo pameti. Eno ali drugo. Berač: "Za čevlje vas ne morem lepše zahvaliti, kakor da en kozarec vina izpijem na vaše zdravje. Dajte mi torej za to potrebni denar, ali pa bom moral čevlje prodati!" Zazumljivo. Vajenec: "Od kar sem pri novem mojstru, ne morem niti mrvice mesa več zavžiti." Mati: "Kako, da ne?" Vajenec: "Ker ga ne dobim." iščem svojega rrata anto- na Kozjan doma iz Želebejk ftM Metliki, Kranjsko. Naj sfe zglasi sam, ali ako ve kateri rojakov za njega, se prosi, d'A ga naznani na naslov. Prišel Je v Ameriko pred enim letom. Zanj bi rad vedel brat Jožef Kozjan, Leetonia, Box 643, O. Naveličal se je bogastva. Pred tremi leti je na nepojasnjen način izginil večkratni milijonar John O'Brien v New Yorku. Izpočetka so mislili, da je izvršil samoumor, potem da ga je kdo oropal in umoril ali pa radi odkupnine odpeljal. Toda kljub vsem prizadevanjem se ni našlo nobene sledi. Šele sedaj se je tajnost raz-vozljala. O'Briena so namreč izsledili v Van Burenu v Arkansasu. Nastavljen je pri neki železnici kot priprost uslužbenec s skromno mesečno plačo 105 dolarjev. Ko so ga vprašali, čemu je to napravil, je izjavil, da ni mogel več prenašati bogastva, da se mu je pristudil denar in družba, igra in zabava v odličnih krogih in da bi za vse zaklade tega sveta ne hotel zapustiti svojega sedanjega mesta. Onemogel. Včasih ne morete razumeti, zakaj se čutite popolnoma utrujene, z glavo-boljo, omotičnostjo, bledostjo in drugimi težavami. Najnavadnejši vzrok tega stanja je kaka prebavna neprili-ka. V takih slučajih je uživanje Tri-nerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina zelo priporočljivo za brzo olajšbo, ki jo donaša. To zdravilo vam izčisti celi ustroj; odstrani iz drobja vso pusto in nevarno tvarino in zabrani kisanje. Okrepi vam tudi organe in jih izpodbudi k novi delavnosti. Zato je to zelo dragoceno zdravilo v želodčnih in drobovih neprili-kah, zlasti v zvezi z zapečenostjo. Priporočljivo je tudi za onemogle, izdelane in razdražljive ljudi. V lekarnah. Jos. Triner, kemični laboratorij, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Za drgnjenje telesa pri bolečinah mišic in sklepov poskusite Trinerjev liniment. Naši cenjeni čitatelji in čitateljiC' Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. I-1 "AVE MARIA" * (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N- - -o- To je prvi in edini slovenski nat>°; list v Ameriki. Naročnina $1 «a 'eW Prinaša vsepolno podučnega in zab^ nega berila. Dolžnost vsakega his«" ga gospodarja je, da si naroči "AVE MARIA". V tem listu ni str«-pa. Čim prej ga naročite tem za Vas in Vašo družino, ki bi m1 imeti dober slov. in kat. list p" da se ne spridi z zlobnimi časopis"' preže in vlečejo mnoge mlačne roj v prepad brezverstva, in konecno pekel že na tem svetu. Naroča!1' dober list "Ave Maria". Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St, Joliet, III Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer m< lahko najdete vsak čas in se okrepčat«. V zalogi imam najboljša vina in drof. pijače. Lahko vzemite pravi gin ExpeU* za znotfl) z dobri* uspehi. Vzemite 4 J kaplji v steklenic vode. < 3' Chi. Phone: Office 658, Res. Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 P-* Dr. S.Gasparovict Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS ZNA Drug Ne ekspr napol ■se je i}r p, ia o vilo ^ z i Vs Jfc'k s< jI Ji in \ bolni Ol ^ka; ST. VIATOR COLLEGE KANKAKEE, ILL. Žil inihUehice. Prostora za 400 dijakov. Hoard in po d J. $250 na leto. Pišite po katalog, ki ga pošljemo zast