GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT.10 LETO XXIII. KAMNIK. 23. MAJA 1983 • Z letne seje občinskega sveta ZSS i Delavci morajo zaupati v svojo organizacijo Maja se je sestal OS ZSS Kamnik v razširjeni sestavi na svoji letni seji, na kateri je oce- nil ćelo osnovnih organizacij sindikata, kot tuđi organov ob- činskega sindikalnega sveta. Predsednik OS ZSS Franc Ši- košek je v uvodu pozdravi) gostjo, podpredsenico RS ZSS Francko Herga, predsednika MS ZSS tov..Iva Migliča ter predstavnike Skupštine občine Kamnik in DPO občine ter ostale prisotne. V uvodnem referatu je pred- sednik OS ZSS Franc Sikošek govoril o gospodarskih gibanjih v letu 1982, kateri so bili boljši od pričakovanih glede na ote- žene pogoje gospodarjenja, ki se vidneje odražajo v letu 1983. K boljšemu rezultatu v letu 1982 so prav gotovo pripo- mogli delavci, kot tuđi strokov- ni in vodilni delavci v OZD, ki so z zavzeto poslovno politiko uresničevali cilje. S takšnim ravnanjem je bila dokazana vi- soka zavest in pripravljenost delavcev, da z lastnimi silami, predvsem pa z delom okrepimo gospodarske tokove. Kritično se je dotaknil tuđi r/gubašev v občini, ki so dolžni z notranjo sanacijo razmer od- praviti lastne slabosti. Posledica težje ekonomske situacije in s tem pogojev za pridobivanje dohodka in čiste- ga dohodka se vidneje odraza v nenehnem padanju življenjske- ga standarda delavcev. Zato je treba vso skrb posvetiti delav- cem z Viajnižjimi OD in jim omogočati, da z lastnim delom ustvarijo več, kar bo omogoča- lo tuđi povečevanje OD tem delavcem. V letu 1982 je bilo v obćini 78 delavce.v, ki prejema- li manjši OD od 7.000 din in 278 delavcev, ki so prejemali manj kot 8.000, din OD. Po podatkih za mesec marec 1983 pa je okrog 300 delavcev pre- jemalo manj kot 10.000 din OD. Trenutno so'najnižji OD v WZ Anton Medved, v osnov- nih šolah, kot tuđi v nekaterih proizvodnih organizacijah, ki imajo ekonomske težave. Svet za oblikovanje OD in SP je z oceno stanja dal usme- ritve OOS, kako naj ravnajo, da bi zaščitili socialni položaj delavcev. Tuđi pri usklajevanju kadrovskih potreb v OZD ni bilo dovolj storjenega. Minili so čaši, ko smo ekstenzivno za- poslovali nekvalificirane delav- ce od drugod, ne da bi izpolnje- vali osnovne pogoje, ki jih do- ločajo minimalni standardi pri zaposlovanju. DO bodo morale več pozornosti nameniti mo- dernizaciji proizvodnje, za ka- tero borno potrebovali kvalifi- cirano delovno silo. Prav tako bo potrebno drobnemu gospo- darstvu, ne samo v aktih, am- pak v praksi dati več možnosti za razevet. Vzporedno s skrbjo za večjo in gospodarnejšo proizvodnjo bo treba nameniti več pozorno- sti delovanju delegatskega si- stema, točneje rečeno konfe- rencam delegacij, ki še vedno ne delujejo uspešno. Številni razpravljalci so se dotaknili vloge in pomena de- lovanja sindikata, kot tuđi dru- gih subjektov v občini. Horst Hafner je s svojih mislih opo- zoril na vrsto družbenih pro- blemov, ki zavirajo doseganje boljših proizvodnih rezultatov, in so tako subjektivni, kot tuđi objektivni. Opiranje na lastne sile, povećan izvoz je družbena nuja in ne samo stvar OZD. Pospešiti je treba inventivno dejavnost in varčevanje, kar je pogoj za napredek in stabiliza- cijo našega gospodarstva. Vsi subjekti v družbi morajo razu- meti, da lahko le s skupnimi močmi izpolnjujemo obvezno- sti do tujine, ki so nam porok za našo trdnost in neodvisnost.. Predstavniki DO »Stol« so kritično spregovorili o težki go- spodarski situaciji v tej delovni organizaciji, ki je posledica zaoštrenih pogojev gospodar- jenja na trgu, tako domaćem, kot tuđi zunanjem. Očiten iz- pad izvoza v prvih mesecih se nekoliko popravlja, nemogoče pa je nadoknaditi vse, kar je bilo zamujeno. Pri vskjajevanju planov za- poslovanja, o čemer je sprego- vorila Cvetka Cvek, so sicer premiki, vendar še ne moramo biti zadovoljni z doseženim. Z obiski v OZD je strokovna služba skupnosti za zaposlova- nje želela čimbolj vskladiti pla- ne zaposlovanja, kar pa ji ni v celoti uspeio. Nacrti zaposlova- nja so še zmeraj napravljeni na osnovi načrtovane proizvodnje, ki pa ne upošteva ocene in di- namike priliva novih kadrov v obćini. Prav tako ni progra- mov, kako rnanjkajoče kadre pridobiti. V prvem četrtletju 1983 beležimo v občini zastoj pri zaposlovanju, kar je posle- dica pomanjkanja reprodukcij- skih materialov ali negotova prodaje proizvodov, to pa sili DO v previdnost pri zaposlova- nju. Predvidoma se bo zaposlo- vanje v drugem polletju nekoli- ko povećalo, kar bi vplivalo na možnost zaposlovanja mladih, ki bodo prišli iz šol. Podpredsednica RS ZSS Francka Herga je poudarila, da se bomo morali odgovorno vprašati ali uresničujemo" stabi- lizacijske cilje ali se od njih oddaljujemo. Nujno moramo vse sile napeti za povećanje izvoza. Devizni priliv v prvih treh mesecih ni zadosten, da bi lahko poravnali vse obveznosti do tujine, težave pa so zato tuđi večje pri uvozu repromateriala in surovin za redno proizvod- • njo. Sindikat ni tišti, ki naj od- loča o takšnih ali drggačnih proizvodnih programih, ampak naj bo pobudnik v DO, da se planirani cilj i izvoza tuđi ure- sničujejo. Splošno in skupno porabo bo potrebno še vskladi- ti z realnimi možnostmi, žal takšen ukrep zmanjšuje mož- nosti prodaje tuđi v DO »Stol«. Zato bodo rnorali delavci v »Stolu« še smeleje v izvoz, da nadoknadijo omejene možno- sti prodaje doma. Velike so tu- đi težave v gradbeništvu, kjer l)o potrebne s i cmeljitimi pro- grami- zagotavljati delo in s tem dohodek in OD delavcev. Sin- dikat se mora s temi zadevami odgovorno spoprijeti, da bodo delavci imeli zaupanje v svojo organizacijo in preko nje ure- jali zadeve na organiziran na- čin. Predsednik MS ZSS Ivo Mi- glič je poudaril, da je treba do- seći stalno povezanost z OOS tako z osebnimi stiki, kot tuđi obveščanjem preko biltena, ki bi ga izdajal OS ZSS. Bistvo vsebine delovanja sindikata pa je prav gotovo železen reper- toar, ki ga je sprejel 10. kon- gres ZSS. Ob koncu naj omenimo še misel, ki izhaja iz poročila o enoletnem delu, v kateri je izraženo naslednje: V sindikatu smo želeli veliko uresničiti, će- lo več, kot smo zmogli. Imeli smo uspehe, pa tuđi slabosti. Lahko pa rečemo, da naše delo ni bilo brez odzivnosti, tako v OOS, kot tuđi v širši skupnosti. Od celotnega članstva ZS, kot tuđi drugih DPO želimo ši- roko in množično podporo, da bomo družbene probleme in težave sposobni reševati in sku- paj premagati težjo gospodar- sko in družbeno situacijo, zato da bi jutri živeli bolje, z manj skrbi kako naprej. JANKO BLAGAŠIC Srečanje s Titom Pred nekaj leti smo šli vsi občani pričakat tovariša Tita. Zelo sem se veselila tega trenutka. Tita sem pbču- dovala kot velikega, pogumnega, pravičnega in odloč- nega človeka. Poznala sem ga že, ko so mi starejši Ijudje pripovedo- vali, kako pogumno je vodil partizane iz bitke v bitko. Zelo poznam je bitka na Sutjcski ali bitka za ranjence, ko jih je Tito rešil iz sovražnikovegu obroča. Ko je pripeljal avto, so vsi Ijudje začeli vzklikati ter metati cvetje. Tito nam je maha! v pozdrav. Pionirji so mu izročili cvetje, ki ga je bil nadvse vesel. Natoje sel v Kamniško Bistrico, kjer je opazoval razne živali in se odpočil od napornega dela. Tito je bil velik ljubitelj narave in lovec. VITKA VAVPETIČ OŠ TOMA BREJCA Po Titovi smrti smo se odpravili v Beograd, v Hišo cvetja, kjer počiva tov. Tito. Pred vhodom se je vila reka ljudi, ki se ni iztekla ne v dežju ne v najhujši vročini. Čakali smo, čeprav vsi izmučeni od poti in neugodnega vremena. Počasi smo se pomikali v Hišo cvetja, kjer je šume! potok in so cvetele rože, še veve- rice so neslišno skakaJe po drevju. Bilo mi je kot v svetu, kamor ni segla človeška roka. Bližali smo se grobnici. Zastal mi je dih. V sredini se blesti beli mar- mor, izklesan iz mogočnega kamna. Tako hitro so minili ti trenutki, polni svečanosti in že smo se oddaljevali. V srce se mi je vtisnila Hiša cvetja na Užiški 15. Tito je klonil le v eni bitki, v bitki z boleznijo, vendar Tito ne bo za jugoslovanske narode nikoli umri. MAJA ŠINKOVEC OŠ TOMA BREJCA »Največja afera v zgodovini časopisov« ali »Afera brez primerjave« so bili naslovi ob senzacionalnem odkritju, da so Hitlerjevi dnevniki ponarejeni. Morda je bilo to res ena izmed največjih potegavščin v zgodovini časopisov, a se vse bolj zdi, da je bila to hkrati tuđi ena izmed najbolje pripravljenih in tempiranih političnih a fer, ki naj bi imela povsem natančno zelene posledice. In zdi se tuđi, da je »načrtovalcem« to uspelo. Vsaj za sedaj seveda še ni popolnoma jasno, kdo je pravzaprav ponaredil dnevnike; toda to niti ni tako po- membno. Očitno je bila vsa »akcija« zelo dobro pripra- ljena, kar po svoje dokazuje tuđi sedanji učinek. Nekoliko naivno bi bilo ob tem misliti, da gre zgolj za željo po Politična afera z usmerjenim učinkom dobrem in sorazmemo hitrem zaslužku (ali pa je bila ta želja le privesek), ampak za potezo, ki haj bi temeljito razburila ne samo zahodnonemško javnost, pač pa tuđi ves svet. Na splošno bi lahko rekli, da za vsem tem verjetno tičijo predvsem tišti, ki jim ni veliko do tega, da bi Zvezna republika Nemčija /n s tem Nemci prehitro pozabili na nac/zem. Letos namreč mineva 50 let od prihoda nacistov in s tem Hitlerja na oblast, in če naj kaj svet spomni na ta dogodek, potem so to gotovo nekakšni Hitlerjevi dnevniki. Bolj kot samo kriminalistično ozadje te afere, je seveda zanimivo vprašanje, katerim silam na sedanjem zahodno- nemškem prizorišču naj bi stvar prinesla kakršenkoli poli- tični izkupiček. Navzven se vse zahodnonemsTce stranice dokaj oštro otepajo slehernih povezav z nacizmom, toda vsem se to obdobje gotovo ne zdi najsramotnejše v zgodo- vini Nemčije in Nemcev. Prav zaradi tega je mogoče trditi, da ne gre za nikakršno naključje, pač pa za dogodek, ki je pozornost javnosti speljal na točno določene tirnice. Afera je hkrati preskočila okvire zgolj časopisnega obravnavanja nekega obdobja in tistega, kar Hitler predstavlja v zgodo- vini človeštva. Morda je odmev presenetil ćelo same »načr- tovalce«, je pa vse skupaj tuđi dokaz, da se aferam ni mogoče izogniti, čeprav vsaj na zunaj ne kažejo na senza- cionalizem. j. KOVAČIČ Štafeta mladosti v Kamniku Tuđi letos smo občani, delovni Ijudje, športniki, mladina in pi- onirji pozdravili štafeto mladosti s kratkim kulturnim programom, 14. maja 1983. Zvezno štafeto smo prejeli od kranjske mladine v Lahovčah in jo ponesti do Kamnika in naprej po Tuhinjski dolini do Ločice, tam pa smo jo predati mladini iz Žalca. Štafeti mladosti, v kateri je združeno na tisoče želja, smo do- dali tuđi mi željo, da potuje sreč- no po združeni, bratski in samou- pravni Jugoslaviji do Beograda. Osrednje slovesnosti v Be- ogradu, dne 25. maja, se bomo udeležili tuđi kamniški mladinci, tako