| ?USILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ JANUAR 1986, ŠTEVILKA 1, LETO XX ;$ Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.500 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani odbora za obveščanje sozda IMF so: Anka Brezec, Janez Dolinar, Marjan Gantar, $ todimir Jambor, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač (predsednik), Jelka Maver, Bogdan Sagaj, Majda Slapar, Ivan Šuligoj, Dragica Vake (namestnica predsednika) in Helga Vovk. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljam. $ ^naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. ■Banom Smernice sozdovega plana za leto 1986 |av ^raice sozdovega plana za leto 1986, ki jih je sprejel sozdov de-nstl letu svet 16* decembra, predvidevajo, da bo IMP tudi v prihodnjem prQ. Nadaljeval poslovno rast. Da pa bomo lahko povečevali obseg p0v^°dnje je spričo še nadalje omejevane investicijske porabe nujno ati n je v smernicah predvide-S/o>': Pove'56 ^.°^° prihodki od izvoza " " k ^ ko moramo pričakovati, da °Qo i “7° ostali prihodki rasli poča-izslof j eje °d inflacije. Predvideno je, i, tori' i»,pSe. bo število zaposlenih v •anja' Sjc P'ju povečalo za 2 odst. — in s ®r v režiji za enega, v nepo-e^n' proizvodnji pa za tri. koh^j. jg^lo pomembno je, da bo leto s. leto našega izvoznega pre-nefl" ■ ukturiranja: Investicijska de-bil°j, dok °SJ v tujini bo imela zaradi , končevanja del manjši obseg 1 v letu 1985, zato pa se bo ika '6 izv13* P°večati direktni blagovni nk 6!' m 0-' Tako je predvideno, ijpfa iMp-jev izvoz blaga v letu imiSM n 86 doseči vrednost 14 milijo-■aZrteS\ : °v dolarjev (lani okrog 12 mili-°n°v), uvoz pa ne preseči 8 mili- )UA Za bolj učinkovit P-teV* k4|C bilo delo sozdovega sindi- preteklem Se^^eij stalno manjkali na seda ' Povsem upravičeno je do-tisti^P Predsednik Kosa postavil nas| ’ k' se sej niso udeleževali, tič n ■ a vPra*anja; Ali jih res V s e 2anima, kaj se-bo dogajalo 0dn Ali nimajo nobenega n nos.°Sa rio tistih, :.i svojo dolžni, *°l settl Jeniljejo v redu? In predv-iv«**jt v0.’ 3,1 ne čutijo nobene odgo-sredine, ki jim je A ‘Unal. , , Mcumc’ M jun £* t\La 3 delegatsko funkcijo. ■ Seji so tudi izvolili novo voh, . J iuui izvotlil novo je Vj,Vo- N°vi predsednik Kosa apfij; Pon,,' ®ert°le iz celjske Klime, e,s?Lv Izin^jriscdmk pa Janez Penca iz sval0 : ^vlcgati so izrekli vso zah-)Zir“ o Saj jen Priznanje Ivanu Šuligoju, Nr d da -Ptedvsem njegova zasluga, dnJ*! Kos v pretekli mandatni d/L®! 'Kšilčen v glavne tokove zdu. ročamo z obč . strani jonov dolarjev (v letu 1985 približno 6 milijonov in pol). Tozd Inženiring ima nalogo pridobiti za 56 milijonov dolarjev novih del na tujih tržiščih (skoraj še enkrat toliko kot lani) ter zagotoviti, da bodo montažne organizacije v letu 1986 v tujini zaposlovale probližno četrtino svojih delavcev. Kot že rečeno, bodo morali glavno težo IMP-jevega izvoza prihodnje leto prevzeti tozdi iz podsistema, industrijske proizvodnje. Končno je treba doseči cilj, da bo zares prav vsak naš tozd ustvaril vsaj 10 odst. svojega celotnega prihodka z izvozom. Tisti, ki jim to lani ni uspelo, so dolžni pripraviti skupaj z Marketingom operativne programe prodora na tuja tržišča. Da bi uresničili te izvozne cilje, bo seveda potrebno izboljšati prodajno dejavnost za tujino. Zato bosta tozda Inženiring in Marketing okrepila službe, ki kreativno delajo na pospeševanju izvoza, povezali pa se bomo tudi z vsemi zunanjimi institucijami, ki bi nam lahko pomagale pri sklepanju izvoznih poslov. Podpreti je treba tudi prizadevanja tozda Marketing za posodobitev in okrepitev predstavniške mreže v Jugoslaviji. Posebna točka tudi govori, da si bomo v letu 1986 prizadevali ustvariti pogoje za učikovitejšo makroorganiziranost tozdov in delovnih organizacij v okviru sozda in da bomo posebno pozornost zlasti v delovnih organizacijah in,sozdu namenili krepitvi delegatskega odločanja skozi delavske svete, ki morajo postati dejanski nosilci odločanja o temeljnih vprašanjih IMP-jevega razvoja. In osebni dohodki? Cilj je njihovo realno povečanje — v povprečju za 5 odst. Toda povečanje na temelju večje fizične storilnosti, intenzivnejšega dela, bolje izkoriščenega delovnega časa, povečanem tržnem deležu v SFRJ in povečanem konvertibilnem izvozu. LOJZE JAVORNIK Sporazum o delitvi osebnih dohodkov še ne velja Konec decembra so imeli v vrsti IMP-jevih tozdov in delovnih skupnostih referendume o sozdo-vih aktih za osebne dohodke. V večini so delavci glasovali zanje, a vendar se Sporazum o skupnih osnovah za delitev dohodka in OD ni pridružilo dovolj delovnih organizacij, da bi lahko veljal. Stanje je zdaj naslednje: 1.) Sozdove akte o osebnih dohodkih so sprejele naslednje organizacije: OV, Klima montaža, vsi PMI-jevi tozdi in delovna skupnost. Dvigalo, Ten-Energetika, Ten-Telekomunikacije, Iso, Klimat, Izipovi tozdi Inženiring, Marketing, Teh-nomont, Izobraževalni center in delovna skupnost Izipa, delovna skupnost sozda in delovna skupnost Interne banke, ki pa bo na referendumu ponovno glasovala o Metodologiji. 2.) Akti niso bili sprejeti na referendumih v Tiu, Elektromontaži in Projektivnem biroju. 3.) Doslej referenduma še niso imeli v Montaži Koper, Panoniji, Klimi Celje, Livarju in Iku. V Livarju in Iku predvidevajo, da bodo referenduma organizirali februarja. Kdaj bo sozdov Sporazum veljal? Pomočnik generalnega direktorja za pravno-samoupravno področje Tone Marolt je dejal: »V sporazumu piše, d a velj a, koga bo sprej el o 6 delovnih organizacij. Toda to je bilo še pred organizacijskimi spremembami, ko je imel IMP še 10 delovnih organizacij. Da bi Sporazum veljal, ga mora sprejeti več kot polovica organizacij, torej najmanj še ena! Sprejemanje samoupravnih aktov torej v IMP-ju teče precej počasi. O tem je steki a beseda tudi na zadnji seji sozdovega delavskega sveta, ko so spomnili, da je ta organ določil, naj bodo referendumi do 4. novembra 1985. Kot vidimo, je večina tozdov razpisala referendume v kasnejših rokih, nekateri pa celo pravijo, da aktov o osebnih dohodkih sploh ne bodo dali v referendumsko odločanje. Tone Marolt je opozoril, da je to napačno. Gre za odločanje, ki je v pristojnosti sozdovega delavskega sveta, torej tozdi nimajo pravice odločati drugače, saj to pomeni kršenje veljavno sprejetega sklepa. Ker pa so nekatere organizacije v zamudi pri pripravljanju svojih pravilnikov in drugih aktov o osebnih dohodkih, je sozdov delavski svet na Maroltov predlog sprejel sklep, da zaradi objektivnih vzrokov dovoljuje podaljšanje roka za izvedbo referenduma za akte, ki zadevajo osebne dohodke. Seveda pa to ni odobritev postopkov v tistih delovnih organizacijah, ki zaenkrat sploh še ne razmišljajo, dabj razpisale referendum. O tem jasno govori naslednji sklep: Delavski svet sozda poziva delovne oziroma temeljne organizacije, naj dosledno izvršujejo sklepe delavskega sveta sozda IMP. L. J. sindikat planih ^ °bfbiH iw®8a org3”3 b0ff s0. nat nem obdobju uspešno? pnF", (bo^ašah delegati na občnem konr^1MP"Jevega sindikalnega L de 0‘nacijskega odbora, 17. cembra 1985. dei e*egati so kritično menili, da d _ koordinacijskega odbora ni H,Q ° j odražalo tistih proble-It]: ’ k' jih čutijo delavci. Toda delg, sam°kritičnim mnenjem stv. Satov ne moremo mimo dej-?av ’ °a Je Koordinacijski odbor bjh^erria' stališča o vseh' bistve-stgi .pgajanjih v sozdu. Res pa ta tla 'rCa n*so bila dovolj odmev-bi ’ h H6 nedvomno tudi posle-ga,a dejstva, da se nekateri delete i’e-i n'so udeleževali. (Tudi na bik nern zboru ni bilo predstavil’ Promonta in Klima ta.) Kj*ogoče je pričakovati, da bo lahlt 'nac'jski odbor sindikata preuspešno delal, če bodo 0ri>„Stavn'lri nekaterih delovnih Reorganizacija delovnih organizacij Solidarnostna pomoč Emond in Promont tozdom v težavah S 1. januarjem 1986 se je delovna organizacija Emond reorganizirala v pet enovitih delovnih organizacij, s 1. februarjem pa se bo predvidoma reorganizirala tudi delovna organizacija Promont in sicer v tri enovite delovne organizacije. TV, no, L1 Reorganizacija Emonda teče na podlagi Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju te delovne organizacije, ki so ga konec decembra sprejeli na referendumu delavci vseh petih Emondovih tozdov. V Elektromontaži je za Sporazum glasovalo 83,5 odst. delavcev, v Tenu-Telekomunikacijah 83,25 odst., v Tenu-Energetiki 77,82 odst., v Isu 70,7 odst. in v Dvigalu 90,3 odst. delavcev. V skladu s tem Samoupravnim sporazumom od L 1. 1986 Emond ne deluje več, pač pa pet enovitih delovnih organizacij, v katere so razporejeni tudi delavci prejšnje delovne skupnosti. Novoustanovljene delovne organizacije so že sprejele vse temeljne samoupravne akte, potrebne za reorganizacijo na sodišču. Za nas je pomembno tudi to, da bodo nekatere od teh delovnih organizacij imele drugačne firme, kot so bila prejšnja imena tozdov. Elektromontaža bo po novem IMP Elektromonter p. o. (v Ljubljani je namreč že ena delovna organizacija Elektromontaža), Ten-Energetika bo IMP — Tovarna elektroenergetskih naprav, p. o. — skrajšano Ten. Ten-Tclekomunikacije pa IMP — Tovarna telekomunikacijskih naprav Telkom p. o., Iso bo imel firmo IMP-ISO-Industrij ti stikalne opreme, p. o. in Dvigalo: IMP-DVIGALO-Industrija dvigalnih naprav, p. o. V Promontu teče postopek drugače. Najprej so delavci v 't /2 T OV-ju 19. decembra na referendumu s 70 odst. sprejeli pobudo za izločitev tega tozda iz Promonta in oblikovanje enovite delovne organizacije. Nato se je 26. decembra sestal delavski svet delovne organizacije, ki je vzel to informacijo na znanje. Promontov glavni direktor je nato predlagal, naj se tudi preo- stali del Promonta razdruži, se pravi, da se bosta tudi Klima montaža in Montaža Koper organizirali v enovite delovne organizacije. Ta pobuda je bila sprejeta in dogovorjeno, da bosta imela tozda referenduma konec januarja. Če bodo delavci glasovali za, bomo torej imeli v IMP-ju od februarja še tri nove enovite delovne organizacije. O razlogih, zakaj so se Ove-jevci odločili izločiti iz Promonta, pišemo podrobneje na 7. strani. L. J. Poslovni odbor Interne banke je na zadnji seji naročil strokovni službi, naj pripravi izračun, koliko denarja bo potrebno zbrati za solidarnostno zagotovitev dela sredstev skupne porabe delavcev v tozdih z izgubo. Delegati v poslovnem odboru so poudarili, da se ne sme odstopati od načela, da se v IMP-ju solidarnostno zagotovi denar za 60 odst. regresa za letni dopust, za jubilejne nagrade in za odpravnine tistim tozdom, ki bodo zaključili poslovno leto z izgubo. Vse to se izplačuje iz sklada skupne porabe, ki ga tozd z iz- gubo po zaključnem računu seveda ne bo imel. Zgodnje opozorilo na solidarnostno združevanje denarja za skupno porabo je na mestu. Devetmesečni obračun so zaključili z rdečimi številkami trije naši tozdi: Panonijina Kmetijska mehanizacija, Ten-Energetika in Elektrokovinar. Vsaj za prva dva ni mogoče, da bi svoje probleme rešila že do konca leta. i* m* .* i z.- •y' Ji Montaža Koper je koncem decembra odprla obnovljene in razširjene poslovne prostore. Na 1200 kvadratnih metrih površine bodo pod isto streho združeni še tehnični sektor iz Izole in Projektivni biro, ki je bil prej v najemniških prostorih zasebnih hiš. Tako je možno, da petodstotno združevanje sredstev skupne porabe, kot ga določa naš samoupravni sp razum, ne bo dovolj. Strokovna služba Interne banke ima zato nalogo, naj izračuna, koliko denarja bo potrebnega in pripravi predlog, kako naj bi ga v IMP-ju združili. Tega vprašanja so se dotaknili tudi na občnem zboru Koordinacijskega odbora sindikata, ko je namestnik generalnega direktorja Janez Stanovnik opozoril: »Po zaključnem računu bomo imeli v sozdu dve ali tri organizacije, ki bodo izvajale sanacijske programe. Treba je ustvariti vzdušje O nujnosti pomoči tem organizacijam in to je naloga Koordinacijskega odbora sindikata. Najširši krog delavcev, tisti, ki objektivno ne morejo vplivati na poslovne odločitve, ne sme biti prizadet. Ideja o solidarnosti v IMP-ju ni nova, saj smo že imeli mnoge solidarnostne akcije. V zaostrenih razmerah pa moramo imeti še bolj pred očmi, da je sindikat dolžan zaščititi delavca.« . L. J. IMF GLASNIK, STRAN 2 S poslovnega odbora Interne banke Nekaj dobrih novic iz Panonije in Tia Poslovni odbor Interne banke se je na zadnji seji, 26. decembra, seznanil s poslovanjem organizacij, v katerih potekajo sanacijski programi: To so Panonijina Kmetijska mehanizacija, Ten — Energetika, Elektrokovinar in Tio. Iz Kmetijske mehanizacije je prišlo nekaj spodbudnih podatkov. Tozd je v drugem polletju s sanacijskim programom predvideni obseg fakturirane realizacije presegel za 12 odst., izvozni načrt pa so presegli kar za 33 odst. Od konca junija do konca novembra so vrednost zalog gotovih izdelkov znižali kar za četrtino. So pa imeli konec novembra precej odprtih terjatev — od tega večino do tujih kupcev. Glavni problem tega tozda ps je, kako pokriti izgubo, ki bo predvidoma presegla 500 milijonov dinarjev, in kako izboljšati strukturo finančnih sredstev, da k Kmetijski mehanizaciji ne bo treba več toliko plačevati za obresti. Pomurska banka jim je že odobrila 120 milijonov dinarjev inovacijskega kredita, toda v sanacijskem programu je predvideno, da bo tozd dobil več denarja in pod ugodnejšimi pogoji. Pri kritju izgube računajo na pomoč IMP-jevih tozdov, kar pa ne bo dovolj, zato so že dobili obljube tudi mnogih murskosoboških delovnih organizacij, da jim bodo pomagale, medtem ko so zaenkrat na manj razumevanja naleteli pri poslovnih partnerjih (od 38, ki so jim poslali prošnjo, so jim do konca decembra pomoč zagotovili štirje). S sozdovega delavskega sveta Uspešno delo Inženiringa Tozd Ten-Energetika je v devetmesečnem obračunu izkazal 70 milijonov dinarjev izgube, ocenjujejo pa, da je bo v zaključnem računu imel 127 milijonov dinarjev. Tozd je zdaj sprejel sanacijski načrt z jasnimi usmeritvami na vseh področjih dela in poslovanja. Pripravljen je tudi načrt, kako naj bi s pomočjo IMP-jevih tozdov in Občinskega sklada skupnih rezerv pokrili izgubo in tozdu zagotovili ugodnejšo strukturo finančnih virov. V zvezi s sanacijo tega tozda so delegati predvsem postavili zahtevo, da je treba ustvariti čisto sliko o njegovem finančnem stanju, zato je Poslovni odbor imenoval posebno strokovno komisijo, ki bo sodelovala pri izdelavi zaključnega računa za tozd Ten-Energetika. Iz Tia tudi prihajajo pozitivne novice. V zadnjem kvartalu je ta delovna organizacija ustvarila okrog 600 milijonov dinarjev realizacije, kar kaže na precejšnje ekspanzijo, saj je bila realizacija prvih devetih mesecev 1.000 milijonov dinarjev. V Tiu so se tudi dobro pripravili na izterjavo, tako da se v zaključnem računu ni bati rdečih številk. Seveda pa to še ne pomeni, da je Tio vse svoje gospodarske probleme razrešil. Zato so Ljubljansko banko, Občinski sklad skupnih rezerv in IMP-jevo, Interno banko, ki so jim lani pomagali s sanacijskimi krediti, prosili, naj jim vse te kredite odložijo za eno leto, da bi jih začeli plačevati 1987 LOJZE JAVORNIK Lojze Kosi — 30 let dela v IMF Sozdov generalni direktor inž. Franc Kuniše čestita Lojzetu Kosiju. Predsednik delavskega sveta Iztok Munih je Lojzetu Kosiju izročil grafiko. Decembra smo v IMP-ju izkazali spoštovanje in zahvalo direktorju Interne banke, magistru Lojzetu Kosiju, ki nam že polnih trideset let vodi ključna dela pri finančnem poslovanji; »Magister Lojze Kosi nam že od leta 1955 vodi finančne tokove in orje finančne ledine še od časov Toplovoda dalje,« je poudaril generalni direktor IMP-ja inž. Franc Kumše na slovesnosti po seji kolegija v soboto, 14. decembra. »To je 30 let ustvarjanja, organiziranja in stalne skrbi, da smo vsi — brez ene same izjeme — vedno imeli ob pravem času zagotovljen denar za izplačilo osebnih dohodkov.« Seveda so osebni dohodki le en — sicer pomemben del —finančnega poslovanja in upravičeno je inž. Franc Kumše poudaril: »Lojze Kosi je vedno skrbel, da smo poslovali čisto in bili redni plačniki. Skrbel je za ugled podjetja pred vsemi finančnimi institucijami in tako je IMP v finančnih krogih zapisan kot resen in odgovoren partner.« Nato je generalni direktor nadaljeval: »Lojze Kosi ima tudi izredne človeške vrline: Vedno dobrovoljen, nasmejan in zaželjen v vsaki družbi. S svojo pesmijo nam je omogočil toliko prijetnih uric in to so spomini, ki živijo v vseh nas, vsi pa si tudi želimo, da bi bilo takih uric čim več.« »Knjiga bi se lahko napisala o njegovi osebnosti,« je rekel inž. Kumše ob koncu, »a eno je gotovo: Kosi je dal samega sebe v sistem IMP-ja. Vse, kar rečemo, je majhno proti njegovim zaslugam.« S tem se mu je zahvalil v imenu vseh članov kolegija in mu izročil spominsko darilo. Toplo mu je čestital in se mu zahvalil tudi predsednik sozdovega delavskega sveta Iztok Munih, ki mu je v znak zahvale izročil umetniško grafiko. V tem članku ne bom nadalje opisoval slavljenčeve osebnosti, saj je svojo skromnost in predanost delu najlepše izrazil sam, ko je vidno ganjen in presenečen rekel: »Ne vem, če sem vreden, oziroma če je bilo moje delo vredno to- likšne pozornosti in naklonjenosti, saj sem vendar le opravljal svoje delovne naloge.« In ko je nadaljeval, se je najprej spomnil najožjih sodelavk in sodelavcev: »Ko sprejemam to naklonjenost, ne smem pozabiti svojih sodelavk in sodelavcev, ki so mi v teh letih tolikokrat pomagali, da nisem obupal. Zahvaljujem se tudi vam vsem za konstruktivno sodelovanje. Nikdar mi ni bilo žal, da pripadam temu dinamičnem0 kolektivu, čeprav priznam, da mi dinamizem zadnje čase že načenja živce — toda ne poslovni dinamizem, pač pa administrativni...« »... idiotizem,« je tu pripomnil Janez Hartman.) Slavljenec je nato zaključil: »Poslovni dinamizem me je vedno spodbujal k razmišljanju, priznam pa, da ob administrativnih nalog človek včasih zgublja živce.« Člani kolegija so nato slavljencu nazdravili z iskreno hvaležnostjo in globokim občudovanjem njegovih človeških in strokovnih vrlin, prav tako, kot so mu ob visokem delovnem jubi' leju čestitali in se zahvalili vsi, ki ga poznajo ali sodelujejo z njim. (Foto. L. J.) Lojzetu Kosiju so se prisrčno zahvalili tudi kolegice in kolegi iz delovnih skupnosti sozda in Interne banke. Na sliki: Čestita mu predsednica sindikalne organizacije Vlasta Kodela *** pomočnik generalnega direktorja Janez Stanovnik. Ptujski Elektrokovinar uresničuje predsanacijski program Tozd Inženiring je lani plan sklepanja pogodb na domačem trgu precej presegel, medtem ko je pri sklepanju pogodb v tujini zaostal za postavljenimi cilji. To je osnovna ugotovitev, ki jo je povedal delegatom sozdovega delavskega sveta pomočnik In-ženiringovega direktorja Dušan Hočevar, ko je podal kratko poročilo o dejavnosti tega tozda. Do konca novembra je Inženiring sklenil za dela v tujini za nekaj nad 28 milijonov dolarjev pogodb — večino v Iraku in nekaj v SZ. Seveda je Inženiring dal ponudb mnogo več, kot je bilo podpisanih poslov. Ponudbe so dali v 15 držav, izplen pa je približno triodstoten, kar je vendarle nekoliko več kot v letu 1984. Videti je, da se tuji trg počasi odpira, je te podatke komentiral Hočevar, a takoj opozoril, da so pogoji za pridobitev del v tujini danes mnogo neugodnejši, kot smo jih poznali pred štirimi ali petimi leti. Inženiring se bo v letu 1986 obvezal, da bo sklenil za 56 milijonov dolarjev novih pogodb, pri čemer računajo, da bodo realizirali tudi nekatere od lani ponujenih poslov.' V Jugoslaviji pa je Inženiring za montažne tozde podpisal za približno 4,1 milijarde dinarjev pogodb, torej je že do konca novembra presegel celoletni plan za približno 40 odst. Dušan Hočevar je še povedal, da je cilj za leto 1986 podpisati v Jugoslaviji za 6 milijard novih poslov. Ukrepi za doseganje tega cilja pa so: Kadrovska okrepitev prodaje in kalkulacij, uvedba računalniške obdelave podatkov, tesnejše sodelovanje s prodajnimi oddeiki montažnih tozdov in delovnih organizacij. Poleg tega v Inženiringu menijo, da je treba razširiti registracijo tozda, da bi lahko Inženiring sklepal tudi pogodbe, kjer so vključena gradbena dela in tehnologija, kar vse seveda sodi v zares kompleksne posle. Delegati sozdovega delavskega sveta so se strinjali in na isti seji že sprejeli sklep, naj sozdova pravna služba pripravi predlog ustrezne dopolnitve samoupravnih aktov. L. J. Devetmesečno izgubo sanirali Ptujski tozd Eko bo, čeprav je bil ob minulem tričetrtletju zgubaš, zaključil leto, ki je za nami, brez izgube. Med kratkoročnimi ukrepi predsanacijskega programa (pripravil ga je delovni tim, o njem so razpravljale Ekove družbenopolitične organizacije in PMI-jev strokovni kolegij), ki ga je sprejel delavski svet tozda, je za zadnje četrtletje leta, ki se je izteklo, nakazan doseg realizacije med 80 in 90 milijoni dinarjev. Kot je povedal Ekov direktor Leskovar, bodo zaključiti poslovno leto v skladu z gospodarskim načrtom tozda s tem, da bodo napolnili vse sklade po zakonskih določilih. Pokrili bodo celotno tričetrtletno izgubo ter hkrati ustvarili tak ostanek čistega dohodka, ki bo kljub zvišani vrednosti bruto relativnega razmerja v decembru omogočal oblikovanje skladov. Sklad skupne porabe bodo oblikovali za stanovanjske namene v višini 7.600.000 dinarjev, za ostale namene v višini 9 milijonov dinarjev, poslovni sklad v višini 7.600.000 dinarjev, rezervni sklad pa v višini 10.300.000 dinarjev. Predsanacijski program vsebuje ukrepe za odpravo motenj v zaključnem poslovanju leta 1985. hkrati pa je tudi nadaljevanje sanacijskih ukrepov iz leta 1984. Rešitev položaja, v katerem se je znašel Eko ob tričetrtletju je mogoča, kot jo nakazuje predsanacijski program, v povečani realizaciji, ki naj bi jo v tozdu dosegli s prodajo proizvodov, v katere je vloženo manj materiala pa več dela. Položaj pa je mogoče rešiti tudi s tako izbranim proizvodnim programom, ki bo akumulativen. Predsanacijski program za odpravo motenj v Ekovem poslovanju vsebuje naslednje ukrepe: • Prodaja vodnih sistemov mora predstavljati vsaj 30 odstotkov realizacije celotnega prihodka. • Prodaja elektrormjntažne dejavnosti se mora vključiti v sistem prodaje kompleksnih objektov (vključitev celotnega PMl-jevega montažnega programa). • Razvojne usmeritve iz programa ukrepov iz leta 1984 morajo biti realizirane takoj z istočasnim stalnim vključevanjem novih izdel- kov oziroma tehnologije, ki bodo zagotavljale uspešen nastop na trgu z ustreznim tržno zanimivim prospekt-nim materialom. • Zagotoviti je potrebno finančna sredstva ob ustrezni povezavi z zunanjimi finančnimi institucijami in ugotoviti možnost za izboljšanje sedanjega finančnega položaja ter zaprositi za zmanjšanje obveznosti iz dohodka. • Iskati notranje rezerve v učinkovitejši organizaciji dela, ki bo povezana z nižjimi stroški na proizvodno uro (preselitev na eno lokacijo, normativi izdelavnegačasa in materiala), v kadrovski krepitvi strokovnih služb, v izvensistemski rešitvi za nagrajevanje visoko strokovnih kadrov. Kot je povedal Ekov direktor Karl Leskovar, v tozdu sedaj delajo postrojenje za kemično pripravo vode za kombinat PIK Vinkovci zmogljivosti 130 kubičnih metrov na uro v vrednosti 119 milijonov dinarjev, ki ga bodo zaključili letos julija. Obdelujejo pa tudi nekatere druge objekte v vrednosti 1 milijarde di- narjev, o čemer je dejal Leskovar, bomo lahko pisali kaj več v Glasniku februarja. Razvijajo pa tudi kontejnersko biološko čistilno napravo. Njena prednost je v tem, da se elementi lahko sestavljajo (lego sistem). Zato je uporabna za čiščenje odplak od 25 do 3000 enot. Za izmenjavo tehničnih dosežkov na tem področju in za skupen nastop pri prodaji že poteka poslovno tehnično sodelovanje prek IMP-jevega Marketinga z zahodno-nemško firmo Lintex. Nekaj ponudb je dal Eko v Egipt, Tailand, Zahodno Nemčijo. Eno od sanacijskih nalog (napovedali smo jo v marčni številki Glasnika 19.85 na 2. strani) v zvezi z investicijo, je Eko izpolnil. Nabavil je delovna sredstva v vrednosti 70 milijonov dinarjev. Kupil je konzolni varilni stroj za varjenje v zaščitni atmosferi praška, stroj za avtogeni razrez pločevine, rezkalni stroj za upogibanje cevi, pričakujejo pa še stroj za obrezovanje podnic, ki so ga že plačali. MARIJA PRIMC temelj ne in enovite delovne ganizarije SOZD IM P. sm«< \V prospekt in v najmanj Sklepi 9. seje sozdovega delavskega sveta Sozdov delavski svet je imel 9. redno sejo v ponedeljek, 16. decembra 1985. Že pri pregledu sklepov prejšnje seje so se delegati srečali z nekaterimi zelo pomembnimi temami in sicer najprej s potekom sprejemanja Skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov SOZD 1MP1986—1990. V zvezi s tem so sprejeli naslednje sklepe: 1. Delavski svet SOZD poziva vse temeljne organizacije in delovne skupnosti, da sporočijo število delavcev, ki so glasovali za sprejem »Skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov.« Podatke naj se pošlje v pravno službo SOZD IMP. 2. Delavski svet SOZD poziva delavski svet DO IMP, da pojasni, zakaj je predlagal tozdom v DO. naj »Skupnih temeljev« ne sprejmejo. 3. Delavski svet SOZD poziva temeljne organizaci je, ki so sporočile, da so »Skupni temelji« sprejeti s pripombami, naj pojasnijo, ali so sklepi sprejeti ali ne. Delegati so poslušali tudi poročilo o poteku sprejemanja novih aktov o osebnih dohodkih. V večini delovnih organizacij bodo precej prekoračili rok, ki gaje za referendume določil sozdov delavski svet. Delegati so zato sprejeli naslednja dva sklepa; 4. ) Zaradi objektivnih vzrokov delavski svet SOZD odobrava podaljšanje roka za izvedbo referenduma za akte. ki zadevajo osebne dohodke. 5. Delavski svet SOZD poziva delovne oz. temeljne organizacije, da dosledno izvršujejo sklepe delavskega sveta SOZD IMP. Pod točko razno na 8. seji so se delegati seznanili s pismom, v katerem delavski svet tozda Skip navaja svoje pritožbe, češ da tozd Inženiring premalo naredi za prodajo Skipovih izdelkov. Takrat so sprejeli sklep, naj tozda Inženiring in Marketing pripravita pisni pojasnili. Tozd Marketing je pojasnilo poslal direktno Skipovemu delavskemu svetu, medtem ko je predstavnik Inženiringa na seji sozdovega delavskega sveta podal poročilo, kako je tozd Inženiring v letu 1985 pridobival posle. Ob tem je bil sprejet sklep: 6. Delavski svet SOZD sprejema poročilo TOZD-a Inženiring o pridobivanju del v letu 1985, TOZDu SKIP pa naj dodatno pošlje poročilo še v pismeni obliki, v katerem naj bodo navedeni konkretni odgovori na njihove trditve. S tem je bil pregled sklepov prejšnje seje končan in sprejet je bil sklep: 7. Potrdi se sklepe 8. redne seje delavskega sveta SOZD IMP z dne 15. 10. 1985. Ko je delavski svet prešel na obravnavo točk dnevnega reda, je najprej obravnaval predlog komisije za Priznanja sozda IMP. Ker ni bilo na predlog nobenih pripomb, je bil sprejet sklep: 8. Delavski svet SOZD podeljuje priznanja SOZD IMP delavcem SOZD IMP po predlogu komisije za pripravo predloga priznanj SOZD IMP za leto 1985. Nato je pomočnik generalnega direktorja Uroš Korže podal analizo poslovanja sozda v prvih devetih mesecih 1985, delegati pa so sprejeli sklep: 9. Delavski svet SOZD IMP sprejema analizo poslovanja v SOZD IMP v devetih mesecih leta 1985. Naslednja točka je bila obravnava Smernic plana SOZD IMP za leto 1986. Delegati niso imeli nobenih vprašanj niti pripomb, tako je bil sprejet sklep: 10. Delavski svet SOZD potrjuje poredlog smernic plana SOZD IMP za leto 1986. 11. Z enajstim sklepom so delegati na predlog poslovnega odbora za dela v tujini povišali dodatke za posebno težke P°' goje dela na deloviščih v tujini. Te dodatke so zvišali, ker nis° bili spremenjeni že od junija 1983, vnesti pa je bilo potrebno tudi nove lokacije, na katerih delajo naši monterji. Poslovni odbor za dela v tujini je tudi predlagal, naj se g°' neralnemu direktorju odobri posebno pooblastilo, da bo n*0" goče hitrejše usklajevanje osebnih dohodkov delavcev na de* loviščih v tujini z rastjo osebnih dohodkov doma. To je uresn*' čeno s sklepom: 12. Delavski svet SOZD pooblašča generalnega direk' torja SOZD IMP, da na podlagi sklepa poslovnega odbora z* dela v tujini št. 6, z dne 4. 11.1985 ter poročila plansko anali*' ske službe, daje naloge za spremembo vrednosti najenostav' nejšega dela po 34. členu samoupravnega sporazuma o razp°' rejanju delavcev na delovišča v tujino v primerih, ko predlog3 za te spremembe ni mogoče pravočasno predložiti del°v ske mu svetu SOZD v odobritev. O danih nalogah je dolž* poročati delavskemu svetu na prvi nasled ,eji. Sprejeta sta bila tudi dva sklepa v zvezi z Jugoslovani* banko za mednarodno sodelovanje: 13. Delavski svet potrjuje predlog spremembe spori1 zuma o združitvi v J ugoslovansko banko za mednarodno s sO' delovanje. ^IV/ruiIjV. f £ 14. Delavski svet SOZD imenuje v zbor Jugoslovani* banke za mednarodno sodelovanje tov. Silvestra Zatn°n dipl. oec., delavca Interne banke. Pod točko razno pa je delavski svet sprejel naslednjo p0"'1 15. Delavski svet SOZD zadolži pravno službo SOZD-3 *jj ostale strokovne službe, da pripravijo dopolnitev dejavno^ TOZD-a in ostale strokovne službe, da pripravijo dopolni1 dejavnosti TOZD-a Inženiring do 24.12. 1985, dajo prej dl oi v javno obravnavo, ki naj traja do 23. 1. 1986 ter da prlPr3, j vijo predlog spremembe Samoupravnega sporazuma o zo žitvi v SOZD in statuta SOZD. * Ž-U 19 sta 4i SOJ žal dal lov žin >m< saj 4h ki E« del bui žin *ac čal, ko« go\ nih src Del To Uv« če, ali ste Na Usj u$[ cel del del kij Hlc ti, Tudi IMP v akti! Podarim — dobim del ve« tat ni! nil Po; jih zaj 'zr rat Pri sin Pa stv čta do Pri V akcijo Podarim — .. je letos prvič vključila tudi ^ sestavljena organizacija. V nagradni sklad igre smo P* spehati naše izdelke: 5 nahrb** ročnih škropilnic, 3 nahi*0' motorne škropilnice, 5 avto1** biiskih prikolic TIP 450, dvoredna kultivatorja za kori*2': dva obračalnika za seno (tip 24 in štiri sončne kolektorje. Na osnovi predloga strok®!: nega kolegija SOZD IMP, **< denar za nagrade prispevale ’ ska zveza Slovenije, ki je org* , zator akcije, bo IMP vključi*3 V objav v slovenskih dnevnik*!* največjih revijah. Tako bomo tudi delavci pomagali slovenskemu smuča1;* pri njegovem nadaijnem rarijli !!2£gi asnik, STRAN 3 na-iatn »dele rat tudi ;daf ;mu zet® jvni lart- i nanju, >vek /iliz ova- rlin, ubi- oali ^občnega zbora sozdovega sindikalnega Koordinacijskega odbora Okrnjena ekipa ne bo zmagala koordinacijski odbor sindikata v sozdu IMP je imel občni zbor v torek, 17. I9?ni*lra Na občnem zboru so sprejel med drugim program dela za leto oo, ki ga objavljamo v celoti posebej, poleg tega pa so delegati in gostje po-,, V|* še tri pomembne usmeritve za delo Koordinacijskega odbora: Naš ^"Pni sindikalni organ se bo predvsem trudil uveljavljati skupne akcije v pri svojih akcijah sc bo opiral na članstvo in da bi bil uspešni, bodo dele-6 Kosa več pozornosti namenil načinu svojega delovanja. aio a ifl bi#?. iin^ 'rbti hrb^ r? jss rok®" $ XJ>. «a» s* *«£ d T- j . ?n razpravi na občnem zboru je lov Ze na začetku glavni direktor de-žin'-C or8an'zacije Emond Borut Gr-j lc’ ki je delegate pozdravil v enu organizacije — gostiteljice, rjl| Jc bila seja v Emondovih prostori ^a kratko je poročal o postopku, t teče, da bi delovno organizacijo d„l °nc* preoblikovali v pet enovitih bu(i>Vn'h °rganzacij. Podobna po-.. je tudi v Promontu, zato je Gr-opozoril: »Z obema reefrgani-čai ?ma se bo v sozdu precej pove-l ® število subjektov, ki jih bo treba Minirati. Povečala se bo tudi od-Ornost organov na sozdovi ravni ^.Poslovodnih in družbenopolitič-s ' Vsem delegatom polagam na nek' -*a sistem, ki je zrasel iz Tqk°č dokaj čvrste organizacije. rej je treba narediti marsikaj za .^eljavitev IMP-ja kot sozda, pri a|-n\Cr ne mislim sozda kot vodstvo sin de*ovno skupnost, pač pa kot si-01 vseh v IMP združenih tozdov.« u. koncu je delegatom zaželel Pesno delo, ki naj bo usmerjeno v ^Pestiejše uveljavljanje IMP-ja kot del°te ter enotnejše in bolj skupno ,jtl°Vanje vseh njegovih tozdov in yVn'h organizacij. razpravi so potem podčrtali ®uvsem dve ugotovitvi: ki {koordinacijski odbor sindikata Jub dobro zastavljenim progra-,i I11 ne more zares uspešno delova-86 ne sostaja v polni zasedbi, del *1()sebcn problem sindikalnega Ve oranja je, da se marsikateri delanji povedati svoje mnenje zanj,1 m°rcbitnih posledic. V zaostrenih ®0sP°darskih razmerah je kritič-ainenj seveda več, prav tako pa še ii^kod stopnjujejo pritiski, da bi utSali. Sindikat mora delavcu dati ■ °mbo in mu omogočiti sproščeno ra(. anje mnenja ter seveda podpi-PriLUresn'čitev vseh konstruktivnih Sj Pprab. To mora biti vodilo vseh Da .‘kalnih organov, kajti brez zau-s(v,,a članstva tudi siridikahia' vod-y a °e morejo delovati. Zaupanje , nstva pa si bo sindikalni organ pri-p . d, če bodo delavci čutili zaslombo Pn ^'eljavljanju tvornih predlogov. Novoizvoljeni predsednik Koor- dinacijskega odbora Vili Bertole po izvolitvi m ostal le pri običajni zahvali za zaupanje, pač pa je predočil nekaj smernic za delo: Dejal je, da po njegovem delovanja Koordinacijskega odbora ne kaže bistveno spreminjati, pač pa nadaljevati tisto, kar je bilo dobro in odpravljati ugotovljene slabosti. Posebej pa je poudaril nujnost delovanja vseh delegatov. »Vsi želimo najti skupen jezik pri reševanju problemov v IMP-ju sicer tako, da se bomo skupaj dogovarjali in spoštovali sprejete sklepe,« je rekel in nadaljeval: »Zato pričakujem od delegatov, da bodo pravilno prenašal; sklepe Koordinacijskega odbora v sredino, ki jih je delegirala, nato v njej spremljali aktivnosti in prinašali povratne informacije nazaj na Koordinacijski odbor. Poleg tega je za uspešno delo tudi nujno, da strokovne službe pripravljajo dobre informacije — takšne, da jih bodo delavci lahko razumeli in bodo v pomoč pri aktivnosti.« Zadnji se je javil za besedo namestnik sozdovega generalnega direktorja Janez Stanovnik, ki je menil, da je Koordinacijski odbor sindikata v sozdu IMP zadnji čas izpričal visoko stopnjo kontinuitete dela in koordinacije na številnih ključnih področjih. IMP je zadnja leta doživel zelo dinamičen razvoj tako v pogledu organizacijskega razvoja kot v poslovnem razvoju, saj se je dobro prilagajal spremenjenim gospodarskim razmeram in močno razširil svojo dejavnost. Koordinacijski odbor sindikata je tem spremembam sledil in v vseh aktivnostih usklajeval interese, ki so zaradi IMP-jeve velikosti, sestavljenosti in prostorske razdrobljenosti nujno heterogeni Tako je Kos opravil svojo pomembno vlogo in za to gre velika zasluga njegovemu dosedanjemu predsedniku Ivanu Šuligoju, je poudaril Stanovnik. Potem je spregovoril tudi o obetih za prihodnosti in poudaril, da že dolgo nismo vstopali v novo poslovno leto v tako nejasnih razmerah. V letu 1985 je cela vrsta naših organizacij dosegla nadpovprečne uspehe — veliko rast, presežek planov, do- po- ,iso inf g®' no- de- ni- ek' lZ3 lit' av- po- jga av- lž»r ra- so- ske an® ba- ii® >s» tev log ra; i r®'\ Poročilo predsednika sindikalne koordinacije , Predsednik Koordinacijskega odbora sindikata v sozdu IMP Ivan _ ulig0j je na letnem občnem zboru tega organa prebral naslednje poro- »Za nami je precej razgibano obdobje našega mandata, obdobje, v ^aterem smo se srečevali z nizom vprašanj stabilizacije našega gospo-arstva^ težke ekonomske situacije, pa do socialne varnosti delavcev. Nasa naloga je, da ocenimo ves ta splet vprašanj, ali smo ta vprašanja z ®aso prisotnostjo razreševali, oziroma kakšni so rezultati našega priza- Nfislim, da lahko rečem, da je poslovni sistem IMP kot celota eko-n°msko na dobri poti, da pa se nekatere delovne organizacije srečujejo 8 Precejšnjimi težavami —pomanjkanjem dela in finančnih sredstev — er da je že ogrožena socialna varnost delavcev, kar je posledica težke 8°spodarske situacije oziroma tudi neodgovornega obnašanja vod-slvenega kadra. Koordinacijski odbor sindikata je v preteklem mandatu posvetil pre-J svojih sej obravnavi aktov o delitvi osebnih dohodkov.Na sejah smo 11 enotni, da potrebujemo take akte, ki bodo to področje v sozdu ®r‘otno uveljavili in bodo spodbujali kreativno in proizvodno delo. A endar so se v nekaterih sredinah pokazale težnje, ki niso bile naklo-lene našim stališčem. V nekaterih sredinah so se ti akti preveč obrav-avali le v ožjih strokovnih sredinah, tako da delegati Koordinacijskega odbora največkrat niso bili seznajeni s potekom teh razprav, kaj ete delavci. Sindikat bo moral v bodoče temu vprašanju posvetiti več P°zomosti, če hočemo, da nam ne bo naše odločanje še bofj ušlo z vaje-" Končno oceno, ali so akti o osebnih dohodkih dobro pripravljeni, Pa k°do dali delavci, ki jih bodo sprejemali na referendumih. Kritično moram oceniti prisotnost delegatov na sejah Koordinacij-sKega odbora. Vse preveč smo se srečevali s problemom sklepčnosti, naj Se nekateri delegati sej sploh niso udeleževali. Vse to se je pokazalo ^adnji seji v Kopru, na kateri bi morali obravnavati smernice planih dokumentov sozda za srednjeročno obdobje 1986—1990. Od 'ndvajset delegatov so se seje udeležili samo štirje iz treh delovnih 0r|anizacij. r ,n tem se postavlja vprašanje, ali smo sindikalisti zares nezainteresi-a ^j se bo dogajalo v sozdu v naslednjem srednjeročnem obdobju? 1 smo se naveličali udeleževati sej Koordinacijskega odbora? Ali se v- item ne zavedamo odnosa do tistih delegatov, ki so se redno udeležuj* 1 sej in na koncu tudi odgovornosti do sredine, katera nas je izvolila < Za uspešno delo na družbeno?6- s„eo Iitičnem področju !y.jn Vojko Rožac (Trata—A) Ar$: Janez Kračman (Skip) ., ^ilai Erih VVeissenbach (IP Celj6 Jeg; Za posebne uspehe pri razvijati11 tehnologije Mijo Podrebarac (Trata pred Stane Krvina (Klimat) dov Viljem Varga (Blisk) K( Milan Kugler (MP Celje) v dntv Gracian Križman (Montaž* *>elta Koper) K Za posebne uspehe na podrotj11 športne dejavnosti Rudolf Troha (Tio) S v **>klj Pr, Za uspešno delo na področju ** **'ob zvojne dejavnosti Lr°v Projektantska skupina (Juf'c!l |°Ps Zadravec, Ignac Mertik, Brani*0 Benčič, Aleksander Zalaznik ^ de|®n Trata — A) , ia.q Avgust Črepinšek (IP Celje', Za uspešno delovanje na P dročju samoupravljanja Janez Čepeljnik (Trata-Č) Peter Murgelj (IP Celje) v. Za učinkovito reševanje si**61 *vij kalnih nalog Ni Cveto Lombar (Skip) ^1 Za uspešno uveljavljanje dr*1* C|)| beno ekonomskih načel v po^6- p0( vanju ] Janez Ovsenik (Ten — T) J*st Za izjemne dosežke pri ures***6C vanju SLO za SOZD IMP Ivan Hribar (Klimat) Za posebne uspehe pri uvaja*1) j sodobnih metod in tehničnih ^ sežkov Tine Verhovc (IP Celje) Za dolgoletno uspešno delo P društvu Ljudske tehnike Mirko Perkiič (IP Celje) Za uspešno delo pri planinsk6 društvu IMP Marija Jelačič (PD IMP) Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva-' (061) 321-043 MONTAŽA KOPER BOGATEJŠA ZA NOVE PROSTORE Delavec Montaže Koper Jože Jordan je prerezal trak na otvoritvi novih prostorov v Kopru. Predsednik Promontove delovne skupnosti Miha Šimic je Koprčanom ha otvoritvi izročil grafiko. Vse poslovne funkcije v eni hiši jntaž*: .oper' [0pi k mtaZ^ 6^oprska Montaža je 20. decembra odprla obnovljene poslovne prostore in ® grajeni prizidek — namenjen za preselitev tehničnega sektoija iz Izole in :f) 'e Projektivnega biroja iz najemniških prostorov zasebnih hiš. ,ope; nop6- s„e rbno in lepo pripravljene slove-,aži°tk0r‘tve so se P°*e8 večine Mon-A) ^.delavcev udeležili predsednik Klil nega sveta koprske občine ^e|je) skepn ^ergan in predsednica občin-" jk ®a sindikalnega sveta občine ..Ji n dirIč,r Milojka Lahajnar, generalni ,J ” tor.sozda IMP Franc Kumše, . i Ln,.e.Stn'b generalnega direktorja o' pr ,z Stanovnik in direktorji ter d0v ?tavniki večine IMP-jevih toz-K 'n dtiovnih organizacij. v\ diw prski tozd je obnovo in dogra-imžiltlel- ■ Poslovnih prostorov snoval ,n veg®l 'et. saj tisti, ki smo v IMP-ju, tteb°’ da Je bila stara zgradba po-čeda obnove in razširitve. V za-p^d Jeta 1985 so se lotili gradnje Strdka, kasneje pa še adaptacije tatr stavbe tako, da so z vsemi deli plačili decembra. kiQL0iekte za omenjeno investicijo, tr0v0sega okoli 1200 kvadratnih me-Površine, je izdelal Invest biro Ir^S ■ ra' ^bsega okoli 1200 kvadratnih me- luf'ca St- rank0 žirjj r 7- pri tem se je posebno anga-^ kram 'Hženirka arhitekture Olga tik : delo |?r’ Projekti za inštalacije pa so ja, Q."lP-jevega Projektivnega biro-3elj6': avn' izvajalec gradbenih del je bil koprski Stavbenik. Elektromon-taža je montirala vse električne instalacije vključno s telefonsko centralo, druge instalacije pa Montaža Koper. Nadzor pri gradnji je vodil Andrej Pogačar iz IMP-jevega oddelka za investicije. Stol Kamnik pa je dobavil vso opremo. Denar za investicijo so dali Montaža Koper in Projektivni biro, del pa sta združila tozda OV in Klima montaža. Za otvoritev je Montaža pripravila priložnostno razstavo o delu in življenju kolektiva od nastanka tozda do današnjih dni. Kot zanimivost je bil razstavljen zaboj, ki so ga uporabljali še v Toplovodu (leta 1954), orodje iz tistih časov in najstarejši projekti. Razstava je bila razdeljena na več delov in sicer s fotografijami je bilo prikazano najstarejše obdobje Montaže Koper, prikazano je bilo gibanje zaposlenih delavcev, izvajanje del v tujini in izvajanje pomembnejših objektov v domovini. Posebni del razstave so bile karikature avtorja IMP-jevca iz Montaže Koper Ivana Omerze. Del razstave se je nanašal tudi na športno področje, na katero so opozorili razstavljeni pokali in plakete. Razstavo, ki bo odprta kakšen mesec, so voljni iz Montaže Koper prenesti tudi v druge IMP-jeve tozde. Na otvoritvi, kjer je Obalni oktet zapel nekaj pesmi, je najprej spregovoril sozdov generalni direktor Franc Kumše, ki je navzoče seznanil' z IMP-jevimi dosežki in načrti za prihodnje. Za njim je govoril Montažin direktor Zorko Cerkvenik o delu in življenju v tozdu Montaža od začetka do današnjih dni. Za naprej pa je dejal: »Korak, ki smo ga napravili z združitvijo vseh ključnih funkcij poslovanja na tej lokaciji, je predpogoj, da bo Ulica 15..maja 21, pravi naslov za storitveno dejavnost instalacij v zahodnem delu Slovenije, kar je naš glavni cilj. Z ustrezno kvaliteto in poslovnimi rezultati bomo tudi odločneje prodrli na širše jugoslovansko tržišče in stabilneje v tujino. Za dosego tega cilja pa moramo v ospredje našega poslovanja postaviti potrošnika — uporabnika naših storitev in polno zadovoljitev njegovih potreb. Le z reševanjem vseh problemov, ki jih ima uporabnik naših storitev in tudi naročnik na področju instalacij, bomo popolnoma opravičili svoje mesto v družbi in dolgoročno dosegli ustrezen dohodek.« V znak otvoritve sta prerezala vrvico zakonca Jordan Dragica (z najdaljšo delovno dobo v Montaži) in Jože (eden od prvih delavcev Toplovoda — sedanjega IMP na Slovenski obali). Po otvoritvi pa so v hotelu Žtfster-na, kjer je bilo tudi kosilo za udeležence otvoritve, podelili jubilejna priznanja za 10, 20 in trideset let dela. Priznanja je prejelo 17 delavcev. Dvema delavcema pa so podelili značke občinskega odbora Rdečega križa za krvodajalstvo. M. P. Koprčani v karikaturi hieieieri j ec/o , ete fei UVeLi, Tar žjviro ; da bi jede Z ! tL0Tr,° Lesiša. Edini način cla t>i povečam dohodek Bflevcfl f. Tonija Na ofcVt* , m c. prav zanima. č bi b' to Naše oči in ušesa na jugoslovanskem trgu Pa Redko se zgodi, da ima novinar možnost srečati vse šefe IMP-jevih predstavništev po Jugoslaviji na enem mestu. Taka priložnost se mi je ponudila decembra in seveda sem jih vprašal, s kakšnimi problemi se srečujejo pri svojem delu in kaj bi morati v IMP-ju narediti, da bi okrepili svojo prisotnost v drugih republikah. Vsekakor pomembno vprašanje v časih, ko je povpraševanje po naših izdelkih omejeno in vsekakor pravi sobesedniki: tisti, ki najbolje poznajo razmere na terenu, Koga briga IMP-jev imidž? Ko smo se pripravljali na pogovor, je vodja zagrebškega predstavništva Višnja Manestar napisala tudi naslednjo misel, ki se mi zdi pomembna: »Kot stara IMP-jevka vidim, da smo imeli zadnja leta slabo kadrovsko politiko. Prišti so novi ljudje, ali pa izplavali na površje tudi nesposobni in vsi skupaj se ne znajdemo v pogojih,težke prodaje1. Komerciali sti se ne znajo obnašati. Pri stranki obrekujejo svoj tozd in vse druge tozde. Dajejo nesprejemljiva opravičila za svoje kikse in nimajo osnov poslovnemu človeku primernega obnašanja. Nihče več ne pazi na imidž IMP-ja, ne neguje kupca, ne čuti odgovornosti. Obenem nam razvoj stoji, nekateri pa uspevajo na račun visokih cen. Toda bojim se, da ne bo več dolgo tako. Šestnajst let sem v IMP-ju, bila sem ponosna, da sem delavka IMP-ja, zdaj pa me je vse večkrat sram.« Za začetek splošen vtis. Pogovor je pokazal, da so se predstavniki kar nekaj let počutili odrinjene — precej upravičeno so imeli vtis, da se nihče ne zmeni zanje. V zadnjih letih so se razmere začele izboljševati. Od ustanovitve Marketinga v tem tozdu izpolnjujejo tudi organizacijo dela predstavništev, še bolj pomembno pa je, da se tudi delovne organizacije bolj poglabljajo v probleme predstavnikov. Tako so predstavniki v zadnjih letih obiskali precej IMP-jevih tovarn in se podrobno seznanili s proizvodnimi programi ter razvojnimi načrti. Tudi vsakdanji stiki postajajo bolj bogati in ne omejeni le na nujna sporočila. Vsekakor pomembno, saj predstavnik ne more zastopati IMP-ja, če ga pozna le po cenikih, katalogih in teleksnih naročilih. Zdaj pa preberimo, kaj so nam povedali naši šefi s terena! VIŠNJA MANESTAR, vodja predstavništva Zagreb: »Ne morem mimo tega, da smo predstavniki preživeli precej let polemik, ko ni bil do- Predstavništva je treba opremiti Tozd Marketing načrtuje v letošnjem letu precejšnjo okrepitev predstavniške mreže po Jugoslaviji. To so dali v svoj plan za leto 1986 in kot ponavadi so bolj zbodli v oči povečani stroški kot pa namen, za kaj naj bi ta denar porabili. Toda bistveno je, kam denar vlagamo. V vse plane že nekaj let pišemo, da moramo okrepiti svojo prisotnost na trgu in nedvomno je res, da so predstavništva lista naša čutila, preko katerih smo prisotni v Jugoslaviji, kot je rekel Toni Ukajdari v zgornjem pogovoru. Kaj bodo naredili novega v predstavniški mreži, je povedal inž. Silvo Bandel, ki v Marketingu vodi Sektor domače prodaje: »Naš cilj je, da letos posodobimo predstavništva. Opremiti jih želimo s telefoni, teleksi, avtomobili in zamenjati izrabljeno pohištvo. V Beogradu moramo kupiti dodatno še en avto za potrebe delavcev iz drugih IMP-jevih organizacij, ki vse pogosteje prihajajo v glavno mesto po službenih opravkih. V Titogradu smo zakupili poslovne prostore s površino 70 kv. metrov, ki so v stavbi, končani do pete gradbene faze. Te prostore želimo letos usposobiti za delo predstavništva. Za splitsko podružnico predstavništva Zagreb imamo rezerviran lokal s 24 kv. metri, kjer bodo gradbena dela končana letos. Tudi te poslovne prostore bo treba opremiti letos. , Pogovarjamo se tudi, da bi odprli podružnice v Prištini, ki bi bila enota skopskega predstavništva. Imamo že tudi človeka, ki bi prevzel to delo. Mislim, da mora ta podružnica čim prej začeti z delom, saj se na Kosovu precej gradi, to tržišče je odprto za izvajalce iz drugih republik, zato ni dopustno, da ga IMP ne pokriva. Iščemo tudi prostore, ki bi nam omogočili okrepitev niške podružnice beograjskega predstavništva. V Nišu namreč nimamo svojih prostorov, pač pa dela predstavnik iz svojega stanovanja. V letu 1987, morda pa že letos, se bomo skušali dogovoriti s Tehnomontom za uporabo njihovih prostorov v Novem Sadu, da bi tam nastanili še enega človeka.« (Začela sva s prostori, telefoni, pohištvom. Dejstvo, je. da mnogi naši predstavniki nimajo niti najosnovnejših delovnih pogojev. Tako se mi je v pogovoru s predstavniki Lovro Tvrdič iz Splita potožil: »Delam iz stanovanja, v katerem imam tudi skladišče rezervnih delov za servis, tako da sem povsem utesnjen. Ponudbe mi piše žena na svoj pisalni stroj...« (Ali smo res kar zadovoljni, da človek, ki predstavlja našo pomembno, razvijajočo se firmo, dela v takih pogojih?) Seveda pa imajo v Marketingu tudi še druge načrte. »Predstavništva moramo tudi številčno povečati. Novi ljudje so nam potrebni: da bomo intenzivneje prisotni na trgu in sicer ne samo v projektivnih birojih, pač pa tudi v industrijskih organizacijah, saj ugotavljamo, da je vedno več rekonstrukcij raznih tovarn, kjer bi mi lahko prodajali svoje izdelke ali pridobili delo. Več ljudi v predstavništvih bo tudi omogočilo specializacijo in stro-kovnejši pristop v realizaciji. Vse to je navedeno v planu tozda Marketing za leto 1986, od tozdov in delovnih organizacij in njihove ocene naših usmeritev pa je odvisno, koliko bomo lahko realizirali.« je poudaril Silvo Bandel. Razume se, da bo treba te načrte natančno pregledati in zagotoviti, da se bo predstavniška mreža širila čim bolj racionalno in tako, kot tozdi zares potrebujejo. Toda biti nam mora jasno: IMP je v svoja predstavništva po Jugoslaviji dolga leta vlaga! premalo in smo v tej točki slabši od večine drugih podjetij. Tu je nekaj treba spremeniti. imajo pa v Marketingu še nekaj drugih načrtov, ki bodo prispevali k boljšemu delu predstavništev. »Mislimo, da je nujno v doglednem času povezati predstavništva preko terminalov z IMP-jevim računskim centrom, da bi predstavniki lahko vsak hip dpbili prodajne cene standardnih IMP-jevih proizvodov. Zlasti predstavništvi Beograd in Zagreb kot najmočnejši prodajni točki morata terminale dobiti čim prej,« je povedal Bandel. Se pa Marketing z uporabniki dogovarja še o nekaterih drugih ukrepih za boljše delo predstavnikov. Tako želijo, da bi pisanje zaključnic v celoti prevzele komercialne službe delovnih organizacij, da predstavniki ne bodo obremenjeni s tem rutinskim delom in bodo imeli več časa za aktivnost na terenu. Pripravljajo tudi poseben poslovnik, ki bo opredelil način dela in odnose na področju prodaje, da bo enkrat za vselej jasno, kaj je naloga komercialnih služb delovnih organizacij in kaj Marketinga (in znotraj njega služb v Ljubljani ter predstavnikov na terenu.) In na koncu je Silvo Bandel poudaril: »Z zdajšnjimi odnosi med delovnimi organizacijami in Marketingom smo zadovoljni. Toda ponovno bom poudaril, da je predstavniška mreža tisti servis, ki omogoča zbiranje podatkov za izdelavo ponudb, zasledovanje konkurence (njihovih pen in novih izdelkov) — nikakor pa ne služba, ki bi direktno sklepala pogodbe o prodaji izdelkov posameznih delovnih organizacij. Poleg tega želimo, da bi komercialne službe delovnih organizacij bolj zaupale naši predstavniški mreži, kar bi gotovo-pospešilo prodajo IMP-jevih izdelkov.« L. J. volj jasno opredeljen način dela. Imeli smo dolgotrajne debate, ali bomo v predstaništvih pisali zaključnice ali jih ne bomo, pa debate, ali sploh kaj delamo, ali ne — in podobno. Z eno besedo: Zaradi različnih okoliščin so se predstavništva v IMP-ju neustrezno obravnavala, kar je trajalo precej dolgo — kar približno 8 let, odkar je bil ustanovljen tozd Inženiring, v katerega so bila vključena tudi predstavništva. Če zdaj spregovorim o delu zagrebškega predstavništva, lahko trdim, da smo imeli vsa ta leta razme- roma dobro prodajo, kar smo dosegli z minimalnimi potovanji. Rekla bi, da smo živeli od minulega dela, saj je bila SR Hrvaška v prejšnjem obdobju zelo dobro obdelana in to nam je omogočilo razmeroma dobre uspehe v obliki sklenjenih poslov. Mislim pa, da se s tem ne smemo zadovoljiti. Moja vizija prihodnosti je, da rečem na kratko: Pozabimo, kaj je bilo in vpeljimo spet kvalitetno obdelavo tržišča. Zato pa seveda potrebujemo nekaj pogojev: Na prvem mestu seveda dobro tehnično dokumentacijo, tozdi nam morajo dajati čim več informacij o novostih in svojem poslovanju in predvsem nam morajo zaupati, pa slediti našim sugestijam, saj smo mi tisti, ki jim dajemo informacije, kako tržišče sprejema naše izdelke. Zdaj je čas, da izkoristimo velike možnosti IMP-ja kot najkompletnej-šega proizvajalca instalacijske opreme v Jugoslaviji, kajti IMP to nedvomno je. Seveda pa morajo tozdi nas, predstavnike, spremljati s potrebnim zaupanjem. Predstavniki jim pošiljamo mnoge podatke o objektih, ki se načrtujejo in že izvajajo. Iz tega lahko tozdi dobijo zelo koristne podatke za načrtovanje svoje proizvodnje, pa tudi sugestije, kje in kako lahko svoje proizvode izboljšajo.« Šefi predstavništev — z leve na desno, od zgoraj navzdol: Za hit laosmanovič, Toni Ukajdari, Višnja Manestar, Čiro Vašah0 Vlatka Bilič, Lovro Tvrdič, Ljubiša Jocič. TONI UKAJDARI, vodja predstavništva Skopje: »Če primerjamo IMP z organizmom, potem so predstavništva njegove oči, ušesa, tip — skratka čutila. Čim boljše signale dajejo ta čutila, tem ustrezneje se bo organizem razvijal, zato je.pomembno. kako ta čutila negujemo. Žal moram reči, da mi po večini doslej nismo občutili prave podpore IMP-jevih ozdov. Osebno se počutim, da smo predstavniki pastorki. Da bi bolje delali, prosim v imenu predstaništva za Makedonijo, da se nam omogoči opremiti z zadostnim številom ljudi in drugimi potrebnimi tehničnimi možnostmi. Predvsem pa nas morajo delovne organizacije opremiti z informacijami in nam dati tudi drugo pomoč. V praksi se ta pomoč zreducira na bedne pro- Naše črne pike Šefi predstavništev so tudi dali oceno, kje so šibke točke pri IMP-jevi prodaji. Strnil jih bom v naslednje črne pike: • Cene — večinoma smo precej dražji od drugih jugoslovanskih proizvajalcev — velja seveda za izdelke, kjer imamo konkurenco. • Kvaliteta —boljša kvaliteta seveda omogoča, da prodajamo tudi po višjih cenah od konkurence; toda tudi kvaliteta nekaterih naših izdelkov v zadnjem času pada — po drugi strani pa konkurenca napreduje. • Pogoji prodaje: Nekatere komercialne službe proizvodnih tozdov dajejo veljavnost cen posameznih proizvodov na dan dobave, druge pa so skrajšale opcijo za ponudbe na deset ali celo sedem dni. Saj kupci razumejo,, da se ob visoki inflaciji cene pogosto spreminjajo, a da velja cena ponudbe samo sedem dni, je le premalo —še zlasti, ker konkurenca nudi daljše opcije in nasploh boljše prodajne pogoje. • Servis z nenormalno dolgimi roki in slabo založen z rezervnimi deli je tudi velika ovira za prodajo. , inf0' spektne materiale in povratne macije.« ZAKIR MULAOsmai^^ - j, vodja predstavništva Sarajevo: . mislim, da smo predstavniki z 0 niziranjem Marketinga dobi ^ sozdu nekoliko boljši status, sej „ bili prej res preveč ob strani, 0 rečem nekakšno levo krilo. ^ tako dolgo nazaj nas ni nihče P šal, nihče nas ni nič vprašal, n^| predlogov niso upoštevali in preko pisnih poročil se je kar n" j prešlo. Povem vam, da še dane rotila kar težko pišem ravno teh slabih izkušenj. . ^ Delo predstavništev bomo >z , šali predvsem s tem,Če bomo °k * akvizicjo na terenu. Uvesti n10 ^ pravilo, da IMP organizira 0°^, kem območju vsaj dvakrat lejne < minar za projektante, montazn^. ganizacije in v posebni obliki t . trgovce, na katerem bomo vili novost iz naše proizvodnje-važno je tudi dvigniti kvaliteto ^ sa, ki je stalna tema pripomb in stal rakasta rana celotnega soZ J Želim tudi, da bi se čim ma J,/ varjali z administracijo, s pj^p preštevilnih poročil in zaklju00 nam bo pustilo več časa zadel0 renu. Uspešni bomo, če bon10 stavniki organizatorji prodaj0: ^ trgovski potniki. Želim pa tud*' ozdi razmislili tudi o možno5 - a govorov s konkurenčnimi pro‘ ,jy. -------določenem obtn° .< opreme na določenem ou,-BiH bi imeli takšno možno5' ,toj Unioninvestom in Energo>n V pri proizvodnji klimatske 10 troopreme. Če bi premislili-,0 našli skupen jezik in prisil o ^ vorov v obojestransko kor15 ' Nadaljevanje na 7.i ^referendumu v OV-ju Kaj si Ovejevci obetajo od izločitve iz Promonta? I v«5e*avci tozda Ogrevanje vovodov so na referendumu 19. decembra z veliko I glasov sprejeli odločitev, da se tozd izloči iz Promonta in se organizira , 1 enovita delovna organizacija. O vzrokih tega sklepa in o tem, kaj si Ove-■ °betajo od drugačne organizacije, sem se pogovarjal z direktorjem Oveje-tozda Janezom Jemejcem in predsednikom tozdovega delavskega sveta *°nom Mehletom. | Janez Jerneje je najprej spomnil, ,K že septembra v gradivu »Predlog a “stanovitev EDO — OV — IMP« reSn° razložil, zakaj se predlaga I imunizacija Oveja v enovito de-•?y° organizacijo. v koščeni obliki je bistvene stvari ^kole povzel: Sni, osnutku maja pripravljenih ]q6e,rn'c za srednjeročni plan sozda 1990 se je že tretjič pojavil 20 Ev da se v sestav delovne orga- anj6it' |0 p ie Promont vključi tozd Dviga-I Jop8 198i'Č Se je ta Predio8 pojavil leta ‘ lan' ’ P°'em čez par let še enkrat in iz 2^ del' toi!ej ze fetjič- Moram reči, da v . v |et* e^tti organizaciji Promont nismo 10e 1 enotnega stališča do tega pred-| s„. Vodstvo delovne organizacije »a prik1 sm 6 23 v’ključitev ogrevalo, Ovejevci ’ uj 0. temu vedno nasprotovali, ker liše o* in Klnto, da tozd Dvigalo po vsebini ‘L .0> taL 0ncePtu svojega dela ne spada v ,aiV' bilap°rod^lovtno organizac‘j0. kot je ,, f, p Predlog za vključitev Dvigala v ■ fntont je bil torej tisti sprožilec, ki J p sProžil akcijo za izločitev Oveja iz ^^onta, saJ Je -lemejc dejal: »V 0 eJu smo smatrali, da je delovna bi tvr^cija tista obli ka, skozi katero |,j možni še nadaljnji poskusi, da | pa 0 zamisel vendarle uresničili.« Je sin ^°udaril, da tega predloga ne J** le za povod, pač pa obenem j 0sn' za enega od vzrokov, saj gre v žir,0V| za različne poglede na organi-an°st delovne organizacije. , čj|: ato je utemeljil, zakaj so se odlo-2a enovito delovno organizacijo: . v ^nutku Smernic smo videli, d a se I del /tlu Predvideva razgraditev treh I ,mvn'h organizacij (Emond, Iko, in 1 post '- 80 toreJ razumeli, kot da 8an 'Ja "nčelo enovitih delovnih or-ran-zaCiJ normalen princip organizi-^Osti V IMP-iu. . at° je prišel na druge vzroke, lahko bi jim rekli na notranje vzroke, to je na pripombe, ki jih je imel tozd OV na delovanje delovne organizacije Promont ter posameznih služb njene delovne skupnosti. »Namen delovne organizacije, kot smo ga opredelili leta 1978 ob ustanovitvi, ni bil dosežen,« je začel Jerneje. »Naj spomnim, da sta v Pro-montu poleg Oveja še tozda Klima montaža in Montaža Koper ter posebna enota samski domovi. Že v dosedanji organiziranosti je bil koprski tozd s Promontom zelo šibko povezan. Povezan je bil praktično le preko glavnega direktorja in delno še planske službe. Sicer pa ima ta tozd vse svoje službe in je praktično že enovita delovna organizacija, Pro-montova delovna.skupnost skupnih služb pa v resnici opravlja"naloge le' za tozda OV in Klima montaža.« Imeli pa so Ovejevci tudi mnogo kritik na račun ne dovolj dobrega dela posameznih služb delovne skupnosti. Tako so na primer kadrovski službi očitali, da ne vodi dobre kadrovske politike in dovoljuje odhajanje dobrih delavcev ter da je nasploh premalo vključena v dnevno dogajanje v tozdu; finančno računovodsko službo krivijo za ne dovolj dobro izterjavo; še največ očitkov pa so imeli na delo prodaje, češ da ni dovolj povezana s tozdom in tudi ne vedno dovolj angažirana, pa so zato občasna pomanjkanja dela tudi posledica subjektivne krivde. Od skupnih služb torej ni bila kritizirana le planska. Pri tem je Jerneje opozoril, da te pripombe niso bile prvič izrečene ob pobudi za izločitev, pač pa so na te probleme opozarjali že večkrat prej. Dvakrat so na primer ob koncu leta razčlenili vse svoje pripombe na rovaš prodajne službe in tudi dali predloge, kaj naj bi ukrenili. Bolj splošne pripombe pa so še po Jemejčevih besedah: »V Promontu niso zaživela skupna vlaganja, prav tako ne skupen razvoj. In, čeprav o tem nismo dosti govorili, je problematična tudi svobodna menjava dela. Vem, da je ta verjetno povsod problem,« ie rekel Jerneje, »toda mi smo mislili, da pri nas ni dobro urejena: Namreč nismo natančno vedeli, kaj pravzaprav dobimo za svoje prispevke.« Pripomb Oveja na rovaš delovne skupnosti je torej kar dolg spisek. Kljub vsem pripomam pa je treba reči, da Promont vsa ta leta ni delal slabo. Kritike so bile, protiargumenti tudi, a vse to se je razreševalo normalno brez nekih velikih konfliktov. To sta potrdila tudi direktor Oveja in predsednik-delavskega sveta Anton Mehle, ki pa je dodal: »Vendarle so bile tudi določene konfliktne situacije: Na primer, ko so delegati na seji našega delavskega sveta terjali pojasnilo, zakaj Skupne službe razpolagajo z več denarja kot tozd, ki je imel takrat več prosilcev.« Glavni direktor Promonta Samo Poljanšek je na začetku omenjeno pisno obrazložitev pobude za ustanovitev enovite delovne organizacije . OV odgovoril oktobra s 26 strani dolgim pisnim gradivom, v katerem polemizira z očitki na račun delovne skupnosti. S primerjalnimi podatki je pokazal, da Promontove skupne službe sploh niso tako drage, številčne in neučinkovite, kot trdijo v Oveju. Napisal je tudi, da bo imela po njegovi oceni predlagana reorganizacija tudi slabe učinke — da bo podražila uvajanje računalniškega poslovanja, da bo razdrobila strokovni potencial in povečala število neproduktivne režije in da bo terjala sprememe v obveznostih tozda Inženiring. Toda v Oveju teh odgovorov niso sprejeli in odločitev o izločitvi iz Promonta je bila sprejeta na referendumu. O tem torej nisem več spraševal. Pomembno je, kaj bo v prihodnosti. Kaj si OV obeta od organizacijske spremembe, kakšne |^*daijevanje pogovora s 6. strani. , Vuš ANOVIČ, vodja pred-je lvjtva Titograd: »Jaz menim, da dela dobra firma, in vesel sem, da N IiviV njem'V petih letih’ kar scm lrUc P JU’ smo 'mek PreceJ uspeha v let1)0 Titograjsko predstavništvo Za u 1986 dobilo potrebna sredstva se,°, pričakujem, da bo še boljše. ttr e uismo bavili z nobenim admini-■taht1Vnim delom in tega tudi ni nihče delQeVa* od nas- ^ glavnem je naše sPrc akv'izicija, obdelava trga, je^t^ janje delovnih načrtov na ob-. iolrn ln pošiljanje pravočasnih in-ttiH ac9 na pravo mesto — in tako D U8Peh ni izostal. a ni lahko bolje prodajali, bi IMP id e ii>l ' t0V,I<' Š6i : P$g 1, «>*• in c; > 'zb° **% nan- etn°' lžna 3 nanj asa") *"C’\ & lOČJ* il nVV 5M j.* „j ZAHVALE Jpb smrti svoje mame se sanvaljujem sodelavkam in ,°delavcem iz centralne ku-lc>nJe tCr Emondove de-Vne skupnosti za darovano etJe, izrečeno sožalje in Premstvo na zadnji poti. KATI KLENOVŠEK boleči izgubi svoje jem16' se iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem za cver6 • soža,ja. podarjeno žadn^ m spremstvo, na njeni VILJEM SEMOLIČ kat Snovni organizaciji sindi-Elet 'n sodelavcem iz tozda dra ^dntontaža se ob izgubi H 8* mame iskreno zahva-t0, eni za izraze sožalja, dana ar*° cvetje ter spremstvo 3 "Jeni zadnji poti JANEZ GRČAR lem ^srnrt* °četa se zahvalju-dji Osnovni organizaciji sin-l|.()ata delovne skupnosti DO SebRZadarovani venec. Še po-s0 TjSe zahvaljujem vsem, ki Žjp £eta poznali in vsem dru-beJjm Prijateljem za tople esede sožalja. ZVONE ŠTREKEU dJ*3 boleči izgubi moje 'skr 6 niame Marije Čad 'se O0 zahvaljujem vsem $ebn avcem Promonta, po-j° sodelavki Jožici Žagar cvet]Zraze sožalja, darovano Zadnj® ln spremstvo na njeni Marjeta hočevar predvsem potreboval kvaliteten katalog. Strinjam se tudi s tistimi kolegi, ki so se zavzeli za organiziranje seminarjev, na katerih bi informirali kupce opreme, projektante, serviserje in ostale stranke. Drži tudi, da je treba rešiti vprašanje servisa. Predvsem pa se bojim pogostih podražitev naših izdelkov. Zadeva postaja takšna, da prihajajo nove cene že kot nekakšen tedenski časopis...« Tu je vskočila VIŠNJA MANE-STAR z vzdihom: »Oh,kako lepo bi bilo, če bi prospekti prihajali tako hitro kot nove cene!« LOVRO TVRD1Č, splitska'podružnica predstavništva Zagreb: »Kolegi so povedali že marsikaj in tega ne bom ponavljal. Rad pa bi opozoril, da je moč IMP-ja v skupnosti. Marketing je edina organizacija, ki lahko na trgu zastopa kompletne interese celotnega IMP-ja. Mi seveda lahko pogosto opazimo posamične nastope IMP-jevih organizacij, a če jih gledamo dolgoročno, je očitno, da delajo ljudje te na svojo škodo. Zato mislim, da je treba v celoti podpreti koncept skupnega nastopa in vloge predstavništev, kot sta opredeljena v razvojnih planih.« LJUBIŠA JOCIČ, podružnica beograjskega predstavništva v Nišu: »Kot je znano, je tudi v Jugoslaviji sprejeta politična usmeritev, da je treba nadoknaditi gospodarsko zaostajanje SR Srbije glede na druge republike. Mi na niškem območju že čutimo povečano investicijsko dejavnost v primerjavi s preteklima dvema letoma. Če govorim o svojem delu, moram najprej reči, da imam težave, ker delam iz lastnega stanovanja. To gotovo ni primeren nivo poslovanja za IMP. Sicer pa leti največ pripomb naših strank na račun dragega in nepravočasnega servisa — zlasti trati-nega. Nadalje smatram, da bi na tem območju potrebovali tudi referenta za strojne instalacije. Nekaj problemov je bilo tudi zato, ker so odgovorni ljudje iz naših ozdov v preteklosti zelo redko prihajali na naše območje. Mislim, da je bilo to posledica dejstva, da Niš nima letališča — no, čez nekaj mesecev ga bo dobil in ta problem bo takrat verjetno rešen.« VLATKA BILIČ —v času bolezni tov. Jovanoviča je v. d. vodje predstavništva Beograd: »Naloge za izboljšanje prodaje IMP-jeve opreme na območju SR Srbije lahko strnemo v naslednje točke: L) Urediti je treba prostore podružnice v Nišu, v podružnici Novi Sad pa je treba nastaviti referenta za termoelektrične instalacije. 2.) V doglednem času želim, da se naše predstavništvo opremi s terminali in poveže z IMP-jevim računskim centrom, da bi bili tako razbremenjeni administrativjiih poslov, ki nam zdaj vzamejo največ časa. To nam bo namreč dalo čas, ki je potre- ben za spremljanje dela projektivnih birojev, investitorjev in monterjev ter za spremljanje projekta od idejne zasnove do zaključka del. 3. ) Servisne službe na posameznih območjih bi morali vključiti v okvir Marketinga ter izboljšati kvaliteto njihovega dela, kajti dosedanje slabo delovanje servisa je dalo IMP-jevim tozdom precej negativnih točk. 4. ) Veliko območje in veliko število referentov zahteva, da se beograjskemu predstavništvu zagotovi ustrezno število službenih avtomobilov. 5. ) Za prestavnike projektantskih birojev je potrebno organizirati strokovne seminarje, prav tako za posamezne branže montažnih organizacij.« Če hoče predstavnik dobro prodajati, mora najprej poznati blago, ki ga prodaja. Toda predstavnik je daleč od tovarne, kjer se porajajo novosti. Kdo ga bo torej seznanjal z razvojem? Prav gotovo proizvajajec. Kako to teče v praksi? So predstavniki dovolj dobro obveščeni o novih izdelkih? VIŠNJA MANESTAR: »Načeloma informacij ni dovolj — ne o novih proizvodih, pa tudi ne o teh pogostih podražitvah. Tako se zgodi, da trgovec že dobi nove cene, ko predstavnik zanje še ne ve. Seveda pa niso vsi ozdi enaki. PMI, Klimat in še kdo se v okviru svojih možnosti trudijo, da nas seznanjajo s proizvodnimi novostmi. Toda jaz menim, da le informacije o novih izdelkih za uspešno delo predstavnikov niso dovolj. Mi bi se morali usposabljati tudi v stroki trženja. Imeti bi morali seminar o tržnih pristopih, oblikovati bi morali IMP-jev imidž in ga v svojem nastopu negovati. Zanimivo, da smo v IMP-ju pred mnogimi leti takšne seminarje za predstavnike že imeli, a kasneje so jih opustili. Pa so bili zelo koristni.« ZAKIR MULAOSMANOV1Č: »Po mojem predstavniki še najbolj držimo enotnost IMP-ja. Želimo si boljše povratne informacije iz sozda in še bolje od tozdov.« VLATKA BILIČ: »Jaz pa menim, da ob širini IMP-jevega programa sploh ne moremo pričakovati, da bo lahko predstavnik stranko informiral o tehničnih finesah prav vsakega izdelka. Saj za to imajo tozdi tehnične službe. Lahko rečem, da imajo Klimat, Trata, PMI in Tio dovolj močne tehnične službe, da smo prav vse probleme s predstavniki tozdov hitro rešili. Delavci v predstavništvu smo pri tem naleteli na izredno razumevanje in pomoč — in samo želim si, da bi se to razvijalo « Ob teh spodbudnih besedah, je nekdo rekel: »Pa ne pozabi zapisati, da predstavniki vsem IMP-jevcem želimo srečno in uspešno novo leto,« in vsi so mu pritegnili. S tem smo pogovor končali. LOJZE JAVORNIK nove kvalitete pričakuje? Janez Jerneje je odgovoril: »V novi organiziranosti si obetamo predvsem zelo tesno povezanost prodajne in operativne službe, kar je zelo pomembno že. pri zbiranju podatkov o poslih in še posebej pri izvajanju, na primer, da pri podražitvah ali dodatnih delih ne prihaja do zamud pri oblikovanju predračunov oziroma pogodb. Tudi pri obračunu situacij je potrebna zelo tesna povezanost obračunske službe in operati-ve, saj sicer dobivamo plačila z zamudami. Mislimo, da bo pri tovariših, ki bodo prišli v tozd iz skupnih služb, nastal večji občutek povezanosti, navsezadnje bo tudi njihov osebni dohodek bolj neposredno odvisen od dohodka, ki ga bo ustvaril tozd. Konec bo delitve tozdi — skupne službe, mi — vi. Ne bo več prerekanja, kaj je naše in kaj vaše delo, pač pa skupen cilj in zavest, da je tieba nalogo dobro opraviti v skupno korist. Če pogledam nazaj na vlogo delovne organizacije, je bila v bistvu vmesna stopnja pri prenašanju-informacij s sozda v tozd. Toda pri bistvenih odločitvah — npr. združevanju denarja, pridobivanju in izvajanju del preko Inženiringa so bile že doslej vse akcije neposredne. Tudi z novo organiziranostjo ne bo nobenih bistvenih sprememb.« Pa vendar, tista v Srednjeročnih smernicah predlagana varianta z vključitvijo Dvigala v Promont ima tudi svoje prednosti. Stavbi sta dfuga poleg druge, nobenega dvoma ni, da bi z združitvijo in pametno organizacijo lahko prihranili precej denarja pri njunem vzdrževanju in režiji. Mar ni tako? Jerneje: »Res je, a treba ie gledati celovito: dobro in slabo. Če se dva združujeta, moramo pogledati njun interes. Kaj pridobi eden in kaj drugi? Zame je osnovno vprašanje, kaj bi takšna združitev pomenila za poslovanje. Kaj bi lahko pridobili mi in kaj Dvigalo, ko pa imamo povsem različno tehnologijo dela in postopke pri pridobivanju posla? Pravijo nam: oboji se srečate na objektih, kjer delate. Pa to ni res! V resnici mi na objektih z Dvigalovimi delavci ne pridemo nikoli skupaj tudi tam, kjer dvigala so. Pač pa imamo veliko skupnega z Elektromontažo in Klimo montažo. Zato je tudi bil naš prvi predlog povezava s tema tozdoma in ustanovitev močne montažne delovne organizacije in ni nam jasno, zakaj tega ni možno narediti. Ne glede na to, kar se je zgodilo, menim, da moramo še delati na tej ideji. Z elektromonterji in klimarji smo zares povezani, z njimi dejansko ustvarjamo skupni prihodek. To, kar mi v IMP-ju imenujemo skupni prihodek, je po mojem sicer samo ime in nima pravih elementov skupnega prihodka. Toda v enotni montažni delovni organizaciji bi bilo povsem drugače.« Zakaj? »V praksi je pogosto tako, da Inženiring sklepa pogodbe in to pogodbe na ključ —, pri čemer je osnova le idejni projekt ali popis. Seveda potem tudi montažni tozdi podpisujejo pogodbe, ne da bi sploh lahko vedeli, kaj posel prinaša. Samo po naključju je takšna pogodba lahko sklenjena za vse branže enako dobro — v praksi je največkrat za ene boljše, za druge slabše, če ni za vse slaba. Odgovornost za poslovni rezultat pa vedno nosi tozd. Če pa bi bil posel sklenjen z eno montažno delovno organizacijo, ki bi pokrila vse vrste montaže, bi bilo povsem drugače: V taki obliki organiziranosti bi šele imeli možnost, da bi uveljavili skupno tveganje in poštena merila za delitev dobička.« Rekli ste: Povezati bi se morali s Klimo montažo in z Elektromontažo. Toda ali ne odpira predlog povezave z Dvigalom tudi določenih perspektiv za to povezavo. Z združitvijo obeh kompleksov bi nastal zaokrožen prostor in z določenimi dodatnimi gradnjami bi lahko naredili tudi skladišča, delavnice in vse drugo, kar potrebuje takšna delovna organizacija. Prepričan sem, da tudi Ovejevci vidijo to možnost, a ocenjujejo povsem negativno in jo odločno odklanjajo. Zato se vprašam, ali so izjave npr. o želji po tesnejši povezavi s Klimo montažo iskrene, če jih spremlja tak odpor, da bi si delili prostor? In navsezadnje, ali je prav, da si delavci kotgruntarji lastijo neko zemljo, ali pa pisarniške prostore, ali pa delavnico, če pa je očitno, da bi ta prostor lahko bolj smotrno izkoristili.« Janez Jerneje je priznal, da so Ovejevci — predvsem tisti, ki so v hiši petnajst in več let —občutljivi do svojih prostorov v Črnučah in je to tudi pojasnil: »Monterji, zlasti starejši, se še zelo dobro spominjajo kakšne nemogoče delovne razmere so imeli za časa Toplovoda. Še je živ spomin na barake na Črtomirovi in Metelkovi. Spomnijo se tudi, da so bili po združitvi z Elektrosignalom zgrajeni na Trati prostori, kjer so tudi monterji dobili skladišče. Prav tako pa se spomnijo, da so morali te prostore izprazniti, ko je v času ko-njukture na Trati zacvetela proizvodnja. Preselili so se na Vojkovo. A tudi Vojkova je zaradi razvoja opreme za klimatizacijo in drugih vej proizvodnje kmalu postala pretesna. Ko smo prišli na Vojkovo, so nam dodelili točno določen prostor v hali in ob njej, potem so nam ga pa vsako leto manjšali. In vedno so nam govorili: »Vi imate manj vredne materiale kot mi, vi ste lahko na prostem...« — enkrat zaradi pločevine, drugič zaradi elektromonterjev. In spet ni bilo mogoče najti druge boljše rešitve, kot da se OV seli — tako smo začeli zidati v Črnučah. Začel je tozd OV v času, ko je bil IMP še delovna organizacija. Potem je nastala sestavljena organizacija in med gradnjo smo upravno stavbo povišali še za eno nadstropje, da smo dobili prostor za delovno skupnost Promonta. Promont je imel ob ustanovitvi dva tozda — OV in Montažo Koper, medtem ko je bila Klima montaža čisto na začetku v delovni organizaciji Klimat. No, leta 1979 smo se preselili in izpolnjena je bila dolgoletna želja naših monterjev, da imamo kolikor toliko dobre prostore vsaj za 20 let. — in predvsem prostore, iz katerih nas ne bo nihče več izganjal. Zato smo proti kombinaciji z Dvigalom in Klimo montažo, kajti nemogoče je v iste prostore stisniti OV in Klimo montažo.« Toliko o zgodovini Ovejevih selitev. Verjetno so tudi opomini na ta razvoj — vsaj pri nekaterih — imeli vlogo pri decembrski odldČitvi. Vsekakor je predsednik Oveje-vega delavskega sveta Anton Mehle zatrdil, da so na delavskem svetu, pa na organih družbenopolitičnih organizacij, pa na zborih delavcev predlog temeljito obravnavali. Priznal je tudi, da odločitev ni bila lahka, meni pa, da se je do tega vprašanja vsak elan kolektiva opredelil. In precejšnja večina jih je bila za izločitev Oveja iz Promonta, kar bo potegnilo za sabo tudi popolno reorganizacijo te delovne organizacije. " LOJZE JAVORNIK PLANINSKE NOVICE Članarina za Planinsko društvo je 500 dinarjev 10. januarja je bil občni zbor Planinskega društva IMP. Mi smo morali oddati gradivo v tiskamo že prej, tako da bomo z občnega zbora, ki je obravnaval poročilo o opravljenem delu in sprejel delovni program za leto 1986, poročali v naslednji številki. V tem zapisu objavljam le nove planinske članarine s prošnjo, naj jo planinci čim prej vplačajo pri poverjenikih svojih tozdih. V letu 1985 bodo člani plačali za članstvo v PD IMP 500 dinarjev, mladinci od 27. leta 250 in pionirji do 14 leta 100 dinarjev. V primerjavi z lanskim letom so se članarine povečale za dve tretjini, torej manj, kot so v tem času skočile cene nasploh. Upravni odbor se je pri tem predlogu držal priporočila Planinske zveze Slovenije o višini članarine, le pionirji bodo kot lani — plačevali v našem društvu več, kot je predlagala Planinska zveza — in sicer za konkretno za 20 dinarjev več. Pri tem naj spomnim, da ostane v društveni blagajni le del zbrane članarine — in sicer od članske 225, mladinske 155 in pionirske 40 dinarjev. Ostalo pošlje Društvo Planinski zvezi Slovenije in Zavarovalni skupnosti Triglav. S plačilom članarine torej član prispeva tudi nekaj denarja za delovanje Planinske zveze, to je naše najmnožičnejše telesriokultume organizacije, obenem pa plača premijo za kolektivno zavarovanje v primeru nesreče na izletu v hribe. Prvo je gotovo družbeno pomembno, drugo pa koristno za vsakogar. In še enkrat: Upravni odbor prosi vse planince, naj članarino čim prej poravnajo! Tako se namreč zbira kar pomemben del denarja za delovanje Društva, obenem pa upravni odbor namerava uvesti točno evidenco članov, kar bo tudi prispevalo k Postanite vodnik Planinskega društva IMP! Imate radi gore in bi se jim želeli še bolj posvetiti ter približati njihove lepote in tudi drugim? Postanite vodnik Planinskega društva IMP! Planinsko društvo IMP mora okrepiti skupino svojih organizacij. Za vodenje izletov in pohodov se boste morali seveda usposobiti, a to naj vas ne skrbi, Planinsko društvo vas bo vključilo v ustrezen tečaj, ki ga organizira Planinska zveza Slovenije. OPRAVIČILO Zaradi obilice drugega gradiva smo morali v tej številki izpustiti članke s planinskih izletov. Planincem se opravičujemo, članke bomo objavili v naslednji številki. boljšemu delu. Tu pa nam morate pomagati vi, planinci, s tem da čim hitreje plačate članarino in tako pokažete, da boste sodelovali v Društvu. Vabljeni seveda tudi vsi, ki še niste člani Društva, pa vas privlačijo lepote gora! L. J. Planinci vabijo 25. januarja in 8. februarja po Badjurovi poti Planinsko društvo IMP je letos uvrstilo v svoj koledar pohodov Badjurovo pot po Zasavskih hribih, ki jo bomo obdelali v štirih etapah pozimi in spomladi. Pot poteka po ozemlju občin Litija, Grosuplje, Moste-Polje in Domžale. Prvič bomo šli na to pot v soboto 25. januarja 1986 in sicer od Laz na Murovico, Zagorico, Cizelj, preko Sv. Miklavža do Jevnice. Zbor je ob 6. uri pod uro na Železniški postaji. Z vlakom ob 6.30 se bomo odpeljali do Laz. Pot sicer ni zahtevna, saj ni na njej nobenih večjih vzponov, toda upoštevajte, da smo še v zimi! Zato se primemo obujte, nadenite si gamaše, pa tudi palica ne bo odveč! Izlet bosta vodila Robert Kastelic in Jure Novak, ki bosta imela s seboj knjižice, da ji h boste napolnili z žigi. V soboto, 8. februarja pa vas ho Zdravko Nastran popeljal po drugi etapi Badjurove poti od Litije, čez Šmartno, na Bogenšperk in Javorje. Zbor je prav tako ob 6. uri pod uro na Železniški postaji. Ž vlakom ob 6.30 se bomo peljali do Litije. Ta etapa pomeni v letnih razmerah 4. ure lahke hoje. pozimi pa seveda nekoliko, več. Še enkrat torej opozorilo na primerno obutev! Vabljeni! 22. februarja tradicionalni pohod na Stol Planinsko društvo IMP se bo tudi letos udeležilo tradicionalnega zimskega pohoda na Stol v soboto, 22. februarja. Če se želite udeležiti te velike slovenske planinske manifestacije, se nam pridružite! Zbrali se bomozjutrajob 4. uri pod uro na ljubljanski Železniški postaji. Za vse. ki se nameravate udeležiti zimskega pohoda na Stol pa še pomembno opozorilo: To je težak pohod, zato je obvezna zimska oprema — se pravi topla oblačila, dobri čevlji, smučarske palice. Našo skupino bo vodil na Stol Marjan Požar. L. J. Naše želje v letu 1986 Na siki v prvi vrsti zgoraj z leve proti desni: Zdravko Šanc (Alchrom), Jože Štockel (Eko), Zmaga Palir (Montaža Maribor) Sonja Recek (Inženiring), Vlasta Jerman (Interna banka), Vili Bertole (Kima Celje), Viktor Lesjak (Eko), Stanko Kmetec (Eko), Bernarda Kralj; v drugi vrsti z leve proti desni: Martin Koprivnik (DS OZD), Janko Godler (Montaža Maribor), Lojze Javornik (urednik IMP Glasnika), Rado Kavčič (Kima Celje), Irena Potočnik (Alchrom), Ana Pem (Montaža Maribor), Rajko Strmole (Inženiring), Ervin Gril (Alchrom). Priznam, nič kaj novinarsko originalno ni ob koncu leta postavljati vprašanje: Kaj si najbolj želite v novem letu? Pa vendar, vedno je zanimivo pogledati, kakšne želje skrivajo znanci, sodelavci, prijatelji. Če se strinjate, preberite te misli, ki smo jih napaberkovali na raznih koncih IMP-ja! STANKO KMETEC, ključavni- ki bi tozdu prinesle več denarja. Povišali naj bi nam osebne dohodke.« čar v tozdu Eko Ptuj: »Želim, da bi imeli v tozdu v letu 1986 več dela in da bi se izboljšali osebni dohodki, pa da bi se izboljšali pogoji dela v delavnici — to je, da bi se zmanjšal hrup. Rad bi šel na delo v Irak ali pa kam drugam — v Zvezno republiko Nem- čijo ali pa v Sovjetsko zvezo zato, da bi se materialno opomogel in pomagal tudi hčerki pri gradnji hiše.« JOŽE ŠTOCKEL, ključavničar iz ptujskega tozda Eko: »V novem letu želim, da bi imeli več dela v Eku. Sklenjene naj bi bile take pogodbe, 8. zimske športne igre Letošnje leto bomo delavci sozda IMP merili smučarsko znanje in ■jortno srečo na zimskih igrah v soboto 22. februarja 1986 v Kranjski gori na smučiščih Brsnine. Vsaka delovna organizacija bo v tednu med 20. in 24.1.1986 pre-: ria ustrezno število biltenov, ki istočasno pomenijo tudi razpis tekmovanja, opremljen z vsemi potrebnimi informacijami. Ker je organizatorju osnovni cilj in namen prispevati k zbližanju in krepitvi medsebojnih odnosov skozi športno udejstvovanje čim večjega števila naših delavcev, pričakujemo od 10 00 sindikata v DO in TOZD ter športnih referentov aktivno sodelovanje, da bi resnično omogočili skladno z razpisnimi pogoji udeležbo čim večjega števila našpoZl?ozCd9rav, Za organizacijski odbor JOŽE JAVORNIK ŠPORTNA KRIŽANKA Po dolgem času spet objavljamo križanko. Ker se že pripravljamo na športne igre je avtor, Miloš Bašin, uvrstil vanjo nekaj športnih gesel: Imena treh znanih IMP-jevih smučarjev dve drugi s športom povezani gesli in ime ene od IMP-jevih delovnih organizacij, ki se pripravlja na reorganizacijo. Križanka sicer ni nagradna, a upamo, da vam bo reševanje vseeno v užitek. VIKTOR LESJAK, skupinovodja v ključavničarski delavnici tozda Eko: »Eko naj bi imel več dela, mi pa večje osebne dohodke. V zasebnem življenju pa si želim urediti stanovanje.« IRENA POTOČNIK, konstruktor — pripravnica v tozdu Alchrom: »Najprej bi rada uspešno opravila pripravniški izpit, ki je predviden za februar. Upam, da me bodo potem sprejeli v tozdu za nedoločen čas. Ob delu se izobražujem na Višji šoli za organizacijo dela v Mariboru (ka- ANA PEM, vodja bifeja v tozdu Montaža Maribor: »Najbolj si želim, da bi se cene ustavile.« Od vodje bifeja se mi je zdela to nekoliko dvoumna izjava, saj se srečuje s cenami na dva načina: Enkrat zasebno kot kupec in drugič v službi, ko delavcem prodaja vsak dan dražje malice. Katere cene jo torej motijo? »Oboje. Seveda želim ustavitev cen kot potrošnik in enako bi rada, da bi mi lahko našim delavcem ponudili cenejše in boljše malice. Ljudje se že zelo razburjajo in priznam, da upravičeno. V naši menzi topel obrok samo delimo, pripravljamo pa tudi kranjske, hrenovke in nekatere druge jedi, ki jih sami nabavljamo. Vse to je vsak dan dražje, obenem pa tudi slabše. Skušamo si pomagati tako, da občasno zamenjujemo dobavitelja — prav zdaj bomo to naredili — a to pomaga kvečjemu le kratek čas, potem pa smo spet na istem.« RADO KAVČIČ, tozd Industrijska proizvodnja Celje je rekel: »Toliko dela imamo zadnje čase, da nisem še nič premišljeval, kaj bi si želel v novem letu.« No, po kratkem premisleku pa je dodal: »Želimsi veliko dela, ker iz tega izhaja vse drugo — osebni dohodki, standard, itd. Želim si tudi, da bi bili naši medsebojni odnosi vsaj takšni kot doslej, ali celo boljši. In želim tudi, da bi čim prej sezidali novo proizvodno halo za tozd Industrijska proizvodnja.« klub nima denarja in delam brezplačno, s tem da mi je delovna organizacija občasno nudila plačan izredni dopust, kar je mnogo prispevalo k delu kluba in se vodstvu delovne organizacije za njihovo razumevanje iskreno zahvaljujem.« ZDRAVKO ŠAUC, ključavničar v Alchromu: »Rad bi dober osebni dohodek v letu 1.986. Nasploh naj bi bilo v tem letu vsaj tako dobro, kot je bilo letos.« ERVIN GRIL, skladiščnik v tozdu Alchrom: »Želim, da bi Alchrom še naprej tako dobro delal kot doslej in da bi čimprej našel denar za razširitev novogradnje, da bi se združili pod eno streho. Želim, da bi v tozdu delali take izdelke, ki bi jih prodajali na tuje tržišče in bi tako prišli do prepotrebnih deviz za nakup repromate-riala, ki ga je nujno potrebno uvoziti, ker ga ni na domačem tržišču.« VLASTA KODELA, predsednica IO OOS v delovni skupnosti sozda: »Kar imam, imam: hišo imam, moža imam, otroke imam, »cucka« imam, želim si samo še zdravja in končno magistrsko nalogo, tega mi pa tako nihče ne more dati.« KSENIJA GODEC, tajnica v DO lzip (na porodniški): »Kaj si želim za novo leto? To, da bi moj star AMI, ki stoji pokvarjen v Šiški že pol leta (mimogrede) čisto nič drugega®11. J manjka, kakor to, da v tanku nij- | kapljice bencina pripeljali dol* na Dolgi Most, seveda, če bo do J krat sploh imel še vsa štiri kole51 RAJKO STRMOLE, I oddelka v tozdu Inženiring: »N»r a7*' sebnega, vse lepo pač, tako ko ULA najbrž vsak želi.« BERNARDA KRALJ, r£,ii rentka v likvidaturi tozda Inženir® »Mir, pa zdravje si želim, kaj P3” hočem drugega.« SONJA RECEK, referentki izvozno-uvoznem oddelku InZjT ringa: »Za prihodnje leto si napj j želim, da bi se vselila v stanovanj6', ga kupujem skupaj z možem, P3 do vselitve ne bi nihče poslal aneK. ( k pogodbi. Skratka, da ne bi bilo^^ dražitve. To je pa res moja naj'™L, |* želja v letu 1986.« . I' L MARTIN KOPRIVNIK, ku® delovni skupnosti sozda: »Hja,ž6k l si veliko ob novem letu, ampak P^p čakujem pa bolj malo od tega le®1, prihaja.« ,„e LOJZE JAVORNIK, odgovOJ urednik IMP Glasnika: »V letu 1’, si želimo malo več prostega ča$3. miru zase, za »svoji« dekleti (Sta®1 in Marijo, ki delata pri Glasniku)) ■ želim, da bi imeli boljše delovne t store ali pa vsaj znosne«. drovska smer), kjer bi rada uspešno opravljala izpite v letu 1986. Želim, da bi bilo v letu 1986 vse v redu doma in v službi, enako želim tudi vsem delavcem v Alchromu.« ZMAGA PALIR, tajnica v tozdu Montaža Maribor: »Predvsem si želim zdravja, pa razumevanja doma in tudi v službi vsaj tako, kot je bilo doslej.« JANKO GODLER, merilec v tozdu Montaža Maribor: »Želja nas vseh je, da bi imeli v letu 1986 vsaj toliko dela kot letos, ali pa še več. Pa da bi bilo delo na terenu takšno, da bi ga lahko izvajali bolj načrtno in ne toliko stihijsko, kot se dogaja zadnja leta. Lansko zimo, na primer je bilo dela za monterje premalo, morali so na prisilne dopuste. Spet drugič imamo dela preveč. Vsi si želimo, da prisilni dopusti ne bi bili več potrebni, pač pa da bi lahko delali bolj programirano.« VILI BERTOLE, tozd Industrijska proizvodnja Celje: »Želim, da bi končno dosegli stvari, o katerih govorimo že zadnjih nekaj let — zlasti izboljšanje osebnih dohodkov, še posebej za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki. Če se to ne bo zgodilo, se bojim, da bo prišlo do konfliktnih situacij, kerživljenjski stroški rastejo in že prihaja do dejstev, da se nekateri ljudje s svojimi osebnimi dohodki ne morejo več preživljati. Pa tudi to si želim, da se ne bi več ponovile razne potrošniške mrzlice, kakršne smo imeli pred dvema letoma — še zlasti, da ne bi manjkalo osnovnih življenjskih potrebščin, saj take zadeve zelo slabo vplivajo na razpoloženje ljudi in sem prepričan, da zaradi tega tudi pada delovna storilnost, s tem pa tudi naša življenjska raven.« STANE VELIKONJE, Tio Idrija: »Imam mnogo želja, a prva je, da bi uspel kot trener idrijskih kolesarjev. Saj smo dosegli že lepe uspehe in tako imamo v klubu mladinskega balkanskega prvaka Vojka Bončo. Prav zato si želim, da bi imel možnost delati v klubu profesionalno. Za zdaj Vabimo vas na seminar o obveščanju ,13. %! Mp. Odbor za obveščanje bo v torek, 18. februarja organiziral seminar o obveščanju, na katerem bomo največ pozornosti posvetili sodobnim načinom obveščanja. Naslov prve teme je Sodobni načini obveščanja. V okviru te teme bomo med drugim spregovorili o internih radijskih postajah, interni televiziji in računalniško podprtih sistemih obveš- uPra' shihj '1 de nerti °r8ai Čanja delavcev. Predavanje bo pripravil vodja Centra za razvoj [‘•vni - ----- - — - — - - &o < obveščanja pri Delavski enotnosti Dušan Rebolj. Nato si bomo ogledali IMP-jev računski center in se seznanili v°liv z izgradnjo IMP-jevega računalniško podprtega informacij- ^vni skega sistema, ki je v začetni fazi seveda namenjen predvsem Vet: poslovni informatiki, vendar pa daje možnosti za informacije) r°le ki bodo koristile vsem delavcem Ob koncu pa se bomo člani Odbora za obveščanje pogovorili z10!: z udeleženci seminarja o izdajanju Glasnika. Pričakujemo tudi m vaše pobude in predloge! Če vas zanimajo zgoraj navedene teme, vas pričakujemo f torek, 18. februarja ob 9. uri v sejni sobi IMP, Ljubljana, Titova 37, tretje nadstropje. Prijavite se lahko v Oddelku za obveščanje, kjer lahko dobite tudi dodatne inforamcije. Naša telefonska številka je (061) 314-562. ODBOR ZA OBVEŠČANJA SW *a o IMP PA 5 PCI KI M O NU IhETV »PWLT NOVIMA UA, (LAJ6VUL) KCAsKO VIŠAVJI V jufotAH, HRVAŠKI PtAČt LNfl fntA P1A6'1 (HNj VJ6CA > J v onKAČA PAistaniČiu MESTO V ISTfc-l KoPNe v veli kuhe. obvestilo PoOCjOSjt nao*n ZUPANČIČEV A PfcSMTEV 'tile - Č5«tf (AfcAN) utice 6ovj. politik MAKSIM (jfft-JAS-i) PL(5j> VMS- slov. MLKitNTA HVbAfcA Ples noviteti a >V£JI SMUČIŠČE Po trojni oDi«,ejtv oče SUKA , Pob 06A IME PIVCA PEfcTNtUA HUb nad SARAJEVOM (.bob)" Ustavi c; MILOŠ žlahtni PLIN VZGOJNA USTANOVA RlhSKl CESAR 7*/lt«»TlCN o NAseue Pii mejlce^novem 6ačK| , ob Donavi MAJ H N O TNA LO R-.SlLAt). Ibov A&b USzb-mt) ‘L 4 N OTA NAD WinjskiM JEZEROM fi.AT)U Sintetična TKANINA 5TEC-An L A PAJNE ZDRAVILNA RASTLINA [TfOV fJfrlH ¥r VRSTA POK RIVALA 5 n a P j VCVTA -fOTO CIKLA btivi Ai?4(: vCLAn je KoPULJE IsO PAtflcd Slov. film STAnE^ SEMI c ^ILtNČ t C.A CT Ci.T6.lA (JNTAKO , NAPlEj) sce>. m. ime I M P ST. tRČKA 50 PlEMlŠK Deček. NA DVOL-J švEToPiSEH- SUA 0SE-6A