ANTIKRONIKA. Brez zakonske osnove: »Prav tako nimamo nobene zakonske osnove za prepovedovanje neprimernih filmov za mladino. In tako smo brez moči. Razen tega smo gospodarska organizacija in ne moremo biti hkrati tudi mecensko usmerjeni. Upoštevati morate še, da so naši biljeterji plačani glede na obisk. Tako jim prav gotovo ni do tega, da bi brez zakonske osnove zapirali vrata kateremu koli obiskovalcu ...« (Ostoja Tuma v Delu) — Resnica o komercializaciji kulture, ki o njej že nekaj let sramežljivo tožijo kulturni delavci, je tu, iz direktorskih ust, jasna in preprosta. Razumljivo je torej, da je naš filmski spored sestavljen tako, da s streapteesom in podobnimi umetnostmi privablja čimveč mladoletnih gledalcev in da ni nikomur do tega, da bi navsezadnje dali tudi morali zakonsko osnovo.
Dve strani medalje: »Meni se zdijo taki filmi dolgočasni in nezanimivi. Ogledal pa sem si oba, ker gledam ose filme, ki jih igrajo v Ljubljani.. .< (M. S., 17 let, v Delu) — Lepo je v naši domovini biti mlad.
»Do danes smo govorili predvsem o neenakih izhodiščnih možnostih mladih zaradi prevelikega vpliva materialnih prilik in socialnega porekla pri izbiri poklica, danes pa predvidevamo celo pomanjkanje kakršnihkoli možnosti izbire
661
in vključevanja za del mladine! Število nevključene mladine nam raste iz dneva v dan in že prerašča v družbenopolitični problem...« (Milan Pavliha v Delu) — Težko je v naši domovini biti mlad.
Rešitev slovenskega filma: »Slovenski filmski režiser Jože Pogačnik, ki pravkar piše snemalno knjigo za svoj prvi celovečerni igrani film Grajski biki, je ponudil glavno žensko vlogo vzgojiteljice v tem filmu češki igralki Hani Brejchovi...« (Ljubljanski dnevnik) — Če bo igralka ponudbo sprejela, lahko pričakujemo vendarle zlati vek slovenskega filma; sicer pa — zakaj domači, če lahko tuji ¦— za devize.
Kritika po novi modi: »Knjiga Tomaža Šalamuna obsega ovitek, pesmi, slovar in podatke po zakonu o tisku. Poker je kompozicija dveh delov. Prvi del so pesmi, drugi del je slovar. Med pesmimi in slovarjem je prazen list. Tak prazen list je samo še pred pesmimi in za slovarjem. S tremi nepotiskanimi listi je dvodelnost eksplicirana. Smisel knjige Poker je v razmerju med pesmimi in slovarjem. So knjige, ki se končujejo s slovarjem, ki razlaga določene besede, imena in dogodke, na katere med branjem knjige naletimo. Slovar Pokra obravnava besede, ki jih v pesmih Pokra NI. Izmišljen smisel in mišljen nesmisel sta v razmerju istosti. IZ-MIŠ-LJEN S-MISEL — MIŠ-LJEN NE-S-MISEL...« (Marko Pogačnik v Tribuni) — POP-oln ne-smi-sel.
Detronizacija Prešerna: >Ob letošnjih bučnih Prešernovih proslavah se sprašujem, v čem je Prešernova vloga pri konstituiranju naše nacionalnosti večja od Trubarjeve, Levstikove, Cankarjeve, Murnove, Kosovelove itd. Priznati moram, da ne vem odgovora. Vem le to, da so vse naštete osebnosti konstituenti in hkrati tudi manifestanti naše zgodovine in si dovoljujem tudi pripombo, da mi ni povsem jasno, kaj je tisto, kar dela Prešerna za večjega in za slovenstvo zaslužnejšega tvorca kot ostale, saj nam je nemara vsem očitno, da neke nacionalne zgodovine niso ustvarjale le posamezne osebnosti, marveč narod kot celota...« (Niko Grafenauer v Knjigi 66) — Morda bi bilo včasih vendarle dobro, če bi, tako kot veleva star evropski intelektualni običaj, tisti, ki javno piše o narodovi zgodovini in njenih tvorcih, to zgodovino in njene tvorce tudi poznal. Cas bi tudi že bil, da bi demitizirali mit podobnega, zgolj zunanje revoltiranega, v bistvu pa duhovno siromašnega in neukega pisanja.
Tudi pregovori ne drže več: Dejstvo, da se je Zvitorepec, zabavni list s stripi, prelisičil mimo vseh protestov kulturnih mož in se naselil v hiši same Socialistične zveze, demantira pregovor: >Še tak lisjak se nazadnje ujame ...«
Antikronist
662