kot prejšnja leta na stadio- nu JLA. 2 KAMNIŠKI OBČAN / 23. MAJA 1983 NA KRATKO • Višji izvoz na konvertibilno tržišče BEOGRAD - V prvih štirih mesecih je Jugoslavija uvozila za nekaj več kot 230 milijard dinarjev, kar je za 13,1 odstotka manj kot v prvih štirih mesecih lani, izvozila pa je za nekaj več kot 193 milijard dinarjev ali za 0,3 odstotka več. Jugoslovanski primanjkljaj v zuna- njetrgovinski menjavi je znašal v tem obdobju 37,03 milijarde dinar- jev in je bil kar za 48,9 odstotka manjši kot v istem obdobju lani. Pomembno ob vsem tem je predvsem to, da se je letos bolj kot lani poveća) in okrepi! izvoz na konvertibilno območje in da so se tja usmerili tuđi izvozniki iz drugih republik. • »Najdražji« zdravnik je na Jesenicah LJUBLJANA - Kot je pokazala avtomatska obdelava podatkov, imajo najdražjega zdravnika na Jesenicah. Predlani je ta napisat na dan kar 93 receptov, na uro pa 14. Na Gorenjskem so za zdravstveno varstvo lani porabili za 28,9 odstotka več denarja kot leto poprej; največ sredstev je šio za bolnišnično varstvo in zdravstvo, kar pa je še vedno za 13 odstotkov manj kot drugod po Sloveniji... ■ • Industrijska proizvodnja v aprilu večja za 1,2 odstotka LJUBLJANA - Za uspešnost dela slovenske industrije v prihod- njem obdobju bo silno pomembno to, kako bo preskrbljena s surovi- nami in reprodukcijskim materialom, ugotavlja slovenski zavod za statistiko in hkrati navaja tuđi nekatere številke o ravni in rasti industrijske proizvodnje. Tako je industrija aprila letos v primerjavi z istini mesecem lani izdelala za 1,2 odstotka več, kar je, kot ugotav- Ijajo, kar precejšen skok, ni pa seveda nlč posebnega. Zanimivo je rhorda predvsem to, da so izdelavo najbolj povećale predilnice in tkalnice, in sicer za 20 odstotkov v primerjavi z lanskim aprilom. • Zastava spremenila proizvodni nacrt KRAGUJEVAC - Ob silno nenavadnem položaju na domaćem avtomobilskem trgu, je po svoje zanimiva vest, ki prihaja iz Crvene zastave - letošnji proizvodni plan bodo znižali kar za 22 odstotkov in tako do konca leta izdelali le 170 tisoč avtomobilov namesto 212 tisoč. Po tem novem proizvodnem nacrtu naj bi letos izdelali 65 tisoč vozil zastava .101, 32 tisoč jugo 45 in nekaj več kot 30 tisoč vozil zastava 750 in 850. • Uskladili republiške priznavalnine LJUBIJANA - Letos republiška priznavalnina ne more biti večja kot 8000 dinarjev, je-sklenil republiški izvršni svet ter tako uskladil priznavalnine z gibanjem življenjskih stroškov. Hkrati je IS določil tuđi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin; po novem vsem tištim, ki bi prodali hišo ali stanovanje in denar porabili za nakup nove hiše ali stanovanja (ali za dograditev) ne bi bilo treba več plaćati davka od kupnine. Iz govora Janeza Markoviča ob sprejemu zvezne štafete • Veliki većini mladih je po- stalo povsem jsno, da je sociali- stično samoupravljanje edina al- ternativa za nadaljnji uspešni ra- zvoj naše federativne socialistič- ne nauvršcene Jugoslavije, za krepitev oblasti delavskega raz- reda in delovnih ljudi, da je mo- goče le preko sistema samo- upravljanja uspešno reševati šte- vilna protislovja, s katerimi se srečujemo in da je prav to zgodo- vinska priložnost za pravo svobo- do človeka. • Eden od pogojev za dobro sodelovanje in uspešno reševanje problemov so dobri medsebojni odnosi, kar od nas zahteva tuđi trenutna situacija. Ne smemo se zapirati v ozke kroge, ne smejo prevladovati interesi posamezni- kov, ki vidijo le svoj interes in z lažnimi parolami razdirajo enot- nost naše družbe in tuđi mladin- ske organizacije. Tu bi opozoril tuđi na odgovornost, na katero vse prevečkrat pozabljamo ali jo posplošujemo. Aktivnost mladih mora v tem trenutku preseči le zgolj položaj pasivnega udele- ženca, kajti nam vsem, posebno pa mladi generaciji ne srne biti vseeno, kako bo jutri. • Pred nami stojijp odgovor- ne naloge, tako pred ZSMS kot tuđi pred vsakim mladincem, mladinko, pionirjem in ostalimi delovnimi ljudmi in občani, da vsak prispeva svoj delež k priza- devanjem, da prebrodimo gospo- darske težave in sicer z boljšim učenjem, boljšim delom in bolj odgovornim odnosom do ustvar- jenih vrednot naše samoupravne! socialistične družbe. Iz pisma centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije • Pred našo generacijo sta odgovornost in dolžnost, da sprejme in nadaljuje to, kar so ustvarile prejšnje generacije s tovarišem Titom na čelu. Zavedamo" se težkegđ družbenega in gospodarskega polo- žaja, ki narekuje trdno in zavestno delo in vetno, da ni odvisen le od ustvarjalnosti in poguma posameznikov, ampak od ustvarjalnosti vseh, tuđi nas mladih, ki smo neločljivi del te družbe in se borimo za njene cilje. Misel, ki nas pri tem vodi je, da nič kar je bilo usjvarjenega ni toliko dokončno, da ne bi moglo biti preseženo, da se ne bi moglo umakniti naprednejšemu, boljšemu, bolj človeškemu. ■ V ustvarjalnost borno vedno znova vnašali svežino in polet, svoje delo in ideje in s prizadevanji vseh nas skupaj in vsakega izmed nas posebej izgrajevali zacrtano pot - pot v boljši jutri. Dragi tovariši! Ob štafeti, ki jo po ćeli domovini spretnija na milione najlepših želja, vam mladi Kamničani obljubljamo, da borno zvesto stopali po Titovi poti, po poti Zveze komunistov Jugoslavije in se ravnali po zacrtanih ciljih naše, po vsem svetu odmevne, Titove revolucije. Kamnik, 14. maj 1983 OBČANI BN MLADINA KAMN1KA Kstališčem izvršnega sveta o gradnji zdravstvenega doma Obljube, obveznosti ali možnosti Ker iz ugotovitev in stališe izvršnega sveta do izvajanja družbenega plana na področju zdravstva (Kamniški občan 9. maja 1983) izhaja, da je glav- na krivda za to, da ni bilo mogu- će pričeti i gradnjo zdravstvene- ga doma v Kamniku na Medob- činski zdravstveni skupnosti, me- nim, da je treba za ugotovitev pravih razlogov dati nekatera po- drobnejša pojasnila. Združevanje sredstev za grad- njo zdravstvenih domov, zdrav- stvenih postaj in drugih objektov v občinah ljubljanske regije se je začelo že v obdobju 1976 do 1980. Tuđi občinska zdravstvena skupnost Kamnik je upoštevajoč število zavezancev prispevala svoj delež za te namene. Zato je bilo upravičeno pričakovanje,-da se v program združevanja sred- stev za obdobje 1981-1985 vključi tuđi gradnja zdravstvene- ga doma v Kamniku in da se iz teh sredstev za ta namen zagoto- vi polovica celotne vrednosti na- ložbe. V tem smislu je bivša re- gionalna zdravstvena skupnost na seji svoje skupščine v marcu 1981 obravnavala predlog sa- moupravnega sporazuma o te- meljih plana regionalne zdrav- stvene skupnosti za obdobje 1981-1985, v katerem je bila vključena 50% soudeležba za kamniški zdravstveni dom, in ga dala v razpravo in sprejem škup- ščinam obćinskih zdravstvenih skupnosti. V istem času pa je bil v naši občini uspešno izpeljan tu- đi referendum za uvedbo krajev- nega samoprispevka, po katerem so občani začeli zbirati sredstva za gradnjo zdravstvenega doma. Regijski samoupravni spora- zum o temeljih plana je sprejelo samo 7 od 18 občinskih zdrav- stvenih skupnosti. Med tistimi skupnostmi, ki tega sporazuma nišo podpisale, so bile tuđi vse ljubljanske skupnosti, ki pa naj bi glede na delež zavarovancev združile dve tretjini vseh potreb- nih sredstev za sofinanciranje ce- lotnega programa. Zato na pod- lagi tega predloga srednjeročne- ga programa za obdobje 1981-1985 ni nobena občinska zdravstvena skupnost združila kakršnihkoli sredstev. Konec leta 1981 je prenehala delovati Regionalna zdravstvena skupnost na podlagi novega za- kona o zdravstvenem varstvu. S precejšnjimi napori je bila marca 1982, ko je še občinska zdrav- stvena skupnost Ljubljana- Be- žigrad podpisala samoupravni sporazum, ustanovljena medob- činska zdravstvena skupnost, kot oblika samoupravnega dogovar- janja in usklajevanja interesov na področju zdravstvenega var- stva. Ta je na prvi seji svoje skupščine, junija 1982 ugotovila, da srednjeročni plan za obdobje 1981-1985 ni sprejet. V tem ča- su pa je bilo z zveznim zakonom omejeno združevanje sredstev za negospodarske investicije. Torej občinske zdravstvene skupnosti prek prispevne stopnje ne more- jo združevati sredstev za investi- cije, tuđi če bi se tako dogovori- le. K temu pa je treba dodati še težak materialni položaj občin- skih zdravstvenih skupnosti v ljubljanski regiji, saj jim je leta 1982 za pokritje stroškov zdrav- stvenega varstva zmanjkalo 18- milijard starih din. Organi medobčinske zdrav- stvene skupnosti si kljub temu prizadevajo, da bi čimprej izobli- kovali nov samoupravni spora- zum o temeljih plana za obdobje 1983-1985, v katerem naj bi opredelili vsaj vrstni red posa- meznih investicij v zdravstvu, pa čeprav bi njegovo uresničevanje morali zamakniti v naslednje srednjeročno obdobje. Izredno zaoštren položaj na področju skupne porabe pa v tem času do- pušča naložbe le iz sredstev kra- jevnega samoprispevka. Žanje pa vemo, da še zdaleč ne zado- ščajo za pokritje investicijske vsote, ki je potrebna za izgradnjo zdravstvenega doma. Tuđi če bi bilo prek medobčinske zdrav- stvene skupnosti zagotovljenih polovica potrebnih sredstev, v občini ta trenutek nismo sposob- ni zagotoviti druge polovice t. j. 12 milijard S din, če bo s samo- prispevkom zbranih do jeseni 1983 le 5,6 milijard S din. Izvršni svet občinske skupščine bi moral v oceni vzrokov za zao- stajanje programa gradnje zdravstvenega doma na prvo me- sto postaviti zaoštren gospodar- ski položaj in razmere, ki se bi- stveno razlikujejo od tistih, ko je bil ta program na referendumu sprejet. Nove razmere terjajo tu- đi nove ukrepe in odločitve. Ni prav, da se ustvarja napaćen vtis, da nova medobčinska zdravstve- na skupnost noće uresničiti »ob- ljube« prejšnje regionalne zdrav- stvene skupnosti. Obljube pravim zato, ker ne- dogovorjena obveznost ni obvez- nost. Vendar v tem ni bistvu. Tu- đi, če bi bil program v regiji so- glasno dogovorjen, danes gotovo ni možnosti za njegovo uresniči- tev. F. S. S seje skupnosti socialnega varstva Centru za socialno delo je potrebna pomoč Glede na staliSča februarske izre- dne seje dnižbenopolitičnega zbora in zaključke seje zbora združenega dela ter pobude kontiteja za druž- benoekonomsld razvoj pri Skupšđ- ni obilne Kamnik, so vse samou- pravne interesne skupnosti na zad- njih sejah ponovno preverjale fi- nančne programe svojih dejavnosti za letošnje Teto. Tako so tuđi delegati, ki so sode- lovali na seji občinske skupnosti so- cialnega skrbsrva ponovno pregle- dali prispevke iz osebnega dohodka in dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v občini za letoš- nje leto in v okviru tega tuđi pri- spevno stopnjo za skupnost social- nega skrbstva. Za potrebe socialne- ga skrbstva naj bi se namreč v letoš- njem letu s stopnjo 0,61 zbralo 19.427.210,00 din. Navedena sred- stva ne bodo zadoščala za kakršno- koli širjenje obsega dejavnosti skupnosti, tako da le-ta načrtuje obseg dejavnosti na ravni pretekle- ga leta, za laično nego na domu pa so v finančnem programu predvide- ria ćelo nekoliko nižja sredstva kot lani. Delegati so soglašali s predla- gano prispevno stopnjo za letošnje leto, odbor za svobodno menjavo dela pa bo proučil akte skupnosti in v njih poizkušal najti možnost za uvedbo rezervnega sklada, ki ga je skupnost že imela, vendar ga je opustila. Ponovna uvedba rezerv- nega sklada naj bi namreč ublažila nihanja, ki so za skupnost precej boleča in neprijetna. Že na prejšnji skupščini so se delegati seznanili z osnutkom de- lovnega nacrta in osnutkom finanč- nega nacrta skupnosti, ki sta bila na tokratno sejo predložena kot pred- log. Tako z delovnim, kot finanč- nim nacrtom skupnosti za letošnje leto, so delegati obeh zborov sogla- šali. V delovnem nacrtu so opredelje- ni temeljni cilji in usmeritve skup- nosti in orisana dejavnost skupščine po tromesečju, temu pa je dodan še pregled delovanja posameznih od- borov, svetov in komisij za razvr- ščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Razčlenjena je tuđi dejavnost na področju pred- zakonskega svetovanja, opravljanja spravnih poskusov, navedene pa so tuđi oblike družbene pomoći, itd. Za celotno dejavnost predvideva finančni nacrt skupnosti sredstva v znesku 22.144.431,50 din, skupšči- na pa je zadolžila odbor za svobo- dno menjavo dela in odbor za ra- zvojne in splošne zadeve, da pre- razporedita sredstva v finančnem nacrtu tako, da se zagotovijo sred- stva tuđi za potrebe SLO in DS ter rezervni sklad. Na skupščini je bilo precej besed ob poročilu o delu Centra za social- no delo (v ustanavljanju) v prete- klem letu. Težave, ki center pestijo od ustanavljanja naprej, je na seji orisala v. d. vodja centra tov. Jer- manova. Ker smo poročilo že v ce- loti objavili v eni od prejšnjih dele- gatskih prilog Kamniškega obeana, ga ne borno ponovno povzemali. Povejmo le, da so delegati sklenili, da se ustanovi 5-ćIanska komisija, sestavljena iz dveh predstavnikov občinske skupnosti socialnega skrbstva, 2 predstavnikov občinske skupnosti otroškega varstva (obe skupnosti sta ustanoviteljici centra) in predstavnika komiteja za druž- benoekonomski razvoj skupščine občine. Naloga komisije je pospeši- ti in pomagati pri realizaciji vseh pogojev, ki so potrebni za ustanovi- tev in dokončno registracijo centra. Prav tako so na skupščini soglašali, da je zaćasni poslovodni organ ime- novan, clokler bo center v ustanav- ljanju. Delegati zbora uporabnikov so na koncu seje skupščine odločali o sklepanju samoupravnih sporazu- mov o svobodni menjavi dela s hu- manitarnimi organizacijami, Cen- trom za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb v Mengšu, Dompm Nine Pokom-Grmovje, Centrom za socialno delo v Kamniku, delovno skupnostjo strokovnih služb sa- moupravnih interesnih skupnosti in Kamniškim občanom. Pri tem je bilo precej negodovanja glede dela in organizacije skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, posebno pa kvalitete gradiva, ki ga je le-ta pripravila za utemeljitev podpisa zgoraj navede- nega samoupravnega sporazuma. M. C. • S seje občinske raziskovalne skupnosti Preverili program skupnosti V okviru usklajevanja progra- mov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini so tuđi delegati občinske ra- ziskovalne skupnosti (ORS) na zadnji seji ponovno preverili pro- gram in prispevno stopnjo skupno- sti za letošnje leto. Program ORS, ki temelji na re- solucijskih izhodiščih občine za le- tošnje leto in na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skup- nosti za obdobje 1981-1985 zaje- ma splošni program, občinski pro- gram raziskovalnih nalog in vključi- tev skupnosti v republiški infra- stuktumi program. Občinski pro- gram raziskovalnih nalog zajema več aktualnih področij, pri katerih bo raziskovalna skupnost sodelova- la: raziskave o protipožamih napra- vah, ki jih opravljajo v Zarji, pri raziskavah jamarskega kluba, pri razvijanju inventivne dejavnosti v občini, sodelovala pa bo tuđi pri raziskavah malih HE ter onesnaže- vanju okolja in zraka v občini. Po- seben poudarek-je dan raziskavam na področju kmetijstva. Tako razi- skava o pripravi agrokarte za celot- no območje občine zajema: katego- rizacijo zemljišč, hidrološke pogo- je, ki vplivajo na kmetijsko proiz- vodnjo in proizvodnost zemljišč, te- mu pa bo dodan predlog agroteh- ničnih ukrepov za izboljšavo dono- snosti teh površin. S pomoćjo agro- karte naj bi se določila vrsta in na- čin kmetijske proizvodnje ob upo- števanju vrednosti kmetijskih zem- ljišč za čimboljšo proizvodnjo, vrsto in količino kmetijskih proiz- vodov, ki bi na teh zemljiščih dali optimalne proizvodne rezultate. Ob tem velja omeniti tuđi predloge agrotehničnih ukrepov za pridobi- tev in usposobite;v novih, oziroma že obstoječih kmetijskih zemljišč, ter način za njihovo optimalno usposobitev v kmetijski proizvod- nji. Glede na karakteristike kamni- ške občine, ki je pretežno hribovita in obsega le majhen del zemljišč v ravninskih predelih, bi bilo treba posvetiti posebno pozornost tuđi proizvodnji hrane v hribovitih pre- delih, kjer je kar dve tretjini kme- tijskih površin. Sredstva, ki, so za programe skupnosti potrebna, se bodo zdru- ževala po enotni stopnji od dohod- ka TOZD in delovnih skupnosti. Delegati so soglašali s predlože- nim programom, katerega celotna vrednost znaša 2.517.293,68 din, po prispevni stopnji 0,06%. Pri pregledu zaključnega računa skupnosti za preteklo leto je bila izpostavljena izredno nizka, to je le 29,6% realizacija vseh programov skupnosti, čemur botrujejo zapoz- nela dela na raziskavi v Vasenem. Vsled povedanega je bil v zaključnem računu ostanek nepo- rabljenih sredstev za lansko leto precejšen, to je 3.796.994,25 din. Delegati k zaključnemu računu nišo imeli pripomb, za ostanek sredstev v preteklem letu pa so sklenili, da se prenesejo v letošnje leto in izključno namenijo za nada- ljevanje raziskave termalne vode v Vasenem. K poročilu skupnosti o delu v preteklem letu tuđi ni bilo pripomb, delegati so ugotovili, da skupnost, ki je bila ustanovljena sele 1980. leta, že beleži ugodne rezultate, ki so očitni pri inovacijski dejavnosti v delovnih organizacijah, nadaljeva- nju raziskave hipoterme Vaseno, zaključena pa je tuđi studija o one- snaževanju okolja in zraka v Ka- mniku, ki jo je izdelal Institut Jožef Stefan. Delegati so se seznanli še s predlogom finančnega nacrta ORS za letošnje leto, ki predvideva sred- stva v znesku 6.314.287,25 din in hkrati z njim s predlogom dela skupščine ORS. Ob tem je delegat Titana navzoče seznanil z rezultati raziskovanj, ki jih izvaja njihova razvojna služba; gre za radiatorski ventil za enocevni sistem centralne- ga ogrevanja. Delegat Menine pa je ugotovii, da bi nekatere izsledke na področju mikroprocesoskega krmi- ljenja strojev, s cimer se ukvarjajo v Zarji, lahko pri njih koristno upo- rabili. Delegati so se tuđi seznanili s trenutnim stanjem pri vtranju v Va- senem, kjer so privrtaii do globine 300 m, za nadaljevanje del v globi- ni od 300 do 600 m pa so potrebna še precejšnja sredstva. Možnost za dodatna sredstva so delegati videli v izposoji sredstev samoprispevka, ki miruje jo. Odboru, za plan so na- ložili, da to možnost prouči in ugo- tovitev posreduje đelegtom na na- siednji seji. Ob obravnavi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med ORS in delovno skupnostjo skupne strokovne službe SIS za le- tošnje leto so delegati izrazili neza- dovoljstvo spričo stanja v tej službi in gadiva, ki ga je služba pripravila za skupščino. Delegati so sicer - z enim vzdržanim glasom - soglašali s podpisom sporazuma, vendar so zahtevali, da se stanje v službi ne- mudoma uredi, oziroma se z njim seznani družbenopolitične organi- zacije. Zahtevali so izdelavo takega delegatskega gradiva, ki bo razum- ljivo, jasno in kratko. Ob koncu so se seznanili še z izvlečkom smernic in predlogov za usmeritev razisko- vanj na področju varstva okolja, ki ga objavljamo na 10. strani. M. C. Borci, interniranci, zaporniki Kot vsako leto se borno tu- đi letos udeležili tradicional- nega srečanja taboriščnikov v Podljubelju. Kulturni pro- gram tokrat pripravlja občina Siska. Proslava bo 11. junija ob 10. uri. Odhod iz Kamnika bo isti dan ob 8. uri s Trga prija- teljstva (za hotelom Mak>- grajski dvor). Po proslavi bo izlet v ne- znano. Prijave in vplacila sprejenta Adriana Koleto v pisani občinskega odbora ZZB NOV Kamnik do zased- be avtobusa. KAMNIŠKI OBČAN / 23. MAJA 1983 3 Predsta vi jamo vam krajevno skupnost Križ Krajevna skupnost Križ leži na jugozaho- (inein delu obćine Kamnik, pravzaprav v repu silhuete razpetega ptica, ki uokvirja območje obćine Kamnik. Njeno območje meri okrog 270 ha, na vzhodu meji na KS Šmarco in KS Pod- gorje, na zahodu pa na KS Moste in matično KS Komenda, v katero je bila do leta 1975 priklju- čena vas Križ. Krajevno skupnost Križ pred- stavlja vas, v kateri živi in dela 420 prebivalcev. Od teh je 65 predšolskih o'trok, 83 šoloobvez- nih dijakov nekaj nad 60 je upokojencev. Tako hitra računica pove, da je slaba polovica ljudi aktivnih čeprav, nišo vsi zaposleni v delovnih organizacijah. Nekaj se jih bavi s kmetijstvom in obrtništvom. Dnevno se vozi na delo preko 175 ljudi, v glavnem v kamniško gospodarstvo in družbene dejavosti, nekaj jih dela v Domža- lah, Ljubljani in Kranju. Križ nima svoje lastne trgovine, kulturnega prostora in ne drugih infra- strukturnih objektov, ki bi za normalno usklaje- no gospodarsko, družbeno in kulturno življenje bili nujno potrebni. Krajevna skupnost se je z osamoosvojitvijo zavedala većjih težav pri reševanju problemati- ke. Računala je pa tuđi na večjo družbeno razu- mevanje. Z novelacijo urbanističnega nacrta oBčine Kamnik si je zacrtala okvir, v katerem bi bila možna postopna graditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Kot zaviralen moment se je takoj pokazala neurejena meteorna in fekal- na kanalizacija. Ob smelem vodstvu KS so se začeti ti problemi postopoma reševati. Naročili smo idejfie projekte. Strokovnjaki so predlagali ločeni sistem; z ugotovitvijo, da je upravljanje s čistilno napravo cenejše in za naš primer bolj pri merno. Teren vaši Križ je ilovnat in lapornat, tako vsaka kap- lja vode priteče do sosedovega. Z izgradnjo vodovoda je problem še slabši, saj je z nabavo pralnih strojev problem strašnejši. Ta voda uni- čuje travnike in rodovitno zemljo in seveda tuđi onesnažuje okolico. Veliko je bilo že izrečenih besedi v prid rešitvi, veliko sodnih razprav zara- di obtožb (med sosedi). Premaknilo se je le toliko, da se je del problema naselil na zemljišča KS Moste, kjer pa tuđi nišo veseli naših pošiljk. V začetku je bilo (predviđeno) skupno reševa- nje problema, pa zaradi lokalističnega gledanja in prevelike skrbi za naravo to ni bilo izvedljivo. Tako smo se odločili, da se priključimo na nov kanalizacijski sistem za tovarno Alko seveda s pomočjo prečrpavanja fekalne vode. Zaradi vseh mogočih ovir pri izvedbi načrtovanega dela in težavah pri financiranju smo se odločili za etapno gradnjo. V prvo etapo je bila vključeno predčrpališče s priključki in tlačni cevovod do Alka. Ta dela bi po predračunih stala 5,500,000 kar bi s pomočjo kreditov in prostovoljnim de- lom bilo možno izvesti. Občinska samoupravna komunalna skupnost se je kljub večletnemu nasprotovanju končno le odločila. da investira v ta predel občine kak dinar. Sicer ta naložba ni zgrešena saj je ob kanalizacijski mreži za cea 40 stanovanjjskih površin. Ni neznanka, da smo se ob razpisu za samo- prispevek Križani odločili za dodatni 1% samo- prispevek za reševanje tega problema. Tuđi na solidarnostna sredstva smo veliko računali, saj se za ta namene zbirajo. Nekaj malega je bilo, vendar še veliko premalo. Vaščani. so venomer na vseh zborih ali sestankih spraševali: Zakaj ne gradimo? Zakaj ne kupimo vsaj material? Kot dobri gospodarji smo se zavedali, da nam infla- cija pozira vrednost. Zaradi možnosti najetja posojila smo se včlanili kot poslovni člani Ljub- ljanske gospodarske banke Kamnik. In iztržili kak desettisočak. V Samoupravni komunalni skupnosti je bil sprejeti ključ za KS Križ ugo- den, 70:30 v korist KS. Finančna konstrukcija je bila skoraj nared, a prišel je mesec julij in z njim restrikcija negospodarskih investicij. Ome- jitve so bile neizogibne. Banke nišo smele več dajati kreditov. Nekaj možnosti je kljub temu še bilo, kajti na področju varovanja okolja, v kar spada tuđi. kanalizacija, te omejitve nišo bile tako stroge. Nemestne KS pa so očitno drugot- nega pomena, pa čeprav obstaja veljavna politi- ka policentričnega sistema, katero so sprejeli vsi zbori občinske skupščine in skupščine drugih interesnih skupnosti. Verjetno gre le bolj za načelen pristop k reševanju problematike in vsklajevalno politiko v regijskem in republi- škem merilu. Zaradi vseh navedenih dejstev seveda ni bilo mogoče pričeti gradnje črpališča.. Ljudje v vaši so postajali nezadovoljni nišo več zaupali vodstvu KS in tako so se kritike stopnjevale. Padali so razni predlogi za rešitev zbranih milijonov. Končno je zbor občartov sprejel sklep, da se ob občinski cesti v vaši uredi najnujnejši odtok, preostanek denarja pa pora- bi za ureditev cestišča in odtok zanj na Ulcah. Delo izvajamo s pomočjo Komunalnega podjet- ja Kamnik. Seveda zanj denarja ni bilo zadosti, zato smo še enkrat potrkali na srca naših vašča- nov in zbrali kar čedno vsoto za asfaltni trak. Seveda se srca nekaterih zopet nišo raztopila in ostajajo crne ovce. Škoda, da ljudje, ne preceni- jo, da je za zdravo življenje važno tuđi dobro okolje, dobro okolje pa v današnjih časih tuđi stane. Veliko je tuđi takih, ki bi najrajši, da bi stvar uredili na njihovem koncu, za drugi konec jim pa ni mar. Škoda, da nismo res tako složni, kot nam zavidajo sosedje, češ, da se na Križu da delati, ker ljudje tako skupaj držijo. Moram reci, da je bilo tako. Da pa ni več tako, nismo krivi samo delegati, ampak je krivo tuđi nespo- štovanje sprejete politike. Prv ua Križu smo vedno prisluhnili novim-sodobnim prijemom varovanja družbenih in gospodarskih dobrin. Vedno smo bili ZA, vendar ljudje smo pač ljudje. Ko bo omenjena cesta zgrajena, jo borno ob praznovanju gasilskega društva (30-letnica) slovesno izročili namenu. Ob letošnji prireditvi borno razvili mladinski prapor, kajti v skoraj namjanjši KS, deluje največ gasilske mladine. Ob vseh prazničnih devnih pripravljajo mladi kulturni program in družabni večer, a se ne uđeležujemo teh prireditev. Verjetno ni posredi nezainteresiranost, temveč strah, kam bi vsi skupaj šli. Dvoranica v gasilskem domu meri 4,5 x 7 m, v njej je še improviziran oder z gardero- bo, in res ne more sprejeti kaj več kot 80 ljudi. Tako ljudje Ijubeznivo odstopijo mesto drugim, ki pa jih zaradi vljudnosti ni. Malo komično, vendar res, da nimamo v KS nobenega družbe- nega objekta ali prostora, kjer bi "se zbirala mladina in bila razna predavanja in kulturne prireditve. KS Križ ima že osem let odkupljeno poslopje nasproti gasilskega doma s pripadajo- čim zetnljiščem. Verjetno bi bili z gradnjo kje dlje, če ne bi bilo te famozne kanalizacije. Da bo slika popolnejša, je nujno povedati, da v KS ni trgovine, pa tuđi nobene delovne orga- nizacije ali TOZD. Je pa več dislociranih obra- tov Emone in Perutnine, ki pa svoja poslopja oddajajo drugim DO za razne namene. Veliko ciljev smo si zadali v preteklosti, veli- ko je bilo uresničenih. Gradnja kanalizacije ni bila samo naša odločitev. V to nas je napeljala odločitev izvršnega sveta občine, da prepove nadaljnjo gradnjo v vaši Križ. Kaj sedaj? Šli smo iskat rešitve. Pot je bila jasna - odločba tuđi. Pota so se vijugala, se prepletala in zaple- tala. Tako smo ena tistih vaši, oziroma KS, ki smo smelo pristopili k reševanju problema. Vendar, bilo nas je oremalo. Trenutno nas je 420. Takrat nas je bilo 370 od tega 155 zaposle- nih, ki smo prinašali skupno 30.000 dinarjev mesečno v blagajno KS. Imeli smo poleg nekaj denarja, veliko dobre volje, veliko navideznih podpor, pa je vse zbledelo. Ni bilo tište prave akcijske podpore širše družbene skupnosti, ki bi precenile, če že nič drugega, eno od pomoći konkretni nerazviti Krajevni skupnosti. Tako bo za nekaj desetletij nacrt odložen. Vaščani pro- dajajo zemljišča, ljudje se priseljujejo in vzpo- redno nastajajo novi - večji problemi. Verjetno naj te rešuje sama KS, saj pobira 1 % samopri- spevek. Takšnim rešitvam ne vidimo konca. Vi- di pa se konec aktivnosti ljudi, ki so bili veliko- krat pripravljeni storiti za svoj in družben kraj za drugega in namesto drugega. Delovni človek bo s svojo vedno tanjšo kuverto omagal. Njemu bo glavno dostojno preživeti sebe in družino. Če voda teče mimo njega umazana pa itak ni živ- ljenjskega pomena. < VINKO PETEK Uresničevanje načrtov krajevnih skupnosti Komite za družbenoekonom- ski razvoj naše občine je pripra- vil celovito analizo organizirano-' sti in razvoja krajevnih skupno- sti, ki jo bodo obravnavaU tuđi delegati v občinski skupščini. Poglejmo si najprej, kako so krajevne skupnosti lani uresniče- vale svoje nacrte. Glavni denarni vir za to je samoprispevek: lani je bilo zbranih 24,5 milijona di- narjev, oziroma 21 odstotkov več, kot je bilo predviđeno. De- lovne organizacije so po sporazu- mu za financiranje združile pred- viđenih 4,8 milijona din, od česar so 3,2 milijona dobile krajevne skupnosti po razdelilniku (osno- va je število prebivalcev), 1,6 mi- lijona din pa je bilo združenih sredstev za manj in srednje razvi- te krajevne skupnosti. Ostala sredstva so krajevne skupnosti dobile iz komunalne skupnosti za vzdrževanje čest in javno raz- svetljavo, iz proračuna za redno dejavnost KS, iz prispevkov in- teresnih skupnosti ter iz sopri- spevkov krajanov - lani v 13 KS okrog 3,7 milijona din. V mnogih KS pa so krajani opravili tuđi mnogo prostovoljnega dela. V krajevni skupnosti Crna so lani uredili avtobusne čakalnice, asfaltirali dvorišče blokov, uredi- li javno razsvetljavo v Gozdu in soprispevali za smučarsko vlečni- co. Duplica je uredila dvorišča blokov in zeleniće ter soprispe- vala osnovni soli za gradnjo igri- šča. Kamniška Bistrica je uredila cesto v Županje njive ter odvod- njavanje v Zg. Stranjah. V Ko- mendi so uredili ceste Potok- -Klanec in Klanec-Breg, v KS Križ so stekla pripravljalna dela za kanalizacijo, v KS Moste pa so uredili cesto Lovrač-Trudnova jama, napeljavo NN Suhadole in popravili hodnik pri samopo- strežbi. V KS Motnik so uredili pot do pokopališča ter igrišče, v Nevljah razširili most v Olševku, naredili avtobusno postajo pri Zlati kaplji ter telefon. V KS Podgorje so uredili cesto, v Selah pročelje kulturnega doma ter te- lefon, v Srednji vaši kanalizacijo Srednja vas - Potok, opravili so pripravljalna dela za vodovod. V Smarci so uredili nekaj lokalnih čest in železniški peron, v Šmart- nem so obnovili dom družbenih organizacij, uredili igrišče in tele- fon, v Špitaliču so zgradili zbiral- nico mleka in vodovod Okrog, v Tunjicah so uredili telefon ter razširili vodovod, v Tuhinju ima- jo izdelane nacrte za telefonsko omrežje, urejene prostore za zdravstveno postajo ter igrišče. V Volčjem potoku tečejo priprav- ljalna dela za gradnjo doma kra- janov, v Vranji peči so uredili vodovod Velika Lašna, v kamni- ških krajevnih skupnostih pa so uredili Cesto treh talcev, Pot na Jeranovo, pločnik v Kidričevi in Maistrovi ulici. Ob koncu preteklega leta je ostalo neporabljenih 18,6 milijo- na din, predvsem zato, ker so sredstva zbrana za določen na- men, a jih iz različnih vzrokov ni bilo mogoče potrošiti. Analiza opozarja, da so manj razvite in srednje razvite KS denar v glav- nem porabile za komunalne ob- jekte, medtem ko so razvitejše investirale tuđi v druge objekte in dejavnost širšega pomena. Sicer pa gradivo nazorno pri- kazuje tuđi organiziranost kra- jevnih skupnosti, vključuje meri- la, po katerih so krajevne skup- nosti razvrščene po razvitosti (nanje je bilo več pripomb, zato naj bi jih ponovno proučili) ter tuđi slabe in dobre strani financi- ranja KS. Kratek povzetek gradi- va bi Iahko strnili v ugotovitev, da samoupravno vse KS nišo za- živele, kot bi morale: sklepčnost na zborih krajanov je skromna, skupščina ima le 12 KS, sveti KS marsikdaj prevzemajo funkcijo skupščine. Medtem to delegacije za zbor krajevnih skupnosti ob- činske skupščine delajo razmer- oma dobro, pa je slabše delo de- legacij za skupščine SIS, najbrž predvsem zato, ker je malo splošnih delegac'j in veliko zdru- ženih in ker nišo zaživele konfe- rence delegacij Tuđi planiranje v KS še ni dobro, kot še vedno nišo dodelana merila za financi- ranje načrtov, saj je povečini upoštevaho število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti. Lirina »Pesem planin« « V petek, 6. maja je Lira v dvorani kina Dom Kamnik znova pripravila koncert. Pevci so pod vodstvom svoje- ga dirigenta prof. Sama Vremšaka tokrat pripravili program pesmi, posvećenih planinam in 90-letnici slo- venskega planinskoga druš- tva. V stilnem koncertu, ki so ga poimenovali »Pesem pla- nin« so izvedli pesmi doma- ćih in tujih avtorjev, med nji- mi tuđi znano Nazaj v planin- ski raj, Triglav, Pojdam v ru- te, Stoji tam v gori partizan in druge. ' Popravelc V 9. številki Kamniškega občana je v zahvali za Marijo Pirš pomotoma izpadla zah- vala sosedom iz Starih Sel. Dan varnosti - naš skupni praznik »Dah varnosti ni le praznik miličnikov, kot zmotno mislijo mnogi. To je praznik vseh delav- cev v organih za notranje zadeve, hkrati pa praznik vseh delovnih ljudi in občanov, saj je s po- družhljanjem splošnega ljudsko- ga odpora in družbene samoza- ščite varnost naša skupna skrb in naloga,« je dejal Franc Potočnik, komandir Postaje milice Ka- mnik, ko smo ga ob prazniku po- prosili za kratek pregled varnost- nih razmer v občini. »Z družbeno samozaščito se še ne moremo pohvaliti. Vemo, da smo vsi odgovorni za varnost. Toda, sredi belega dne ali ponoči pod noćno svetilko se dogajajo tatvine, kradejo zlasti kolesa, ki so marsikdaj nezaklenjena. Družbeno premoženje je še ve- dno slabo varovano. Izza Metal- ke Iahko vsakdo odpelje tuđi stroj, pa ga ne bo nihče ustavil, ker ni nadzora. Slabo so varovani tuđi Integralovi avtobusi in še kaj bi Iahko našteli. Zato borno tuđi v prihodnje dosledni pri prega- njanju odgovornih ljudi takrat, ko varovanje družbenega premo- ženja ni ustre/.no.« - Kaj pa promet? »Tu so največji problem pobe- gi po nesreći, kot na primer v S< teški, Motniku, Suhadolah, na CV.nkarjevi v Kamniku in še več manjših nezgod. Pobeglega voz- nika prej ali slej izsledimo, mar- sikdaj pa bi nam očividci olajšali delo. A ljudje nočejo sodelovati, »nihče nič ne vidi, nihče se noče mešati«. Veliko nesreće prinaša tuđi al- koholizem, naj bo v prometnih nesrečah, v prekrških zoper javni red in mir in še kje. V občini imamo veliko gostinskih objek- tov in tuđi precej gostincev, ki ne upoštevajo določila, da je vinje- nim ali mladoletnim prepoveda- no točiti alkohol.« - Kako sodelujete s krajevni- mi skupnostnti? »Prav dobro, naj bo pri izdela- vi varnostnih ocen ali obrambnih načrtov, zlasti pri krepitvi druž- bene samozaščite. Letos borno v našem skupnem delu osnovni poudarek dali usposabljanju na- rodne zaščite.« Kaj bi posebej pohvalili? »Poštenost naših ljudi. Na po- staji se marsikdaj prav čudimo, ljudje prinesejo ćelo najdeno de- narnico z večjo vsoto denarja, čeprav v njej ni nobenega doku- menta. « Kakšne so torej varnostne raz- mere v občini? »Varnostnopolitične razmere nišo strašne, imamo zlate ljudi. Je pa še vedno veliko kaznivih dejanj, ki nam jih ne bi bilo tre- ba, če bi bilo družbeno samoza- ščitno ravnanje še bolj lastno vsem občanom. Ne moremo pri- čakovati, da bodo delavci postaje milice uredili vse in varovali vse. Da si prizadevamo, govorijo tuđi priznanja organov za notra- nje zadeve, ki so jih letos (poleg prostovoljnega gasilskega druš- tva Kamnik, ki je prejelo plaketo varnosti). prejeli nekateri naši delavci, pa številna priznanja, ki nam jih podeljujejo društva, or- ganizacije in drugi.« J. T. Dve dekleti - drjakinji srednje agroživilske sole - Lščeta sobo v Kamniku ali bližnji okolici $ 1. septem- brom 1983. Simona Mau- čič, Dijaški dom 27. julij,. Kamnik. Prodam dve omari za predsobo (1,5 M). Kličite po tel. 312-255, int. 232, dopoldne, od 10. do 12. ure. Čišćenje vseh vrst talnih oblog (tapison, itison ipd.) in čišćenje stekla. MILAN DEISINGER, Kidričeva 35, Kamnik, tel. 831-748. KV slikopleskar išče delo. Zvonko Plahutnik, Novi trg 20, Kamnik. Montaža TV anten. MATIJA ZIBELNIK, Zavrti 5, Men- geš, tel. 737-466. Kompletno stanovanje z ga- ražo oddam. Ponudbe na uredništvo Kamniškega ob- čana, Tomšičeva 2, Kamnik. Prodamo etažni del nevseljivega stanovanjskega poslopja v Šmarci 8-a, Kamnik, površine 117 m2 začetna cena 1,330.161,25 dinarjev Ponudbe za nakup pošljite na naslov: »Koteks« Osijek, Bulevar JNA 31. Rok je 15 dni. Svet poslovne enote - LB GBL PE KAMNIK objavlja prosta dela in naloge: 1. dinarsko poslovanje z občani (za določen čas - nadorneščanje delavke med poro- dniškim dopustom) Pogoj za sprejem: 4-letna srednja šola ekonomske, administrativne, komercialne ali splošne smeri in eno leto ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazi- li o izobrazbi in podatki o dosedanjih delovnih izkuš- njah pošljejo na gornji naslov v osmih dneh po objavi. 4 KAMNIŠKI OBČAN / 23. MAJA 1983 V sklopu rednega usposabljanja enot terito- rialne obrambe občine Kamiiik smo sredi maja organizirali urjenje pripadnikov teritorialne obrambe. Za razliko od usposabljanj v prejšnjih letih je bilo letošnje v obČini in ne tjlko kot v preteklih letih"* šolskih centrih JLA. Organizacija vaj v občini je zahtevala bistve- no boljšo organiziranost in tuđi precej več pri- prav, je pa bistveno zmanjšala finančne stroške. Usposabljanje v šolskih centrih JLA /.agotavlja vojakom dobre življenjskc pogoje in možnosti za uspešno usposabljanje, medtem ko smo se morali na vajah v občini spoprijeti z bistveno zahtevnejšimi nalogami, predvsem pa so težave je dobro, kakor tuđi rezultati streljanja. Vse to pa nam omogoča uspešno zoperstavljanje vsa- kemu eventualnomu agresorju v različnih pogo- jih bojevanja. Ugotavljamo, da je vaja uspela in dosegla svoj cilj, potrebno pa je opozoriti na nekatere pomanjkljivosti, ki nam bodo služile kot osnova za nadaljnje planiranje in izvajarlje usposab- Ijanj: Na te napake.so nas vojaki kritično opo- zorili, ugotoviti pa moramo, da so napake delali le posamezniki, da pa je enota kot celota zelo uspešno premagovala in izvrševala zastavljene naloge, zato ocena na osnovi napak posamozni- kov ne more zmanjšati končnega uspeha uspo- sabljanja. * Med usposabljanjem so nas obiskali tuđi predstavniki Skupščine občine Kamnik, družbe- nopolitićnih organizacij ter predstavniki krajev- nih skupnosti, ki so nam pripravili prijeten'kul- turni program ob tabornem ognju. Vsekakor lahko ugotovimo, da je usposablja- nje doseglo svoj namen, kajti program usposab- Ijanja je bil obdelan v celoti, v enoti so vladali prijateljski odnosi, ki so omogočili trdno moral- nopolitično stanje enote, zato moramo še enkrat pohvaliti vse pripadnike teritorialne obrambe, ki so uspešno in z vso odgovornostjo izvajali naloge, ki so jim jih nalagali starešine. Enote teritorialne obrambe v naši občini so pomlajene. Največ obveznikov je starih od 22 do 35 let. Na nekajkilometrskem napornem maršu in vajah na Menini planini sta bili v mladi vojski tuđi dve pripadnici nežnejšega spola, ki sta z enako močjo in hrabrostjo premagovali vse napore. Z njima in njunimi tovariši je stekel razgovor o razpoloženju, počutju in usposablja- nju. Na zastavljena vprašanja smo dobili dosti spodbudnejše odgovore,, kot smo pričakovali. 27-letna Majda Hribar iz Buča, ki je zaposle- na v Stolu kot konstruktorka v inženiringu, je vali in cenili najino delo. Nedvomno je na tej vaji prišlo do izraza pravo tovarištvo«. Veliko obveznikov je pravkar odslužilo voja- ški rok, zato je bilo njihovo znanje na menin- skih vajah še sveže, pa tuđi s telesno pripravlje- nejstjo so se kar pohvalili, Med njimi sta bila tuđi 2 Metni desetar Janez Rak in prav tako 21 - letni mlajši vodnik Milan Šuklje. »Vaja je precejšen napor za tište, ki nimajo fizične pripravljenosti, kar je bilo še zlasti ob- čutno na maršu«, je povedal Janez Rak. »Mo- ram reći, da sam podobnih težav nisem imel in sem fizično ter psihično še zelo svež po odsluže- nem vojaškem roku. Nasploh pa'nimamo po-- sebnih problemov, saj je izredno dobra discipli- na in tovariška pomoč. Na našem usposabljanju je dokaj dobro za- stopano tuđi politično delo zveze komunistov in mladine. Celotna vaja se mi zdi strokovno cio- volj dobro pripravljena in vodena. Moram poh- valiti tuđi naše kuharje, ki nam pripravljajo svezo in dobro hrano. Kljub hladnim in vetrov- nim nočem mislim, da ni nikogar zeblo, le na straži ni bilo najbolj prijetnp. Po odsluženem vojaškem roku je to moja prva tako obsežna vaja. V vojski sem bil artilerijec, takrat prvič spoznavam pehotni način bojevanja.« , Vso vajo so vzeli zelo resno, o čemer ine je med drugim prepričal nepredviđen dogodek med streljanjem 3. čete. Skupina izletnikov se je nekako izmuznil;< straži in prišla po stezi izza tarč ali met, kot jih imenujcjo vojaki. Na vso srećo je bilo -to ravno med prekinitvijo ognja. Vojaki so jih takoj uzrli in brez obotavljanja ukrepali. Skupino so preusmerili po varni poti in jih del poti tuđi spremljali, da ne bi zašli. Med vojaki je še dolgo krožila zaskrbljenost, kaj bi se lahko zgodilo, ćeprav sem bila prepričana, da eno ali drugo budno oko tuđi med ognjem ne bi spregledalo izletnikov in bi pravoćasno prekinili ogenj. »Disciplina res ni taka, kot v redni vojski,« je povzel besedo Milan Šukl je, po pokliču proda- jalec, ki je sele pred tremi meseci slekel vojaško suknjo,« vendar je morala med vojaki odlična, takšne nisem pričakoval. K dobremu razpolože- nju in počutju pomagalo lepo vreme, kajti, če bi bili mokri in prezebli, bi dosti težje prenašali napore. Na senu sem dobro spal in tuđi spalna vrečar, ki sem jo prinesel s seboj, mi je zelo prav prišla. Najbolj smo tarnali na maršu, ampak, ko si enkrat na cilju, je vse dobro. Telesna pripravijenost mi je ostala še iz voj- ske, pa tuđi z rekreativnim športom se precej ukvarjam. Usposabljanje v glavnem zame ni nič novega. Novo pa je spoznan je delovanja terito- rialne enote, zlasti njena povezanost s krajani, kmeti, ki so nas lepo sprejeli in nam nudili, kolikor je bilo v njihovih močeh.« Sodelovanju s krajani, o katerem so mnogi pohvalno spregovorili, smo bili priča tuđi pred- zadnji večer, ko so vojake-teritorialce obiskali mladinci, pionirji in predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij iz krajevnih skupnosti Mot- nik, Špitalič in Tuhinj. Mladinci in šolarji so za vojake bataljona pripravili kulturni večer ob krešu in plapolanju zastave, ki so jo vojaki pritrdili na vrhu smreke. Kmalu se je pesem razlegalaiz vseh grl in razšli so se sele pozno v noč, ko je ugasnil poslednji plamen kresa. MIRA JANČAR JOŽE ARKO Po dobromu pasulju nulo svobode, potem pa sta se Andrej Pestotnik in Milan Šuklje /opet pripravila za akcijo. Po streljanju je bilo treba puške temeljito očistiti. Obe dekleti sta se v streljanju s pištolo izredno i/ka/ali. Volja, disciplina in tovarištvo Majda Hribar in Šonja Drnovšek ništa bili samo bolničarki, teinveč sta opravljali tuđi admini- strativne in druge zadolžitve. nastajale pri namestitvi enot, zagotavljanju pre- hrane in osnovnih higienskih pogojev. Kljub mnogim težavam je bilo vreme lepo, tako da nismo imeli še večjih problemov. Zaradi nape- tega programa usposabljanja, dolgih pohodov, neugodnih ražmer za spanje, zahtevnih laktič- nih vaj, so vojaki, čeprav po večini mladi, s težavo premagovali napore. Prav iz omenjenih razlogov je treba dati priznanje vsakemu posa- mezniku, ki je na kakršenkoli način in v okviru svojih možnosti prispeval h končnemu uspehu usposabljanja. Poudariti je treba predvsem tovariške odno- se, disciplino v enotah, pripravljenost za izvrše- vanje nalog in tuđi dobro fizično kondicijo voja- kov. Tu gre pohvaliti predvsem starejše, ki so se povsem enakovredno kosali z mladimi, pa če- prav so nekateri nosili tuđi najtežjo oborožitev. Tuđi poznavanje vojaških vešćin in oborožitve Pravkar odsluženi vojaški rok in ukvarjanje s športom je bilo Janezu Raku v veliko pomoč pri premagovanju naporov. prostovoljno vstopila v enote TO že pred sedm'i- rni leti. Udeležila se je že podobne vaje na Blokah kot prostovoljka, na Menini planini pa je že opravljala zadolžitve vojaške obveznice. »V četo so me tovariši dobro sprejeli. Kakšno pripombo sem že stišala, vendar bolj v šali, saj smo usposabljanje vsi zelo resno vzeli. Teoretič- no in praktično sem se o bojnih veščinah uspo- sobila že na Blokah, zato lahko rečem, da tokrat bolj obnavljam pridobljeno znanje. Tu sem spoznala le nov teren in nekoliko težje pogoje bojevanja. Menim, da so takšna usposabljanja na določeno obdobje potrebna za vsakega ob- veznika, da obnovi znanje in veščine.« Ob našem obisku so vadili streljanje z najra- zličnejšim orožjem. Majda in Šonja sta se z nekaterimi tovariši pomerili v streljanju s pišto- lo. Mnogi so jima zavidali, saj je Majda dosegla nadpovprečnih 27 pik, Šonja pa je bila z 38 pikami ćelo najboljša strelka. Šonja Drnovšek je 21-letna študentka 2. let- nika medicine. Konferenca mladih jo je leta 1981 poslala na vojaško usposabljanje v Mari- bor, kjer je po »zakletvi« postala obveznica enot teritorialne obrambe. V preteklosti je so- delovala tuđi na tridnevni vaji Nič nas ne srne presenetiti v Komendi, kjer je tuđi pridobila precej praktičnega znanja. Na Menini planini je bila njena glavna zadolžitev četna sanitejka, kot Majdina, vendar pa sta opravljali tuđi vsa druga potrebna dela, od pisarniških, šiviljskih, do raz- deljevanja hrane. »Mislim, da je bila najina najpomembnejša naloga (lajati fajitom moralno spodbudo, še zla- sti med napornim maršem. To sva dosegali predvsem s pogumno hojo na čelu čete, s sme- hom na obrazu in salami. Čeprav so bili mnogi ožuljeni, nišo hoteli zaostajati za nama in so^raje stisnili zobe in dali vse od sebe. Vendar moram priznati, da je bilo najbolj naporno dolgo hoditi in ne pokazati, da si utrujen. Mnogi so bili ožuljeni, zaradi preslabe telesne kondicije je prišlo tuđi do vnetja mišić, bilo pa je tuđi nekaj ureznin. Z obvezovanjem sva imeli kar dovolj dela, ožuljeni tovariši so naju pogosto obiskova- li. Najbolj pa me je presenetilo, da so naju skoraj vsi vojaki, čeprav sva ženski, zelo upošte- SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodrstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občjne Kamnik daje v 15-dnevno JAVNO RAZPRAVO osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj: Zap. št. Priimek in ime, naslov Zaposlenost Prosilcev vi. 1982 Zakonec 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Podbelšek Janez, Kidričeva 37 Volkar Franc, Marija, Klavčičeva 2 Štruklec Zalka, Cankarjeva 6 Šuštar Franc, Neveljska pot 13 Kladnik Marija, Jakopičeva 25 Zobavnik Branka, Županje njive 1 Slabanja Franc, Gabrijela Cankarjeva 6 Balantič Zdravko, Tanja Titov trg 6 Poljanšek Nežka, Steletova 5 Hančič-Kramar Šonja, Crna 18 Humar Janez, Iva, Neveljska pot 13 Šuštar Antonija, Markovo 5 OŠ T. Brejca Zarja upok. privatno upok. Utok Titan OŠ T. Brejca Titan Utok Kočna Dom upok. OŠ T. Brejca Mercator Mercator Mercator Mercator Mercator Stol štud. štud. štud: Eta Eta 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. Ljubijankič Helmija, Seida, Jakopičeva 30 Nikolič Radisav, Radmila, MatijeBlejcal8 Ahmič Šemsa, Kregarjevo 7 Murič Avdulah, Nura, Novi trg 5 Šegula Marta, Jakopičeva 25 Horvat Karmen, Jakopičeva 19 Zlatnar Marta, Bistričica 29 Kostadinovski Vlado, Neveljska pot 12 Kožar Mule, Pot 27. julija 3 Utok Varnost Integral Utok Stol Briv, fr. p. Ljubljana Mercator Utok Alprem Perutnina OŠ F. Albrehta OŠ F. Albrehta Utok Utok Utok Utok Utok Utok Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu poziva vse udeležence javnega natečaja za ., dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, ki v prednostni listi nišo upoštevani, kakor tuđi vse druge občane, ki imajo kakršnekoli pripombe na gornji seznam, da le-te v roku 15 dni po objavi posredujejo na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, Kamnik, Steletova 8. Po končani javni razpravi bo Odbor obravnaval pripombe ter sprejel prednostno listo, na podlagi katere bodo vsem udeležencem natečaja izdane obrazložene odločbe. Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: Kadunc Jože, 1. r. KAMNIŠKI OBČAN / 23. MAJA 1983 Pet let mešanega študentskega pevskega zbora Pat Mešanega študentskega pev- skega zbora je kratka, a razgibana in zgovoma; vendkr je »potopiš« morda bolje začeti pri Kamniku, ne pri zboru: zgodovina in okolje ana- la namreč pri oblikovanju lakšne skupine vedno piecej vidno vlogo, V obdobju do druge svetovne vojne, ki je mestu nudilo veliko bolj raznovrstno kulturno dejav- nos!, je mladina, organizirana v od- seke, delovala v najrazličriejših društvih, med katere se po pravici , uvrščajo tuđi pevska. Da bi vzgojili nove pevce in preskrbeli poživitcv za akademije, je nekaj časa delovai mladinski zbor pri Liri, širši krog mladine pa je kasneje zajel mladin- ski zbor Solidarnosti: v tridesetih letih je v Kamničanih utrjeval pre- pričanjc, da meslo kljub svojemu kulturnomu bogastvu potrebuje tu- đi samostojen zbor mladih pevcev. Ta zavest je reševala mladinsko petje tuđi v prvih povojnih letih, za uresničevanje zamisli pa ima največ zaslug Viktor Mihelčič, ki je znal altruistično slediti družbenim po- trebam in notranji nuji svojega umetniškega snovanja. Kar sta pred vojno nudili mladinski pevski sekci- prekam je bil zbor s podporo tistih, ki so vlogo organiziranoga mladin- skega petja pravilno razumeli, mar- ca leta 1979 tuđi uradno potrjen. Naša prednost in moč je bila v tem, da kot študentje nismo bili vajeni ugodja in materialnih vzpodbud. Ob tem pa so zunanje ovire pov- zročale pri zboru notranjo krepitev in bogatitev. Naš odziv družbi so bili vse številnejši nastopi in redni koncerti. Najprej smo našo pesem predstavili ostarelim v Domu upo- kojencev, in sicer na kulturni praz- nik leta 1979; do zdaj smo v tej ustanovi s samostojnimi kulturnimi programi ali pa samo s pesmimi nastopili desetkrat. S programi, ki jih je poleg pesmi označevala še tematsko ubrana poezija, smo na- stopili še v Domu invalidne mladi- ne, v nekaterih delovnih organiza- cijah in v Kulturnom domu v Šmar- ci. V redni letni program se je uvr- stilo petje nabornikom. Nastopali smo še na zborih aktivistov, ob dne- vih JLA, na proslavah Rdečega kri- ža in društva invalidov, vabili pa so nas tuđi na slavnostne otvoritve no- vih objektov. Na pobudo organiza- torjev kulturnega tedna v Šolskem dnih letnih koncertov triinštirideset nastopov, kar je pomenilo trinajst nastopov in zaključni koncert v enem letu. Znano je, da so bili štu- dentje pogosto kritiki družbe in kri- tičnost je tuđi način našega razmiš- ljanja: zaćutili smo, da nam udelež- ba na številnih proslavah in drugih prireditvah narekuje program, ki ni vedno v skladu z našo željo po kva- litativni rasti. Stalno nastopanje nam je jemalo moč za studij novega programa; v zboru, kjer je ustrezen repertoar eden najpomembnejših motivov za vključitev v društvo in vztrajanje v njem, je bilo temu po- trebno nameniti večjo pozornost. Pred letom dni smo se odločiii za novega dirigenta, Janeza Klobčar- ja, ki je v prejšnji sezoni sodeloval kot korepetitor. Ta sprememba je povzročila tuđi precejšen premik v usmeritvi našega dela; segli smo po časovno in krajevno oddaljenih skladbah, torej po delih klasikov zborovskega petja in po pesmih kultur, ki so nam po glasbenem izrazu nekoliko odclaljene. S to programsko naravnanostjo sledimo usmeritvi, ki smo si jo zacrtali ob ustanovitvi zbora. ji lire in predvsem Solidarnosti, to so zdaj v veliko večji meri dajali gimnazijski in drugi občasni mla- dinski zbori, ki so delovali v okviru šol. V začetku petdesetih let se je mladina vključevala tuđi v Planiko, ki je imela vsestransko pestro sesta- vo, samostojnega mladinskega zbo- ra pa ni bilo. Dvig standarda, potrošniška mi- selnost in ležernost v kulturnom po- gledu sta kmalu zatrli tuđi mladin- sko petje. Precej časa je minilo, da je v Kamniku spet vzniknila misel, da je mladinsko petje vrednota, ki ji je treba omogočiti organizacijski okvir. Za ustanovitev takšne skupi- ne pa so bile potrebne spodbude od drugod, iz vrst studentov. Povod, da smo od besed prešli k dejanjem, je bil odbod nekaterih pevcev nekdanjega gimnazijskoga zbora v studentske vrste. »Dedišči- na« tega zbora so prvi pevci, zboro- vodja in potreba po petju: dijaki, ki smo tedaj odšli študirat v Ljublja- no, smo organizirano petje potre- bovati kot izraz svojih hotenj po aktivnom kultumem udejstvova- nju, Katarina Arćon-Žavbi, umet- niški vodja zbora, pa je bila pri- pravljena slediti našim željam, Prvič smo se zbrali aprila leta 1978, pokroviteljstvo pa je prevzel Klub studentov Kamnik. Kljub za- centru Rudolfa Maistra smo peli tuđi gimnazijcem, trikrat smo sode- lovali na sprejemu Titove štafete, naša pesem je bila pogosto tuđi se- stavni del občinskih proslav. Sez- nam nastopov v Kamniku dopol- njuje še udeležba na revijah pev- skih zborov, na katerih smo štiri- krat sodelovali. Vsi ti nastopi so imeli bolj ali manj lokalni značaj. Obćinski okvir smo najbolj presegli ob proslavi 60- letnice SKOJ, ki je bila avgusta leta 1979 na Mali planini, in s sodelova- njem na reviji pevskih zborov v Skofji Loki. Omeniti volja še ude- ležbo na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični: tej pevski mani- festaciji smo se priključili dvakrat. Katarina Arćon-Žavbi, umetni- ški vodja zbora, je v času, ko smo doživljali prve krize porajajoče se skupnosti in prve težave z uveljav- janjem v kamniškem javnem življe- nju, znala vnesti v delo dovolj ustvarjalnosti, da je zbor ob začet- nem premagovanju težav tuđi ka- kovostno napredoval in si ustvarjal svoj repertorar, hkrati pa je poiska- la tedaj edino možno pot uveljav- Ijaaja in »boja za obstanek«,ki je peljala predvsem prek številnih proslav. Na ta način smo imeli doslej po podatkih našega kronista poleg re- Precejšnja obogatitcv programa pa je vplivala na to, da smo imeli v zadnji sezoni manj stranskih nasto- pov. Odločitev za to je bila zavest- na, saj smo čutili, da se številčnost nastopov in kakovost petja v pre- cejšnji meri izključujeta. Novost le- tošnje sezone je bila tuđi v tem, da smo imeli dva koncerta, in ta korak je bi)o mogoče upravičiti le z inten- zivnimi vajami, ki so običajno pre- segle predviđenih pet ur na teden. Pogosto slišimo vzdih: »Ah, ta današnja mladina!« Morda smo si s svojim petletnim dolom nekoliko odgovorili tuđi na ta večni pomi- slek. Veliko nas je, kajti en cvet še ne naredi venca, in marsikdo je v njem našel več kot samo korišten način preživljanja večemih ur. Ne- kateri smo v tem času prišli že do pokliča, a nas to društvo še vedno povezuje z načinom življenja stu- dentov. Pogled na prehojeno pot zakriva marsikatero žrtev in različna razo- čaranja, ki spremljajo delo vsakega novega društva. Dviga'nas ustvar- jalno delo, prijateljstvo, včasih pa tuđi mladostniška upornost: zaye- damo se, da nam tega zbora nišo dali drugi, temveč smo si ga ustvari- li sami, zato ćutimo zanj še večjo odgovornost. MARJANCA FTIČAR Snrevmhpr 1940) »Kralj na Betajnovi« Prosvetno kulturno društvo »Janez Čebulj« Komenda je za- ključilo sezono. Pravijo, da uspešno. Z delom so zadovoljni, saj so pridobili veliko mladih za tovrstno kulturno dejavnost. Ko- menćani so svoje delo prikazali doma, v Mostah, na Vegradu, na Duplici, v Voklem in v Zalogu. Zadnji nastop so prihranili za Komendo, vendai se premiera glede na število obiskovalcev ni ponovila. Škoda. "Režiser Valter Horvat pozna mladino v svojem kraju, zato je lahko izbral za vsakega posamez- nika tako karakteristično vlogo. Vsak od njih se je potrudil in vlil v svojo vlogo veliko življenja - nemalokrat tuđi svoje izkušnje. Oče Valter je bil zadovoljen s svojim podmladkom, čeprav je tama!, da je delo z mladimi zelo težko in zahtevno. Povsem ga ra- zumemo, saj je v teh Komenča- nih polno mladostniške razposa- jenosti, ki jo morajo nekje spro- stiti. Bilo bi lahko še bolje, pravijo, če bi se oblckli, kot se taki igri spodobi, A društvo nima denarja za obleke, gledališča pa jih ne posojajo. Tuđi s šminkami imajo težave. Ni uvoza, jim odgovarja- jo trgovke. Mnogo so spraševali, zakaj nir so šli na gostovanja še kam. Pa so jim žalostni povedali, da »ni ben- cina«. ,Se vam ne zdi, da bi za razvedrilo občanov morali imeti gorivo?! Šc bi lahko iskali težave take in drugačne, vendar jih ne bomo. Saj so,člani Prosvetno kulturnega društva »Janez Čebulj« iz Ko- mende vsem nam dokazali, da se s pridnostjo in vztrajnostjo dose- že marsikaj. Čestitamo jim in že- limo veliko uspeha v prihodnje. Naj vam nazadnje predstavim še sodelujoče v igri I. Cankarja Kralj na Betajnovi: Valter Horvat, Dani Zmrzli- kar, Miro Pogačar, Bernarda Grošelj, Mojca Lah, Franci Dob- nikar, Jožko Zorman, Milan Romšak, Evgen Agapito, Branka Štupar, Petra in Matej Zmrzli- kar, Peter Zmrzlikar, Marko Horvat, Marko Dobnikar, Jožko Brernšek, Miro Osolhik, Voran Kern, Iiado Didović, Karmen Čuček, Andreja Štebe in nepo- grešljivi predsednik Darko Ha- cin. ML Medvojno kulturno dogajanje Društva in priredirve v Kamniku 1914-1941 - takšen naslov nosi razstava, ki je v teh dneh na ogled v razstavišču Veronika. Zbrano gradivo, ki ga je pripravila Marjanca Ftičar in je plod dolgotrajnega marljivega dela, nam nudi obilo informacij o kultumem dogajanju med oboma vojnama. Utrip mesta v teh letih je bil zelo živahen. Podatek, da je tedaj občasno delovalo prek sedemdeset društev je prav gotovo zgovoren. Razstava nam predstavlja predvsem društva, ki so se ukvarjala s kulturno dejavnostjo. Vzrokov za ustanavljanje društev je bilo mnogo. Po- membno je bilo strankarstvo, stranke so usta- navljale svoja društva, da bi tako širile svoj vpliv. Drugi razlogi so bili - ljubezen do določe- ne dejavnosti (npr. kulture), želja po družbi in nastopanju. Humana čustva so narekovala usta- navljanje humanitarnih društev. Med obilico najrazličnejših društev je bilo nekaj najpomembnejših in najvplivnejših, ki jih je vredno na kratko predstaviti. Narodna čitalnica je bilo prvo kamniško slo- vensko kulturno društvo, saj je delovala od 1. 1869 naprej. Njeni člani so bili predvsem ugle- dni Kamničani, zato je bi\a simbol mesta in ponos liberalcev. Vključevala je mnogo odse- kov, med najbolj dejavnimi je bil gledališki, ki je pripravljal tuđi do deset predstav letno. Imeli so tuđi gledališko solo, ki jo je vodil prfenani umetnik Osip Šest. Pod okriljem Narodne čital- nice se je razvil tuđi Salonski orkester in Prvo slovensko pevsko društvo Lira. Člani čitalnice so prirejali poleg gledaliških predstav slavnost- ne akademije, silvestrovanja in plesne sole, ki so privabljale mlado in staro. Pevsko društvdCira se je kasneje osamosvo- jilo, imelo pa je velik ugled ne le v Kamniku, ampak tuđi drugod; posebej se je ohranila v spominu 50-letnica delovanja, ki so jo obeležili s slavnostno akademijo. Prosvetno društvo Kamnik je po prvi svetovni vojni imelo svoj društveni dom, gledališki od- sek, ansambel in pevski zbor. Člani so bili pove- zani predvsem s Slovensko ljudsko stranko. Gledališki odsek, ki je bil najbolj dejaven, je pripravil vsako leto približno pet del, predvsem so bile to veseloigre, spevoigre in narodne igre. Tuđi delavci so imeli svoje društvo, to je bila Solidarnost, združena z Delavsko knjižnico, ki je delovala od leta 1919. Njeno delovanje je oblast kar štirikrat prepovedala. Med odseki Solidarnosti je bil najbolj priljubljen pevski zbor, člani društva pa so se tuđi redno udeleže- vali delavskih prvomajskih shodov v Kamniški Bistrici. Pomen tega društva je bil predvsem v tem, ker je omogočalo delovanje članom KPJ. Telovadno in kulturno dejavnost hkrati so gojili v dveh društvih, v Sokolskem, ki je bilo liberalno in Orlovskem, ki je bilo klerikalno. Oboji pa so bili znani predvsem po svojih aka- demijah. Še mnogo pomembnih društev je bilo - dija- ško poćitniško društvo Bistrica, Mestno godbe- no društvo, društvo prijateljev Francije, Edi- nost, pevski zbor Gorenjci, Tujskoprometno društvo, več humanitarnih in rekreativnih (ta- borniki, podružnica Slovenskega planinskega društva) društev ipd. Društva so bila povezana s prireditvami, ki so jih pripravljala iz različnih vzrokov - zaradi prireditev samih, zaradi finančnih razlogov ali pa zaradi širjenja svojega vpliva. Akademije so bile priljubljena oblika priredi- tev; pripravljali so jih ob praznikih in pomemb- nih dnevih ter ob obletnicah društev. Sestavlje- ne so bile iz govorov, deklamacij, enodejank in petja. Mnogokrat so konec popestrili še z vese- lico. Pogoste so bile tuđi zabave, navadno pa so bile strankarsko deljene. Tuđi verskih in otro- ških prireditev je bilo precej. Priljubljena so bila predavanja najrazličnejših vsebin. Med priredi- tve so spadale tuđi kino predstave, ki so bile številne, čeprav so se člani gledaliških odsekov na začetku, dokler je bil kino novost, pritoževa- li, da jim »kradejo« gledalce. Prvi vtis, ki ga obiskovalcu pusti ta zanimiva razstava je spoznanje, kako velika je razlika med nekdanjo živahnostjo Kamniku in današ- njim skromnim dogajanjem. Razstavo si vseka- kor velja ogledati. Nekomu bo zbudila spomine na stare, dobre dni, drugemu bo predstavila čas, ki ga ni živel, lahko pa tuđi upamo, da bo utrnila kakšno idejo o poživitvi današnjega kulturnega dogajanja v Kamniku. Zato - vabljeni! MATEJA REBA Igralci gledališkega odseka Narodne čitalnice -v Govekarjevih »Rokovnjačih« (januar 1930) 6 KAMNIŠKI OBČAN / 23. MAJA 1983 Okrepiti sodelovanje med potrošniki in trgovino Konec aprila je bila ra/.širjenil eja sekretariata občinske konfe- • iKe svetov potrošnikov. Seje so ■ udeležili poleg članov sekreta- riata še člani IS Skupštine obćine Kamnik, Tržna inspekcija SO Kamnik, Trgovsko podjetje Koč- ma, Emona -Market Kamnik, Ži- to-DE Vesna, manjkali so pred- stavniki Meso Kamnik in Ljub- ijmiske mlekame PE Kamnik. Predsedujoči Janez Rems se je navzočim zahvalil za udeležbo in lakoj prešel na dnevni red, ki je imel samo eno točko: Oskrba z živili v letu 1983. Tovariš Rems je opozoril na zakon o združe- icra delu, predvsem na 23. in 78. ćlen, ki govorita o sodelovanju med potrošniki in trgovskimi de- lovnimi organizacijami. Potroš- niške svete smo v naši občini for- mirali dokaj pozno, vendar so že pokazali prve rezultate. Trgov- sko podjetje Kočna nudi od vse- ga začetka krajevnim potrošni- škim svetom vso potrebno po- moć in upamo, da bo tako tuđi ostalo. Direktor Kočne, Janez Gradi- šek je predstavil delovno organi- zacijo, ki posluje v SOZD ABC Pomurka iz Murske Sobo te in ima tri temeljne organizacije, ter delovno skupnost skupnih služb. Kočna pokriva 80% vseh potreb občanov na području občine Ka- mnik, ima pa 30 poslovalnic, od katerih je 20 nerentabilnih, kar pomeni, da prostorske stiske ni. Za leto 1983 so sestavili mate- rialno bilanco, ki jo je potrdil tuđi IS občine Kamnik. Letošnje količine so v materialni bilanca povećane za 5% napram lanski realizaciji. Poleg že uveljavljenih dvomesečnih blagovnih zalog so predlagali še 15 dnevne tržne za- loge za sladkor, moko, olje in detergente. Direktor TOZD neživilskih proizvodov Miha Horvat je po- vedal , da v neživilski stroki pri- manjkuje bele tehnike, hladilne tehnike, predvsem zamrzovalnih skrinj, akustike in TV aparatov. Na tekstilnem področju manjka- jo predvsem izdelki iz bombaža, perilo in nogavice, manjka pa tu- đi kozmetika iz uvoženih suro- vin. Proizvajalci zahtevajo sovla- ganja, pokrivati je treba tuđi iz- gubo v cementarni Anhovo, tuđi poskusi — več ali manj uspešni — v vezani trgovini jim delajo težave. V zalogah, ki so zaradi sedanjih razmer večje, kot bi bile v nor- malnih razmerah potrebne, ima- jo veliko vezanih sredstev. V po- slovni enoti »Kurivo« imajo pre- komerne zaloge poljskega pre- moga ter briketov SSR. Vabilo kupcem, naj se zdaj oskrbijo s tem kurivom, ni prineslo zaželje- nega nčinka, čeprav je uporaba teh kuriv očitno rentabilna. Će občan kupi 1 tono poljskega pre- moga in 2 toni lignita, ki ga imajo pravtako na zalogi, ga to stane 15.000 din, torej stane mešanica 5000 din, ali 1 tona briketov SSSR in ena tona lignita da spet povprećno ceno 5000 din za to- no, obe mešanici pa imata ugo- dno kalorično vrednost. Občina Kamnik je z živilskimi izdelki dobro oskrbovana z izje- mo kave. Zaradi spremembe ča- sa je bila dostava mleka iz Ljub- ljanskih mlekarn neprikladna, vendar se stanje normalizira. So- delovanje s pekarno ŽITA v Ka- mniku je v redu, težave pa nasta- jajo pred prazniki in v drugih konicah, ko rnorajo potrošniki v poslovnih enotah čakati na kruh. Založenost s sadjem je dobra, pralnih praškov je dovolj. V ži- vilski stroki imajo podobne teža- ve, kot v neživilski: sovlaganja, sofinanciranje, devizna partici- pacija, vezana trgovina. Tuđi pri prodaji na debelo imajo podobne težave. Sovlagajo pri sladkorju, olju in moki. Tržne rezerve so v centralnem skladišču zadostne, tako da blaga ne bo primanjko- valo. Občasno bo mogoče pri- manjkovalo moke TIP 500, če priđe do kakšne potrošniške mr- zlice, toda moke TIP 850 bo ve- dno dovolj. Predstavnik ŽITA je pojasnil, da pekama trenutno peče kruh iz tipa 500 in 850. Tega kruha je na tržišču dovolj. Belega kruha pečejo še 50%. Na vprašanje člana SP, čemu je pekama nehala peči 60 kg štruce, je tov. Kos pojasnil, da so v tem tehnološke težave, da pa pekama ne more speci boljšega kruha, kot ga lahko privatnik, ker ima ta za peko več časa. To- variš Rems je predlagal, da bi se o kruhu pogovorili na posebnem sestanku. Republiški tržni ins- pektor, ki je bil navzoč kot sluča- jen gost, je poudaril, da bo tržna inspekcija vedno v pomoč, da pa brez konkretni podatkov ne mo- re ukrepati. Tovariš Cerar je ugotovil, da je nabava sicer po- krita s samoupravnimi sporazu- mi, da pa vendar določenega bla- ga ni. Tov. Horvat je pojasnil, da proizvojalci Kočno obveščajo o težavah, ki jih imajo v proizvod- nji, da pa morajo proizvajalci najprej izpolniti izvozne obveze, da dobijo potrebne devize za proizvodnjo blaga za domači trg. To velja za Zlatorog Maribor, za LTH, za ISKRO in druge proi- zvajalce. Dovolj smo govorili tu- đi o sadju. Kočna res prodaja sadje slabše kvalitete, toda to sa- dje je precej cenejše in pravtako Širi ponudbo. Kdor pa hoče bolj- še sadje, ga ima v Kamniku kje kupiti, ćeprav so res nesorazmer- ja v ceni zaradi različnih marž. Tov. Gregorc je prosil za norma- tive potrošnje posameznih živil v Kamniku, pri čemer smo ugoto- vili, da Kočna zajema le 53% vsega prometa v občini Kamnik. Pojasnil je še nekatere težave, s katerimi se ubadajo PS, Trgovine nišo razdeljene sorazmemo kra- jevnim skupnostim. Potrebuje- mo podatke po starostnih skupi- nah občanov, da bi iz teh izvede- li, kako naj delimo določene de- ficitarne artikle po posameznih trgovinah. Predsedniki hišnih svetov in uličnih odborov bi mo- rali biti tišti, ki bi evidentirali stare in oslabele, ki so potrebni posebne pomoči in prednostnega nakupa. Vsi skupaj smo ugotovi- li, da bi nam bilo delo zelo olaj- šano, če bi se občani pretežno držati, nakupov v stalni trgovini, ker v tem primeru ne bi prihajalo do nesorazmerne delitve po po- slovalnicah. Način, da bi prišli do pojma stalnega potrošnika, pa bo sele treba najti. Sekretariat po- trošniških svetov bi moral posve- titi večjo skrb vzgoji potrošni- kov, da ne bi vsako trenutno po- manjkanje nekega izdelka spro- žilo potrošniške mrzlice in ne bi kupovali preko svojih potreb, je rekla tovarišica Marija Hribar. Predstavniki Kočne so posredo- vali članom sveta še lansko pora- bo osnovnih živilskih artiklov, na podlagi teh podatkov pa borno izračunali normative porabe in jih v eni prihodnjih številk K. Občana posredovali potrošni- kom. Tovariš Rems je zaključit se- stanek z Željo, da bi bilo sodelo- vanje med potrošniki in trgovino čim tesnejše, da je treba pričeti z nacrtno vzgojo potrošnikov in storiti vse, da bi se preskrba po- trošnikov čim prej izboljšala. VINKO GREGORC Gledališki amaterizem oživel Takoj je treba povedati, da gre pravzaprav za dupliški oder, ki je pretrgal gledališki molk v našem kraju. Amaterska skupina z Duplice je postavila na oder sodobno delo Radivoja Lole Đukića Bog je umri zaman. Delo postavlja v ospredje osnovne človekove bivanjske pro- bleme in biča lažno vsemogočnost in vsevednost zaplotniškega funk- cionarstva. Delavstvo, ki stoji vsem temu nasproti, je nosilec ideje, da je zdrav temelj napredne družbe lahko le pošten, delaven človek. Igro je režiral Franc Štebe, ki je z občudovanja vrednim smislom za estetsko oblikovanost prostora postavil tuđi sceno. Igralci so premagovali začetniške težave — imeli so težave z dikcijo, obvladovanjem scene, nekateri liki so bili neizdelani in neprepričljivi. Gre za težave, ki jih mora premagovati na začetku vsaka amaterska skupina, če hoče prerasti v dober igralski kolektiv. Predvsem pa je treba omeniti Franca Pestotnika in Mitjo Redjo, ki sta svoji vlogi suvereno obvladala in bila ves čas nosilca dogajanja na odru. Gledalci so delo v celoti sprejeli, saj je satira odsev današnjega časa in zato vsakomur blizu. Začetek je tu in ljudi, ki marsikatero uro prostega časa namenijo ustvarjalni kulturni dejavnosti, je treba podpreti in jim dati možnost, da bogatijo življenje našega kraja. ILUŠ HRIBAR Revija glasbenih šol Gorenjske Srečanje, ki se imenuje Revija glasbenih šol Gorenjske, je postalo že skoraj tradicionalno, saj poteka z manjšimi presledki že od leta 1973. Letošnjo revijo, ki je bila 22. aprila, je organizirala Glasbena šola Kamnik. V dvorani glasbene sole se je občinstvu predstavilo prek 30 glasbe- nikov z Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke in Kamnika. Med nastopajočimi je bilo tuđi mnogo nagrajencev republiških in zveznih tekmovanj. Matično glasbeno solo je zastopalo sedem učencev, med njimi tuđi vojka Poljanšek (blokflavta) in klarinetist Rok Spruk, dobitnika nagrade na letošnjem republiškefn tekmovanju učencev in studentov glasbe. Revija, ki je bila posvećena 27. aprila - dnevu OF, je prikazala mnogo znanja in spretnosti mladih glasbenikov, popestrila pa je tuđi kulturno dogajanje v Kamniku. |y| r t MKD PEDENJMOŽIC vljudno vabi na recital lju- bezenske pesmi ZATE LJUBEZEN MOJA 27. maja 1983, ob 20. uri v dvorani Veronika. Za lepše okolje V krajevni skupnosti Kamnik Novi trg je komisija za urbanizem in komunalne zadeve v sodelovanju z osnovno organizacijo ZSMS organizirala pred praznikom dela akcijo čišćenja in urejanja okolja, ki spada v okvir programa za varstvo okolja. Akcija je naletela na ugoden odmev, saj se je je udeležilo razmeroma veliko občanov kljub temu, da jih je precej imelo delovno soboto, mladina1 pa v šolah obrambni dan. Z akcijo nismo mogli več čakati - čeprav je okvirni rok do 15. maja - da ne bi povzročili preveč škode na travhikih in njivah. Občani so se organizirali po ulicah. Očistili so najbolj akutna onesnaževalna mesta' zbirali odpadke v pripravljene kontejnerje, delno pa so urejali zapuščena in zarasla področja. Mladina je po ■ skupinah očistila zanemarjene hudournike, ki pritekajo izpod Sta- rega gradu in Kratne. V sušnih dneh sicer pohlevni potočki predstav- ljajo stalno nevamost, da se ob večjih nalivih razlijejo iz struge in odložijo odvečni prod. Dan pred t. majem so se mladinci še enkrat zbralif tokrat ob kresovih, ki so tradicionalno naznanjali praznično vzdušje. Svet KS je to prvo očiščevalno akcijo, ki je bila organizirana s predhodnim obveščanjem po hišah, dostavo kontejnerjev in vsaj delno organiziranim vođenjem in razporejanjem, ocenil kot razmer- oma uspešno in spodbudno. Ponekod so se občani odločili za skorajš- njo ponovitev, vsi pa smo prepričani, da bo akcija drugo l«to še bolje pripravljena, kar je pogoj za še večji uspeh. B. J. Vestnikov vlak v Kamniku Tednik VESTNIK, ki izhaja v Murski Soboti in ga berejo bralci na območju severovzhodne Slovenije, organizira vsako leto za svoje bralce potovanje s sedaj že tradicionalnim, tako imenovanim Vestni- kovim vlakom. Namen tega potpvanja, ki ga letos organizirajo že sedmič, je spoznavanje ožje in širše domovine ter vzpostavljanje in krepitev prijateljskih vezi med Ijudmi. Letos bo s tem vlakom okrog 1000 bralcev Ves nika obiskalo Kamnik in si ogledalo znamenitosti in lepote našega kraja. Vlak bo odpeljal iz Murske Sobote že v zgodnjih jutranjih urah. V Celju bodo v vlak vstopili predstavniki Turističnega društva Kamnik v narodnih nošah, ki bodo na vlaku delili prospekte Kamnika in prodajali spominke. Ob prihodu v Kamnik bo na spodnji železniški postaji sprejem, nato pa si bodo gostje iz Pomurja, razdeljeni .v skupine, ogledali nekatere delovne organizacije, Muzej, Galerijo, Sadnikarjevo zbirko, obiskali pa bodo tuđi Arboretum, Kamniško Bistrico in če bo vreme dovoljevalo tuđi Veliko planino. Okrog 14. ure se bodo zbrali na skupnem kosilu v Športni dvorani pri Osnovni soli Frana Albrehta. Po kosilu pa bo kratek program in zabava s plesom vse do odhoda vlaka okoli 18. ure. Da je zanimanje za vlak izredno veliko, pove tuđi podatek, da so že prvi dan zbiranja prijav prejeli preko 100 prijav. Organizacija tega obiska je velika in zahtevna obveznos in obe- nem tuđi priložnost za uveljavitev Kamnika kot turističnega središča, še posebej zato, ker smo v^srednjeročnem programu opredelili razvoj turizma kot eno od prednostnih nalog. V priprave so se aktivno vključili vsi, ki bodo pri organizaciji sodelovali, zato ni pričakovati posebnih težav. Pozivamo pa seveda vse občane, da s tradicionalno kamniško gostoljubnostjo pripomorejo tuđi na dan obiska, 4. junija k temu, da bodo naši gostje iz Pomurja odnesli iz Kamnika najlepše vtise. Varstvo arhivskega gradiva društev Mnoga društva se še danes ne zavedajo, kakšno vlogo ima do- kumentarno gradivo, ki nastaja pri njihovem delu, sicer se do njega ne bi obnašala tako, kot se. Vedeti morajo (bi morala), da tuđi del njihovega gradiva pred- stavlja kulturno dediščino, to je izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, fil- mano ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost ali za kulturo in ki ga je treba po zako- nu o naravni in kulturni dediščuii izročiti arhivu v določenem roku, do takrat pa čuvati in varovati (tuđi pred vlomi, požari, tatvina- mi ali pred drugim mučenjem). Varstvo kulturno dodiščine je namreč skrb vsakega občana in celotne družbene skupnosti. Pri nekaterih društvih je bilo ugotovljeno, da se ne ukvarjajo veliko s svojimi arhivi. Ni jim do tega, da bi se njihovo gradivo ohranilo in očuvalo. Številni do- kumenti, ki bi lahko odgovorili na marsikatero vprašanje, so za njih le navadni papirji, ki se jih ob prvi priložnosti odvrže. Nihče pa pri tem ne pomisli, da se pri tem dela velika škoda in da se hkrati krši zakon, ki ga mnogi ne poznajo, a bi ga morali. Zlasti tišti, ki imajo v društvih po- membne položaje (tajnik ali ose- ba, ki mu društvo zaupa oprav- ljanje teh nalog). Mogoče bi v nasprotnem primeru drugače gledali na vso stvar in drugače ravnali z gradivom, ki je družbe- na lastnina. Tak malomaren odnos je treba takoj spremeniti. Pomembno vlogo pri tem pa igra tuđi arhiv, katerega naloga je, da ugotavlja, zbira, strokovno obde- luje arhivsko gradivo, ki nastane tako, da ga imetnik (v tem pri- meru društvo) po navodilih arhi- va odbere iz dokumentarnoga gradiva in ga izroči arhivu v ori- ginalu, urejeno, popisano in v zaokroženih in kompletnih eno- tah. - - Tako je Zgodo vinski arhiv Ljubljana izdal navodilo za odbi- ranje arhivskega gradiva iz doku- mentarnega, ki nastaja pri delu društev. Z njim je pojasnil, ozi- roma določil katero gradivo ima lastnosti arhivskega gradiva. Za- jel pa je le gradivo, ki je značilno za većino društev. Namreč, pri nekaterih društvih nastaja speci- fično gradivo, značilno samo ža- nje. Za njih je potrebno navodilo dopolniti glede na njihovo vrsto gradiva. Naj navedem nekaj primerov. arhivskega gradiva, ki ga morajo društva odbirati in izročati arhi- vu. Pomemben dokument pred- stavlja registracija, brez katere društvo ne more obstojati. Za njegovo nadaljne delo in delova- nje pa so potrebna še pravila, pravilniki, samoupravni sporazu- mi, statut in drugi samoupravni akti, katerih se mora držati, če hoče uspešno in pravilno delova- ti. