program 4. samoprispevka ip po potrebi tudi razširili sestavo komisije z ustreznimi strokovnimi delavci. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 61-4/82-11 Datum: 15.3.1983 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel KUŠAR, 1. r. Na osnovi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82 in 2/83) je Skupščina občine Domžale na 10. ločenem zasedanju Zbora združenega deja, 10. ločenem zasedanju Zbora;; krajevnih skupnosti in 9. ločenem zaseefanju Družbenopolitičnega zbora dne 15.3.1983 ob obravnavi predloga ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti, sprejela naslednja ' v i STALIŠČA Skupščina občine Domžale predloženo gradivo v celoti podpira s tem, daje sprejela k predloženemu gradivu še naslednje: 1. Jasneje je potrebno opredeliti enoten način^ financiranja krajevnih skupnosti ob upoštevanju, da se sredstva za krajevne skupnosti zagotavlja tako, kot to določa Ustava SR Slovenije. 2. V okviru regije oziroma v okviru Socialistične republike Slovenije je potreb- no dosledno uveljavljati domicilni princip financiranja krajevnih skupnosti; domicilni princip naj se izvaja tudi znotraj občine. 3. Proučiti je potrebno sofinanciranje rednih dejavnosti krajevnih skupnosti v okviru sredstev skupne porabe. 4. Delegat v Zboru občin naj na zasedanju Skupščine SR Slovenije postavi zahtevo, da se sprejme v okviru regije samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti, ki bo urejal financiranje na domicilni princip. 5. Izvršni svet skupščine naj stori vse potrebrte ukrepe, da bodo obveznosti združenega dela in malega gospodarstva do krajevnih skupnosti čimpreje izpolnjene. V ta namen naj sekretariat za občo upravo občine pripravi analizo, katere dela niso izpolnili obveznosti do krajevnih skupnosti. Nejasnosti glede izpolnjevanja obveznosti nosilcev samostojnega osebnega dela je potrebno razjasniti ter pridobiti tudi podatke kako poteka financiranje krajevnih skupnosti v drugih občinah ljubljanske regije. 6. Krajevni uradi naj zagotavljajo ustrezno strokovno in tehnično pomoč krajevnim skupnostim na svojem območju. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: Datum: 021-17/83-11 15.3.1983 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel KUŠAR, 1. r. Na podlagi 94. in 95. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, 24/79), 275. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82 in 2/83) in v skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Ur. list SRS, št. 10/83) je Izvršni svet skupščine občine Domžale na svoji seji, dne 29/3-1983 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale 1. člen Okvirni delovni čas v upravnih organih in strokovnih službah občine Domžale je za vse delavce upravnih organov in strokovnih služb razen snažilk, tajnika ter članov izpitne komisije motornih vozil razporejen na sledeč način: ponedeljek od 7. do 15.30 torek od 7. do 15.30 sreda od 7. do 19.00 četrtek od 7. do 15.30 petek od 7. do 14.00 Obvezni delovni čas traja v ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 14.30, v sredo pa od 8. do 13. in od 14. do 18.30 v petek do 14. Obvezni delovni čas za sprejemno pisarno traja v ponedeljek, torek, četrtek od 7. do 15., v sredo od 7. do 18.30, v petek pa od 7. do 14. Delovni čas za snažilke se določi tako, da traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 14. do 23. ure, v sredo pa od 17. do 23. ure. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko funkcionar upravnega organa odredi delovni čas drugače. Omenjeni čas velja predvsem za inšpekcijske službe, ki opravljajo terensko delo. Delavcem, ki delajo po prvem odstavku tega člena, pripada ob sredah 1-urni odmor. V upravnih organih in strokovnih službah se uvede gibljiv delovni čas, vendar ta ne sme posegati v uradne ure, določene s to odredbo. Podrobnosti se določijo s pravilnikom o gibljivem delovnem času, ki ga sprejmejo funkcionarji v soglasju z Izvršnim svetom. 2. člen Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi osebami (v nadaljevanju uradne ure) so v vseh službah uprave, ki poslujejo s strankami razen v sprejemni pisarni: ponedeljek od 8. do 13.00 ure sreda od 8. do 13.00 ure in od 14. do 18.30 ure petek od 8. do 13.00 ure Upravni organi sprejemajo izven teh le v izjemnih primerih. 3. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preiti hajo veljati odredba o razporeditvi delo< nega časa in uradnih ur upravnih organov i strokovnih služb občine Domžale (0 vestnik občine Domžale, št. 12/80), odre) ba o spremembi in dopolnitvi odredbe razporeditvi delovnega časa in uradnih upravnih organov in strokovnih služ občine Domžale (Ur. vestnik občin Domžale, št. 3/81) in odredba o sp« membi in dopolnitvi o razporeditvi delo' nega časa in uradnih ur upravnih organov i strokovnih služb (Ur. vestnik občini Domžale, št. 14/82). 4. člen Funkcionarji upravnih organov in stro kovnih služb pbčme Domžale so po preil hodnem soglasju Izvršnega sveta dolžfl sprejeti pravilnik o gibljivem delovnem čas v roku osmih dni po objavi te odredbe. 5. člen Ta odredba začne veljati prvi dan p< objavi v Uradnem vestniku občine Doifl Žale, uporablja pa se od 28.3.1983. PREDSEDNIK H Herman BREZNIK, HKIlillilM (/(delegatski ©lwešC:evalečV> Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale Na 10. ločenem zasedanju zbora združenega dela domžalske občinske skupščine: > Celovit pregled o tem kako uresničujemo program tretjega samoprispevka Na 10. ločenem zasedanju zbora združenega dela, ki ga je vodila predsednica Danica Blejc, so navzoči med drugim pregledali podatke o zbiranju in uporabi sredstev tretjega samoprispevka. Istočasno so pregledali izvajanje sklepov skupščine občine glede stanja vzgoje in izobraževanja. V četrti točki dnevnega reda so delegati razpravljali in sklepali o predlogu odloka o sprejetju zazidalnega načrta Domžale - Mačkovci. Kmetje - kooperanti so preko svoje delegacije predlagali, naj bi v prihodnje z zemljo vendarle že enkrat smotrneje ravnali in več razmišljali o tem katere površine borno še pozida-vali. Dogaja se namreč, da še vedno v zasebni in družbeni gradnji posegamo po kmetijskih obdelovalnih površinah. Ko so delegati pregledovali uresničevanje sklepov, ki zadevajo vzgojo in izobraževanje/ so prejeli več poročil, katera so celovito osvetlila vse zanimive podrobnosti vzgoje in izobraževanja, tretjega samoprispevka in priprave otrok na šolo. Ko so na drobno pregledovali aktualno področje šolstva, so ob koncu imenovali komisijo za pripravo referenduma za četrti samoprispevek za izgradnjo šolskega prostora v občini Domžale. V obravnavi zdravstva so delegati prejeli sorazmerno kratek, vendar pregleden in zavezujoč program akcij v zdravstvu, ki naj doprinesejo k racionalnejšemu gospodarjenju. Ob tem so sprejeli še dodatno nekaj sklepov oz. dopolnitev k temu programu akcij. 1. Odbor za svobodno menjavo dela Občinske zdravstvene skupnosti Domžale naj četrtletno poroča o izvajanju Samoupravnega sporazum o svobodni menjavi dela izvajalcev na področju zdravstvenega varstva Občinske zdravstvene skupnosti Domžale. 2. Občinska zdravstvena skupnost Domžale naj skupaj z izvajalci spremlja uresničevanje akcijskega načrta rešitve problematike zdravstvenega varstva in, o njegovi realizaciji redno poroča uporabnikom, družbenopolitičnim organizacijam v občini, skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu. V izvajanje cit. akcijskega programa naj se aktivno vključijo tudi uporabniki. 3. Skupščina občine Domžale priporoča Zdravstvenemu domu Domžale, da zaradi uresničevanja akcijskega načrta ne zaposluje novih delavcev, ampak naj to nalogo realizira postopoma z že zaposlenimi delavci-specialisti. % Domžale, 15. 4. 1983, Št. 2 4. Strokovna služba Občinske zdravstvene skupnosti Domžale naj do 1.7.1983 ugotovi upravičenost pogodb o delu v rednem delovnem času izvajalcev, izdela naj poročilo ter ga predloži Komisiji za družbeni nadzor v obravnavo. 5. Glede na pripombe uporabnikov, je potrebno do 1.9.1983 izdelati poročilo o 42-urnem delavniku izvajalcev ter z njim seznaniti Komisijo za spremljanje izvajanja zakona o zdmže-nem delu Skupščine občine Domžale. 6. Kot nosilca razvoja laične nege naj se vključi poleg TOZD Osnovno zdravstvo še organizacijo rdečega križa, ki naj sodeluje s svojimi usposobljenimi kadri. V bodoče je potrebno uravnavati delo izključno v okviru dogovorjenih oziroma sprejetih programov. r PREPOČASI V USTREZNEJŠO PRIPRAVO GRADIV O ustreznejših delegatskih gradivih se pogovarjamo že vseskozi, odkar deluje delegatski sistem. Gotovo je namreč, da kakovostna raven informacij oz. gradiv, ki jih pristojni strokovnjaki in službe pripravljajo, v veliki meri pogojuje tudi raven obveščenosti delegatov oz. njihovega odločanja. Daleč smo od tega, da bi se v Domžalah lahko vdajali nekemu škodljivemu občutju zagledanosti v dokončno dobro urejenost naših rešitev na področju obveščanja, vendar pa je tudi res, da je marsikaj vendarle bilo storjenega. Prav je, da to vemo in to drugim v priznanje in sebi v zadoščenje priznamo, istočasno pa nas morajo evidentne pomanjkljivosti motivirati k odpravi napak, ki jih še vedno opažamo. Če se lotimo samo ene, potem lahko ugotovimo, da je med glavnimi ta, da prepočasi težimo za tem, da bi izbojevali, dodelovali (vsebinsko in oblikovno) gradiva, ki še vedno izkazujejo precej napak. Ker marsikdaj zaradi nepoglobljenega znanja ne zmoremo pisati strnjeno, koncizno, se izgubljamo v obsežnih široko zasnovanih in splošnih gradivih, koder se zaradi vseh teh lastnosti zamegljuje cilj, zaradi katerega je gradivo napisano. V upravnih in strokovnih službah, koder gradiva nastajajo, kot da nočejo (z nekaj pohvalnimi izjemami) pozabiti niti trohice prizadevanja več za to, da bi bilo konkretno gradivo boljše, rezumljivejše, povednejše, bolj v funkciji večje obveščenosti delegata. Stvari premnogokrat gredo po neki stari birokratski logiki in utečenosti,kise za občino zdi, da je večna. Od tega prepričanja ni daleč do popolne brezbrižnosti za vse izobraževalne oblike, slogovna in druga usposabljanja v jezikovnih veščinah in znanjih. Ta brezbrižnost pa je že očitna in prav bi bilo, da bi delegati večkrat, pogosteje — kot se le včasih sliši - udarili z roko po delegatskih klopeh z zahtevo: „Boljša delegatska gradiva hočemo! Od njih je navsezadnje tudi odvisno, v koliki Jm$H'Jjomo lahko tudi odgovorno odločali!" &ir Brojan Na 10. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti občine Domžale: Samoprispevek tudi za namene krajevnih skupnosti Delegati zbora krajevnih skupnosti so se v razpravi ob predloženeit dnevnem redu najdlje zadržali ob predvidenem referendumu za semoprispevek, ob akcijskem načrtu za rešitev problematike zdravstvenega varstva, predvsem pa jih je zanimala razprava o predlogu ugotovite' in stališč, ki zadevajo samoupravni razvoj krajevnih skupnosti in njihov« financiranje. Poročevalke Majda Nikolič, Marija Benko, Nuša Ukmar in Irena Gričar so predočile vse potrebne podatke, k razpravi pa so se priglasili delegati mnogih krajevnih skupnosti. Delegat krajevne skupnosti Slavka Šlandra iz Domžal je haprimer predlagal, da naj se v pripravo četrtega samoprispevka vključi tudi program dela in financiranje krajevnih skupnosti, saj naj bi stopnja samoprispevka vključevala tudi potrebe planov krajevnih skupnosti, po komunalnih objektih. Delegacija KS Venclja Perka se ni strinjala s predloženim poročilom, da so dela na zunanji ureditvi šole Venclja Perka uspešno zaključena in končana, ker to ni res. Razprava, ki so jo dopolnili mnogi delegati, potrdil pa tudi predsednik Skupščine občine tov. Karel Kušar, je zaobsegla mnoge pobude, stvar kasnejšega dogovora in dela ustreznih strokovnih skupin pa je ali bomo te pobude tudi vključili v program gradenj četrtega samoprispevka. Gotovo je ob tem to, da bomo morali denar za razvoj in izgradnjo objektov v krajevnih skupnostih poiskati tudi v drugih virih, ki so nakazani v družbenem dogovoru o financiranju krajevnih skupnosti. Delegati zbora krajevnih skupnosti so se množično vključili tudi v razpravo o načrtu rešitve perečih vpra- šanj zdravstvenega varstva. Menili so da zdravstveni delavci v glavnem ne dosegajo (razen izjem) 42-urnegJ delavnika, ter, da naj specialističn« storitve občanom zagotavljajo specia' lizanti v lastnih vrstah. Delegat kra-jevne skupnosti Homec-Nožice je menil, da so naloge sicer v redu, tel dovolj konkretizirane, da pa ni predvideno to, kako jih bodo v sedanjih ir* bodočih finančnih pričakovanjih izvajali. Ali jih bomo vendarle izvajali na račun večje produktivnosti zdravstvenega osebja? Delegati so pohvalili odločitev o postopnem dopolnjevanju specialističnih služb osnovnega var-| stva, kar bo zagotovo pripomoglo k: manjšim stroškom Le pri omejitvah zdraviliškega zdravljenja so menili, daj bo ukrep imel več negativnih koM pozitivnih posledic. V nadaljevanju seje so delegati! razpravljali o samoupravnem razvoju) krajevne skupnosti. Menili so, da je financiranje že predolgo v fazi tako-imenovanega urejanja. Slabo je sodelovanje, premalo je posvetov med krajevnimi skupnostmi samimi in skupščino. Strokovnih kadrov krajev ne skupnosti nimajo, itd. Zaradi težav pri financiranju naj se čimpreje poišče tak sistem, ki bo delavcem zagotovil urejanje vseh potreb v krajih bivanja - torej domi cilni princip. Na 9. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora domžalske občinske skupščine: Dosledneje v načrtovanje potreb po kadrih Ko so delegati družbenopolitičnega zbora domžalske občinske! skupščine v tretji točki pregledovali uresničevanje sklepov Skupščine občine o stanju v vzgoji in izobraževanju, so prejeli dodatna obvestila in poročila, ki so jih posredovali Jernej LENIČ, Nada SATLER in Stanica STOPAR. Delegati so v kritičnem, vendar ustvarjalnem deležu razprave pozitivno ocenili dosedanje delo Skupnosti osnovnih šol občine Domžale ter predlagali, kako naj začeto delo na tem področju nadaljujejo. Ugotovili so, da v naši občini nujno potrebujemo temeljito analizo glede potreb po učiteljskem kadru za usmerjeno izobraževanje, ter da je potrebno dodobra pretehtati variante glede novih usmeritev (tekstilna). Ko so razpravljali tudi o predvidenem četrtem razpisu referenduma za samoprispevek za izgradnjo šolskega prostora je bila izražena tudi misel, da bi se sredstva - glede na potrebe -verjetno morala usmeriti tudi na druga področja. Vendar pa je potreb- no vse te alternative predhodno dodobra pretehtati. Ko so sprejeli vse te podatke Skupnosti osnovnih šol, Občinske izobraževalne skupnosti, Skupnosti otroškega varstva, so jih sprejeli istočasno pa podali priporočilo, da ustrezna strokovna služba čimpreje zaživi, saj ji konkretnih nalog ne manjka. V raipravi o zdravstvu V razpravi o zdravstvu so delegati ocenili, da je akcijski načrt za rešitev 10. STRAN Sir OBČINSKI POROČEVALEC perečih problemov v zdravstvu dobro pripravljen, da ga je treba dosledno uresničevati, predvsem pa dinamično spremljati izvajanje tega načrta. Istočasno je treba ugotoviti upravičenost pogodb o delu, izdelati poročilo o 42-urnem delavniku delavcev v zdravstvu, izvajati triažne zobozdravstvene preglede ter poskrbeti za hitrejše izvajanje načrtov v zvezi z laičnim zdravstvenim varstvom na domu. Na družbenopolitičnem zboru je bila zelo zanimiva razprava o razvoju in financiranju krajevnih skupnosti. Tod se pojavlja mnogo problemov, saj bi morali med drugim zagotoviti dosleden in enoten način financiranja krajevnih skupnosti, pa tudi najracionalnejšo porabo pri potrošnikih krajevnih skupnostih ter istočasno zagotoviti tudi spremljanje te porabe. V razpravo so se vključili mnogi delegati, ki so opozorili na prenehanje zbiranja sredstev za krajevne skupnosti po principu glavarine. S tem je odpadel še en vir financiranja krajevnih skupnosti, ki so jo dosledno namenjali tako, da so krajevne skupnosti za svoje delavce — občane prejemali določene zneske. Te zneske so prejemale tudi krajevne skupnosti izven naše občine. Ker pa sosednje občine nišo imele uvedene glavarine, sredstev za našo občino niso odvajale. Znano pa je, da dela izven naše občine kar ena tretjina zaposlenih, zato je tudi izpad sredstev znaten. Po razpravi so sprejeli naslednja stališča: J. Jasneje je potrebno opredeliti enoten način financirarja krajevnih skupnosti ob upoštevanju, da se sredstva za krajevne skupnosti zagotavlja tako, kot to določa Ustava SR Slovenije. 2. V okviru regije oziroma v okviru Socialistične republike Slovenije je potrebno dosledno uveljaviti domicilni princip financiranja krajevnih skupnosti; domicilni princip naj se izvaja tudi znotraj občine. 3. Proučiti je potrebno sofinanciranje rednih dejavnosti krajevnih skupnosti v okviru sredstev skupne porabe. 4. Delegat v Zboru občin naj na zasedanju Skupščine SR Slovenije postavi zahtevo, da se sprejme v okviru regije samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti, ki bo urejal financiranje na domicilni princip. 5. Izvršni svet skupščine naj stori vse potrebne ukrepe, da bodo obveznosti združenega dela in malega gospodarstva do krajevnih skupnosti čimpreje izpolnjene. V ta namen naj Sekretariat za občo upravo občine pripravi analizo. 6. Strokovna služba Občinske zdravstvene skupnosti Domžale naj do 1.7.1983 ugotovi upravičenost pogodb o delu v rednem delovnem času izvajalcev, izdela naj poročilo ter ga predloži Komisiji za družbeni nadzor v obravnavo. 7. Glede na pripombe uporabnikov, je potrebno do 1.9.1983 izdelati poročilo o 42-urnem delavniku izvajalcev ter ž njim seznaniti Komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Skupščine občine Domžale. 8. Kot nosilca razvoja laične nege naj se vključi poleg TOZD Osnovno zdravstvo še organizacijo rdečega križa, ki naj sodeluje s svojimi usposobljenimi kadri. //. Seznam DO in DS, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma: Gozdarstvo Domžale URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE V OBČINI DOMŽALE: Vsi za, plačali le eni... Na osnovi sklepa predsedstva Zveze prijateljev mladine Domžale, objavljamo uresničevanje samoupravnega sporazuma o združevanju -sredstev za novoletno praznovanje v občini Domžale, ki smo ga podpisali v letu 1981. Na osnovi podpisanega sporazuma je potrebno, da podpisniki vsako leto najkasneje do 1. oktobra nakažejo na poseben račun Zveze prijateljev ' mladine Domžale 1,2 % na zaposlenega delavca od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v preteklem letu iz sklada skupne porabe. Izvajanje samoupravnega sporazuma za leto 1982 je bilo sledeče: Podpisniki, ki so obveznosti poravnali v skladu s sporazumom: 1- Agroemona DSSS 2. Agroemona, TOZD Govedoreja-Poljedelstvo 3. Agroemona, TOZD Prašičereja i han 4. Biro 71 5. Emona Kooperacija 6. Gozdno gospodarstvo, mehanizacija in gradnje Trzin 7. Helios Domžale 1 8. Hidrometal Mengeš 9. Komunalno podjetje Domžale 10. Melodija Mengeš 11. Napredek Domžale 12. Obrtnik Mengeš 13. Planika, TOZD Mojca 14. Restavracija pri Konšku 15. Strokovna služba socialnega skrbstva 16. Skupščina občine Domžale 17. Semesadike Mengeš 18. Slovenijales Radomlje 19. Trak Mengeš 20. TOKO Domžale 21. Univerzah Domžale 22. Varnost Mengeš 23. ZORA Domžale 24. Zdravstveni dom 25. Dom upokojencev 26. DSDPO Domžale 27. Center srednjih šol 28. Delavska univerza Domžale 29. Glasbena šola Domžale 30. OŠ Šlandrove brigade Domžale 31. OŠ Venclja Perka Domžale 32. OŠ Josip Broz Tito Domžale 33. OŠ Martin Koželj Dobr 34. OŠ Matije Blejca Matevža Mengeš 35. OŠ Moravče 36. OŠ Radomlje 37. OŠHorrec 38. OŠ Brdo Lukovica 39. Lekarna Domžale 40. Center za usposabljanje invalidnih oseb Mengeš 41. Dom počitka Mengeš 42. Ljubljanska banka — Banka Domžale 43. Strokovna služba SIS'Domžale 44. DS SIS materialne proizvodnje Domžale 45. Tam/z Mengeš 2.810,55 31.049,95 20.075,40 11.777,55 6.800,10 11.912,65 112.835,55 15.794,30 17.398,65 26.502,30 119.880,00 3.881,65 19.143,95 8.833,45 1.740,05 114.059,15 6.825,35 58.358,60 27.971,70 91.140,00 69.066,60 22.620,65 3.613,60 32.257,85 5.485,80 2.141,60 12.581,90 2.860,00 3.078,55 8.698,95 7.629,45 7.494,80 5.754,70 8.030,00 6.290,95 6.290,95 4.550,90 6.825,35 1.338,30 1.204,65 4.014,90 11.912,65 6.290,30 4.951,70 8.031,00 1. Avtoservis Domžale 2. Bayer Pharma 3. GIP - Beton TOZD DOmžale 4. Gozdno gospodarstvo Ljubljana 5. Indu plati Jarše 6. Kinematografi Domžale 7. Kmetijski inštitut Slovenije 8. Kmetijski poskusni center Jable 9. Mizarska obrtna delavnica Moravče 10. PTT Podjetje Ljubljana 11. Pivovarna Union Mengeš 12. POZD Plastenka Radomlje 13. Rašica Ljubljana - TOZD Konfekcija Moravče 14. SKD Ekspozitura Domžale 15. Slaščičarna Bistrica 16. Slovenijales - Maloprodaja Domžale * 17. SGP Slovenijaceste - Tehnika - obrat Mengeš 18. Temeljno javno tožilstvo - enota Domžale 19. Temeljno sodišče Ljubljana - enota Domžale 20 Tosama Domžale 21. Tekstil Ljubljana - TOZD Filc Mengeš 22. Biotehniška fakulteta 23. Zavarovalna skupnost Triglav - enota Mengeš 24. Žito Ljubljana — poslovalnice v občini Domžale 25. POZD Repovž, Domžale III. Sofinanciranje SIS socialnega skrbstva drugih občin, katere imajo v naši občini rejence 1. Skupnost socialnega skrbstva 2. Skupnost socialnega skrbstva 3. Skupnost socialnega skrbstva 4. Skupnost socialnega skrbstva 5. Skupnost socialnega skrbstva 6. Skupnost socialnega skrbstva 7. Skupnost socialnega skrbstva 8. Skupnost socialnega skrbstva 9. Skupnost socialnega skrbstva 10. Skupnost socialnega skrbstva 11. Skupnost socialnega skrbstva 12. Skupnost socialnega skrbstva 13. Skupnost socialnega skrbstva 14. Skupnost socialnega skrbstva 15. Skupnost socialnega skrbstva 16. Skupnost socialnega skrbstva 17. Skupnost socialnega skrbstva 18. Skupnost socialnega skrbstva 19. Skupnost socialnega skrbstva 20. Skupnost socialnega skrbstva 21. Skupnost socialnega skrbstva 22. Skupnost socialnega skrbstva 23. Skupnost socialnega skrbstva Hrastnik Izola Jesenice Kamnik Kranj Kočevje Ljubljana Center Ljubljana Vič-Rudnik Ljubljana-Šiška Ljubljana-Bežigrad Logatec Ljutomer Metlika Moste Murska Sobota Novo mesto Postojna Ravne na Koroškem Radovljica Sombor Trbovlje Tolmin Tržič 900,00 1.800,00 300.00 1.500.00 1.200,00 300,00 4.200,00 6.000,00 6.300,00 7.500,00 600,00 300,00 1.200,00 4.200,00 600,00 300,00 210,40 600,00 600,00 300,00 600,00 300,00 900,00 40.710,40 Iz navedenega ugotovimo, da je bilo skupaj zbranih sredstev 1.002.517,35 din ter ostanek sredstev iz tega namena za leto 1981 v višini 331.658,30 din. Skupno je bilo torej razpoložljivih sredstev za obdaritev Dedka Mraza za leto 1982 1.334.175,65 din. Obdaritve in stroški izvedbe so v celoti znašali 1.167.739,80 din, ostanek sredstev pa znaša 166.435,85 din, kateri se bo vključil v aktivnosti Dedka Mraza v letošnjem letu. Skupna strokovna služba SIS Domžale DELEGATSKA VPRAŠANJA (IN ODGOVORI NANJE) Skupaj: 961.806,95 Delegacija Krajevne skupnosti Homec-Nožice Vprašanje: Na delegatsko vprašanje z dne 2.12.1982 na Komunalno podjetje Domžale, zaradi izpada vode v vodovodnem omrežju Homec-Nožice dne 30.11.1982 nam je bil dne 2.2.1983 posredovan odgovor tov. Dimca, vodje TOZD Komunala, DO Komunalno podjetje Domžale. Na ta odgovor so pripravili naslednje vprašanje: Zakaj ni dežurna služba ob ugotovitvi izpada elektrike v homški transformatorski postaji^ v katero oni nimajo vstopa, takoj odšla na mejo Šmarca-Nožice, kjer že nekaj let obstaja jašek, kjer sta povezana cevovoda kamniškega in domžalskega vodovoda ravno zaradi takšnih primerov izpada vode v našem cevovodu. Odprli4>i jašek in ventil, ki zapira vodo iz kamniškega v naš cevovod (za kar so verjetno pooblaščeni) in stvar bi bila začasno rešena, dokler ne bi dežurna služba RTP Podrečje odpravila napake. Na ta način bi prizadeta naselja lahko že ob 9. uri bila vsaj delno oskrbovana z vodo. Precej čudno je tudi to, da vsaj vodja vzdrževalne službe nima telefona, kamor bi se lahko krajani v takšnih primeril, direktno obračali, ne pa da kličejo na vse strani brez uspeha. Odgovor: Vodovodni sistemi Kamnik-Homec so že nekaj let povezani na meji obeh občin. Na Gostičevi cesti v Nožicah je jašek z zapornimi ventili in vodomerom iz katerega občasno koristimo (dodajamo) vodo na območje Nožic in Homca. Z upravljalci vodovoda Kamnik je dogovorjeno, da količino vode do 300 m3 dnevno jemljemo brez predhodnega obvestila, za večje odvzeme pa je potrebno obvestiti odgovornega vzdrževalca na vodovodu Kamnik. V obravnavanem primeru izpada vode dne 30.11.1982, je bil dela prost dari, nismo uspeli dobiti ustrezne odgovorne osebe, da bi nam dala dovoljenje za odvzem vode cca 1200 m3, kolikor je potrebujemo za normalno oskrbo v prazničnih dneh. Zajetje Iverje, s katerega se oskrbuje Kamnik in okolica, je v fazi dokončne dograditve. Takoj bomo pristopili k medsebojnemu dogovoru, da v nujnih primerih, kot je izpad na našem črpališču, lahko o*tes-memo potrebne količine vode za normalno oskrbo prebivalcev in ostalih potrošnikov in se tako izognemo neljubim motnjam v vodooskrbi, kot je bilo v tem primeru. (Odgovor so pripravili v TOZD Komunala Domžale). Delegacija Krajevne skupnosti Kiašnja Vprašanje: V Krašnji. dolivamo kruh v trgovino Napredek iz pekarne v Lukovici. Kruh pripeljajo s kombijem le vsak drugi dan, to je v torek, četrtek in soboto. Kljub večkratnim prošnjam in pogovorom s pekom v Lukovici in predstavnikom Napredka iz Domžal tudi te dni ne dobivamo kruha v trgovino do ure, ko ga potrebujemo v šoli za šolsko malico. Z anketo, ki je bila izvedena v šoli med učenci, je bilo ugotovljeno, da otroci doma ne zajtrkujejo in je večini učencev malica prvi dnevni obrok. Zato je nujno, da je v šoli malica že ob 8.45, kosilo pa ob 12. uri. Redkokdaj pa se zgodi, da pripeljejo kruh v trgovino pravočasno, ampak šele ob 9. uri. S čakanjem na malico je moten pouk, lačni se spet vračajo v razrede in čakajo malice do naslednjega odmora. Kosilo pa je ob 12. uri, takrat pa učenci po pozni malici niso še dovolj lačni. Otroci jedo v ponedeljek sobotni kruh, v torek pa spet čakamo kruh do 9. ure, ker kruha v vas še vedno ni. Ko prinese kuharica kruh v šolo, jepogosto vroč, tak pa 'tudi ni zdrav za otroke. Predlagali smo že, naj prevoz iz pekarne v trgovino organizirajo drugače in sicer predlagamo, naj bi vozili kruh najprej v Crni graben, kjer sta dve šoli, kasneje pa na Prevoje, kjer šole ni. Takšnojrešitev predlagamo že od lanskega šolskega leta, na problem urejene prehrane opozarjano v letošnjem šolskem letu, ničesar pa se ne spremeni. Sprašujemo ali je res nemogoče organizirati prevoz kruha tako, da bo potekal pouk v COS Krašnja nemoteno? Odgovor: Ker nam na področju Ornega grabna, preskrbo s kruhom ni uspelo urediti s pekarnami Žita, ki sicer redno oskrbujejo vse ostale poslovne enote, smo za preskrbo s kruhom za to področje sklenili pogodbo z zasebnim pekom tov. Srećkom Čemažer-jem. Po našem mnenju je oskrba s kruhom za to področje zadovoljiva, saj do sedaj bistvenih pripemb s strani potrošnikov ni bilo. Dostava kruha se vrši dnevno v poslovalnice Lukovica in Prevoje, vsak drugi dan in sicer torek, četrtek in soboto pa v poslovalnice Krašnja, Blagovico in Trojane. V letnem času pa se vsakodnevno vozi kruh tudi v Krašnjo. Prav tako pa je dnevno od 7. ure zjutraj možen nakup kruha še v pekarni sami. Mesečne količine kruha, ki ga prodamo v naštetih poslovalnicah so sledeče: (podatki za januar 1983) poslovalnica črni kruh beli kruh zemlje Lukovica 956 2566 2850 Prevoje 990 1540 2000 Krašnja 460 828 480 Blagovica 530 790 450 Trojane 200 750 390 Dostavo kruha smo z uvedbo bencinskih bonov oz. ob omejitvi porabe bencina, delno prevzeli tudi v TOZD Prehrana. Tako vozimo z našim lastnim kombijem kruh enkrat tedensko v poslovalnico Blagovica in dvakrat tedensko v poslovalnico Trojane. Ta prevoz opravljamo brez vsakega nadomestila, ob že itak zmanjšanemu rabatu za te poslovalnice. Menimo pa, da osnovni cilj, to jy zadovoljivo preskrbo krajanov kljub naštetim težavam, le dosegamo. Po dogovoru s tovarišem Čemažarjem smo dosegli sporazum, da bo odslej dostava kruha v poslovalnico Krašnja v torek in četrtek najkasneje do 8,30 ure zjutraj. Tako bo možno šolsko malico organizirati ob dogovorjeni uri, seveda pa bo ta sprememba nedvomno povzročila negodovanje pri krajanih Prevoj. Pripominjamo, da je dnevna potrošnja kruha v Osnovni šoli Krašnja od 5 do sedem kilogramov. (Odgovor pripravil tov. Janez Klešnik, vodja prodaje na drobno Napredek, TOZD Prehrana Domžale). Delegacija Krajevne skupnosti Moravče Vprašanje: Z odgovorom na delegatsko vprašanje, ki ga je posredovala TGDO Naprdek TOZD Prehrana se delegacija KS Moravče ne strinja _Po vseh predhodnih razlagali predstavnika DO Napredek, skupščine občine Domžale in izvršnega sveta od leta 1981 dalje bi se adaptacija trgovine Moravče morala pričeti v letu 1983 oziroma v tem letu končana. Prosimo, da problematiko vsi pristojni ponovno proučijo ter pričakujemo odgovor tudi od izvršnega sveta Sob Domžale. Plan DO Preskrba Napredek pa je ;\cde na pereče stanje, kije najslabše v Sob Domžale ponovno prouči in še v letošnjem letu zaključi adaptacijo. Odgovor: 1. Zaostren- gospodarska situacija in stabilizacijski ukrepi so v naši organizaciji povzročili poslabšanje možnosti za realizacijo srednjeročnega programa investicij v obdobju 1981 - 1985, zato smo morali gradnjo nekaterih trgovin premakniti v naslednje srednjeročno obdobje in vseh danih obljub ne moremo takoj realizirati. 2. Na nivoju delovne organizacijvsmo združevali sredstva ža gradnjo skladišč. Obrata klavnice in za sovlaganja v kmetijsko in živilsko predelovalno industrijo, s čemer urejujemo osnovo za normalno funkcioniranje osnovne preskrbe v občini. 3. Pretekla investicijska vlaganja TOZD Prehrana (SP Kdričeva Domžale, SP Rašica Mengeš, SP Lukovica, SP Dobrina Dob in 9 adaptiranih trgovin), zanemarljiva količinska rast realizacije (pomanjkanje blaga in padec kupne moči prebivalstva) in zamrznjene marže nam po "pozitivnih predpisih onemogočajo takojšnjo dograditev trgovin v KS Moravče. 4. Sedaj veljavni predpisi o investiranju " dovoljujejo vlaganja šele, ko so 100 % pokrita obratna sredstva in ko ima investitor 60 % lastnih sredstev za investicijo. Ko smo sprejemali spremembe srednjeročnega plana 1981 - 1985 smo ugotovili, da bomo tem predpisom zadostili v letu 1985, ko je planirana dograditev trgovine Na klancu Moravče. (Odgovor pripravil Jože Kopušar, vodja TOZD Prehrana Napredek Domžale). Delegacija Krajevne skupnosti Simon Jenko Domžale Vprašanje: Delegacija je mnenja, da se mora odlok, ki ureja, da morajo biti ceste splužene ter pločniki očiščeni spremeniti toliko, da tam, kjer je cestišče ožje kot 7 m, da se pločniki ne čistijo, temveč, da se sneg od pluženja odstrani s cestišča na pločnik. Obrazložitev: V praksi se dogaja, da pri ožjih cestah kot 7 m, morajo* po odloku lastniki stavb ob pločnikih očistiti pločnik, medtem pa pri pluženju ceste ponovno zasuje pločnik. Ker komunalni nadzornik take zadeve (Nadaljevanje na 12. strani) OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 11 (Nadaljevanje zli. strani) prijavlja sodniku za prekrške, s tem razburja ljudi, zato delegacija smatra za nujnost, da se odlok spremeni oziroma dopolni. Odgovor: Odlok o ureditvi zimske službe, kateri ureja pluženje cest in čiščenje pločnikov zapadlega snega je bil sprejet leta 1971. Že v letu 1982 je bil s strani uprave inšpekcijskih služb občine Domžale podan predlog za novelacijo navedenega odloka. V tem letu bo pripravljen novi osnutek odloka kateri bo dan v javno razpravo in bodo občani lahko dali svoje predloge in pripombe v krajevnih skupnostih. .(Odgovor pripravil Niko Lederer, komunalni nadzornik uprave inšpekcijskih služb SO Domžale). Delegacija Krajevne skupnosti Homec-Nožice Vprašanje: Na enem lanskem poletnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti občine Domžale, je bilo s strani delegatov Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, postavljeno vprašanje, kaj je bilo storjenega v zvezi razšititve PTT omrežja v občini. Na to vprašanje je dne 27.10.1982 sledil odgovor direktorja TOZD PTT Domžale, da je v zvezi razširitve STC Domžale za 1000 telefonskih priključkov bil naročen in tudi izdelan projekt za krajevno telefonsko omrežje v Domžalah. V tej zadevi je bil dne 22.10.1982 razgovor med predstavniki občine Domžale, kjer je bilo dogovorjeno, da bo izvršni svet skupščine občine Domžale v drugi polovici meseca novembra 1983 sklical krajevne skupnosti v zvezi združevanja sredstev. Krajevna skupnost Homec-Nožicc, kot njenim delegatom ni znano ali je bilo že kaj storjeno v tej zadevi, zato prosijo za tozadevno pojasnilo, ker je zanimanje za nove telefonske priključke precejšnje. Delegacija Krajevne skupnosti Trzin Vprašanje: Delegacija sprašuje, kaj je z obljubljenimi 1000 novimi telefonskimi priključki v občini Domžale po enem letu: - postavitev nove centrale - višina in plačilo prispevka - rok napeljave, priključitev Odgovor k vprašanjem delegacije Krajevne skupnosti Homec-Nožice in Krajevne skupnosti Trzin: V zvezi z razširitvijo ATC Donžalc za 1000 telefonskih priključkov Biro 71 Domžale pripravlja (od 2.9.1982) lokacijsko dokumentacijo. V mesecu februarju 1983 je bilo tudi nekaj sestankov v zvezi te investicije na nivoju občine, PTT in SKIS Domžale. Dogovorjeno je bilo, da bo lokacijsko dokumentacijo Biro 71 končal do zadnjega marca 1983, nato pa bo projektivno podjetje PAP iz Ljubljane projekt predložilo za gradbeno dovoljenje občini Domžale do 1.5.1983. Predstavniki občine izjavljajo, da bo v Občinskem poročevalcu (verjetno v mesecu aprilu) podrobno pojasnjeno na katerih področjih bo zgrajeno telefonsko omrežje, kje bo možno dobiti priključek, kolikšen bo delež prispevka novih naročnikov (oproščeni bodo združevanja siedstev 21.500 din za SIS PTT), terminski plan priključevanja v drugi polovici leta 1984, kam se naj interesenti zglasijo, da se uvrstijo na prioritetni spisek odobrenih ter o višini, načinu in času združevanja sredstev. (Odgovor pripravil Franc Konda, direktor TOZD PTT Domžale). Delegacija Krajevne skupnosti Trzin Vprašanje: Delegacijo zanima, kako je s sredstvi za gradnjo avtobusnega postajališča v novem Trzinu in kdaj se bo gradnj začela? Odgovor: Postavljeno delegatsko vprašanje očitno kaže na to, da v Krajevni skupnosti Trzin niso vsi dejavniki med seboj povezani, saj bi tako informacijo lahko delegaciji podala vaša sokrajana in sicer bodisi tov. Novak sicer član izvršnega odbora Samoupravne komunalne interesne skupnosti oz. tov. Mušič, predsednik skupščine Enote za upravljanje s stavbnimi zemljišči, V letu 1983 se planira 2-000,000 din za izgradnjo avtobusnega postajališča ter javne razsvetljave na desni strani ceste Celje -Ljubljana in1 sicef >V "kompletni asfaltni izvedbi. V tem znesku je ft)dr,*ajeta potrebna odškodnina za zemljišče za avtobusno postajališče na levi strani magistralne ceste ter stroški, ki smo jfo že imeli s postajališčem v makadamsRV'feveaW'v'lćtu/'1982, saj pride račun za že 'Opravljena dela v letu 1983. Pojavljajo se nekatera razmišljanja, da bi namesto kompletne ureditve avtbbusnega postajališča na desni strani, uredili raje v makadamski izvedbi levo postajališče, kar pa verjetno ne bo možno zaradi zahtev komisije, ki je opravila tehnični pregled doslej izvršenih del. Z deli v Trzinu bomo predvidoma nadaljevali v mesecu aprilu oz. maju, upamo da realizirano v letu 1984. (Odgovor pripravil tov. Anton Preskar, dipl.ing. tehnični vodja delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje Domžale). Delegacija Krajevne skupnosti Simon Jenko Domžale Vprašanje: Delegacija sprašuje, zakaj se Občinski poročevalec ne raznaša po gospodinjstvih redno. Kdo za to odgovarja? Odgovor: Po izjavi dostavljačev in upravnika pošte 16230 Domžale se Občinski poročevalec dostavlja vsemgospodinjstvom na področju Domžal, prav tako tudi na področju KS Simona Jenka. V koliko je v posameznih primerih res prišlo kje do neredne dostave prosimo, da delegacija sporoči- točne podatke^ v katerih ulicah oziroma gospodinjstvih Občinskega poročevalca niso prejeli, da bodo pri TOZD PTT Domžale določenega delavca lahko kontrolirali in iudi ustrezno ukrepali. Občinski poročevalec št. 3 je datiran z 28/2-1983, pošta Domžale ga je prejela v popoldanskih urah 1.3.1983, ostale pošte pa so ga prejele 2.3.1983, to je tretji dan po izidu. Ker pa so 1., 2. in 3. dnevi izplačil pokojnin in so dostavljači močno obremenjeni, je bila dostava Občinskega poročevalca po izplačilu pokojnin. (Odgovor pripravil tov. Franc Konda, direktor TOZD PTT Domžale). Delegacija TOSAMA Domžale Vprašanje: Zanima nas ali so se neto OD delavcev, ki prejemajo OD v skladu s posebnim dogovorom o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev tudi zmanjšali ob povečanju prispevnih stopenj od 1.1.1983 dalje? Isto vprašanje velja tudi za strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Odgovor: Po družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim funkcionarjem, se le tem po 8. čl. določa osnova osebnega dohodka v neto znesku. Na ta način je dosežena enaka višina osebnega dohodka funkcionarjev za vse podpisnike dogovora. Skupščina občine Domžale je v času 1.7.1980 - 29.6.1981 imela uveden bruto sistem osebnih dohodkov tudi pri voljenih funkcionarjih, vendar je na zahtevo regijske komisije prišlo ponovno zaradi enotnosti na neto sistem. Tako se ob povečanju prispevnih stopenj višina osebnega dohodka voljenih in imenovanih funkcionarjev v januarju ni spremenila. V delovnih skupnostih upravnih organov SO Domžale in delovni skupnosti strokovnih služb SIS in delavci v DPO občine Domžale pa prejemajo bruto osebne dohodke in se višina neto osebnega dohodka spreminja odvisno od gibanja prispevnih stopenj. V januarju so se ob povišanju prispevnih stopenj neto OD znižali. Podpisniki dogovora v občini Domžale so ponovno zahtevali od republiške komisije, da se njihovi osebni dohodki enotno v celi Sloveniji uredijo po sistemu bruto osebnih dohodkov in da se osnove teh osebnih dohodkov izravnajo v primerjavi z gospodarstvom. Ker že nekaj časa niso bili javno objavljeni podatki o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev SO Domžale izrabljamo to priliko in jih objavljamo: vsem krajevnim skupnostim leto skupaj indeksno razmerje Zap. Funkcija Neto OD po stanju 1.1.1983 štev. (brez dodatka na minulo delo) 1. predsednik skupščine 28.349,75 din 2. predsednik izvršnega sveta 27.583^5 din 3. sekretar skupščine 26.051,15 din 4. sekretar izvršnega sveta 26.051,15 din 5. sekretar sekretariata za občo upravo 26.817,35 din 6. sekretar sekretariata za notranje zadeve 26.817,35 din 7. sekretar sekretariata za LO 26.817,35 din 8. sekretar sekretariata za kadrovske zadeve 25.627,00 din 9. predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj 26.817,35 din 10. predsednik komiteja za urbanizem, gradbeno komunalne zadeve ter varstvo okolja 26.817,35 din 11. direktor uprave za družbene prihodke' 26.817,35 din 12. direktor zavoda za geodezijo SO 25.627,00 din 13. Direktor uprave za inšpekcijske službe 25.627,00 din (Odgovor pripravila komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov voljenim ter imenovanim funkcionarjem občine Domžale.) Delegati Družbenopolitičnega zbora Delegati družbenopolitičnega zbora vprašujejo in zahtevajo pismeni odgovor glede: - nekulturnega in nevarnega prevoza občanov z javnimi prevoznimi sredstvi (prenatrpani avtobusi, vinjeni vozniki, nepazljivost vlakovnega osebja itd.) - boljših voznih redov avtobusov in vlaka - ureditev peronov na železniških postajah, da bi se prevozov z vlakom lahko posluževali tudi starejši občani. Odgovor: Vozni redi na relaciji Ljubljana-Domža-le-Ljubljana so vsklajeni med Železniškim gospodarstvom Ljubljana, občino Domžale in Integralom. Pri vsklajevanju smo upoštevali zasedenost vlaka pri posameznih odhodih in sy prilagajli njihovim potrebam. Za vinjenost voznega osebja pa prosimo, da se sporoči za vsak primer posebno, ker se po naših veljavnih samoupravnih aktih vinjenost na delovnem mestu smatra kot hujšo kršitev in to je izključitev iz delovnega mesta. (Odgovor pripravil direktor obmestnega prometa tov. Leon Dujmovič, prom.ing. Integral Ljubljana). Na vprašanje, ki so ga postavili delegati družbenopolitičnega zbora glede voznih redov vlaka Ljubljana-Kamnik in zamud, od Železniškega gospodarstva Ljubljana še nismo prejeli odgovora, kljub večkratnim urgencam. Odgovor na delegatsko vprašanje delegacije KS Trzin, glede sredstev na redno dejavnost krajevnih skupnosti, bo podan na prvem naslednjem zasedanju zborov skupščine. Delegacija KS Trzin: Sredstva za redno dejavnost krajevnih skupnosti: Delegacija KS Trzin je seznanjena z odgovorom na delegatsko vprašanje KS Jarše-Rodica, glede sredstev za redno dejavnost KS v občini Domžale, s katerim pa se v celoti ne strinja. Zahtevamo od pristojnih služb, da pridobijo točne podatke o številu krajanov in zaposlenih po posameznih krajevnih skupnostih, kar je edino lahko osnov:i za točno dodelitev sredstev za redno dejavnost za KS v letu podatke, zavod za statistiko ter Republiški sekretariat za NZ, o številu prebivalcev v posamezni KS in ugotovila, da so podatki netočni in zato neuporabni. Z ozironi na to, da bo v letu 1983 instaliran računalnik, računamo na lastni register prebivalcev, na osnovi katerega bo mogoče dobiti uporabne podatke, ki bodo služili za razdelitev sredstev za financiranje KS. Delegacija KS Radomlje Zahteva, da si ji v pismeni obliki odgovori, kako se bo pristopilo k reševanju nastale težke finančne situacijo. Ta je nastala z uvedbo plečevanja amortizacije, na objekte v lasti krajevne skupnosti Radomlje. To plačevanje je obremenilo sredstva, ki so namenjena za redno dejavnost krajevne skupnosti do take mere, daje v zaključnem računu za leto 1982 prikazana dokajšnja izguba. Odgovor: Glede na nastale izgube v 5 KS v letu 1982, Izvršni svet ugotavlja, da je na te izgube le delno vplivala amortizacija; del izgub pa je nastal zaradi financiranja nalog, ki niso bile usklajene z materialnimi možnostmi v KS. Delno je na manjši priliv sredstev za financiranje KS vplivalo tudi neizvajanje dogovora v okviru ljubljanske regije, kjer je bilo ustavljeno financiranje KS na osnovi 500,- din na zaposlenega delavca, delno pa je vplivalo na to dejstvo, d nekateri nosilci obrti niso v skladjJ z občinskim dogovorom združili sredstva na osnovi zaposlenih delavcev. Izvršni svet zaradi nastalih problemov v KS predlaga, da se problematiko razreši na ta način, da vse KS dobijo vsaj toliko sredstev, da bo zadostovalo za izvajanje osnovne dejavnosti KS (delovanje delegatskega sistema) in pokritje zakonskih obveznosti. Zato izvršni svet predlaga, da se s sredstvi proračuna 1983 pokrijejo ^.gube le v tisti višini, ki je nastala kljub prizadevanjem KS, da pokrijejo samo osnovne stroške - sredstva za OD, materialne stroške in sredstva amortizacije po 40% stopnji. Delegacija KS Krašnja Zakaj se prispevek KS na zaposlenega krajana tako spreminja. V letu 1982 je bil v naši KS ta prispevek za 50% manjši kot v letu 1981, čeprav se število zaposlenih ne spreminja. iz prispevkov Lrajevnjh skupno a v zadnjih štirih 1979 1980 1981 1982 3.631.846,-2.502.458,-5.602435,-3.527.457,- 100 68,9 154,2 97,2 Krajevna skupnost Krašnja 1979 31.636,- 100 1980 22.880,- 72,3 1981 44.800,- 141,6 1982 27.690,- 87,5 Delitev sredstev za leto 1982 je bilo opravljena po novih podatkih o številu zaposlenih iz popisa 1981, ki pa se v strukturi v primeru KS Krašnja bistveno ne razlikuje od prejšnjega deleža po popisu zaposlenih leta 1976 kakor sledi: vse krajevne skupnosti leto število popisa zaposlenih 1976 11.621 100 * 1981 16.899 100 Krajevna skupnost Krašnja zaposleni leto število . , . „ , delež % popisa zaposlenih 1976 130 1,1 1981 193 1,1 Iz prikazane primerjave je razvidno, da so bila ta sredstva v letu 1982 za vse KS manjša, ker je bil manjši tudi dotok po zaključnih računih za leto 1981. Izterjava delež % sredstev glavarine za leto 1982 po ZR 1982 je v teku. KAKO JE S KAMNICANOM? Odgovor so pripravili v Železniškem gospodarstvu v Ljubljani: 1. V jesenski akciji varčevanja tekočega goriva in zato prehod potnikov iz zasebnih vozil na javna prevozna sredstva, je železnica ponudila največ na* kamniški progi, uveden je bil poseben sistem intervalnega prometa z zgoščenima obema prometnima konicama. Vozni red se je v sistemu nekajkrat dopolnjeval, dokler ni bil ocenjen kot optimalen. V kreaciji celotnega prometnega režima so sodelovali predstavniki vseh občin ob kamniški progi. Za še bolj urejen promet potnikov je železnica izdelala projekte za peronizacijo vseh postaj in postajališč. Ob izdatnejših vlaganjih v progovne in varnostne naprave pa za perone ni finančnih sredstev, zato je bila dana pobuda, da se občine vključijo v iskanje rešitev za zgraditev peronov. Peron na Rodici je rezultat takih prizadevanj, saj ga je zgradila krajevna skupnost z lastnimi sredstvi. 2. Vlaki na kamniški progi dosegajo z ozirom na nizko tehnično opremljenost proge zadovoljivo točnost. Večje zamude so bile le ob izrednih dogodkih (nesrečah). Železnica je imela namen že v januarju ti. vpeljati potniške vlake tudi ob sobotah. Pred tako odločitvijo je bila izvedena obsežna anketa, ki pa je pokazala, da potniški promet ob sobotah še ni potreben. Varujmo posevke ozimne pšenice pred boleznimi! Vsako leto povzročijo bolezni v posevkih ozimne pšenice veliko škodo. V praksi zmanjšanje pridelkov zaradi bolezni podcenjujemo. Najpogosteje napade posevke pšenice PEPELASTA PLESEN (Erysiphe graminis). Bolezen v zgodnji fazi rasti pšenice zmanjšuje število bilk s klasi. Če napade klas, postanejo zrna zakrnela in klas se ne razvije. Močna okužba zmanjša pridelek pšenice za 20 %. BAYLETON WP 25 uničuje pepelasto plesen; škropimo od začetka kolenčenja dalje količino 0,5 kg na hektar in ob klasenju 0,5 kg na hektar. STABILAN je sredstvo proti poleganju, uravnava rast pšsnice; škropimo pred začetkom kolenčenja. ALI STE UNIČILI PLEVELE V POSEVKU OZIMNE PŠENICE? SRAKOPEREC (Apera spica venti) se pojavlja na jijivah, kjer zatiramo samo širokolistne plevele in kjer imamo enostaven kolobar. Sto rastlin srakoperca zmanjša pridelek pšenice za 27 %. Žetev s kombajnom traja dvakrat dlje. DICURAN uničuje srakoperce v količini 3 1 na hektar; škropimo pri temperaturah nad 0°C v fazi tretjega lista pa do konca razraščanja pšenice (srakoperec ima 2 do 3 liste). SMOLENEC (Gallium aparine) je nadležen širokolistni plevel. ANITEN DS uničuje smolenec v količini 2,5 do 3 1 na hektar v fazi tretjega lista pa do konca razraščanja pšenice (smolenec zraste do drugega kolenca). DICOFLUID MP-combi uničuje smolenec v količini 4 do 61 na hektar v fazi tretjega lista pa do konca razraščanja pšenice (smolenec zraste do drugega kolenca). PRED UPORABO SE POSVETUJTE S STROKOVNJAKOM V VAŠI ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH KMETOV! N O P-Q R-Vv klasitev . cvetenje zorenje j OBČINSKI POROČEVALEC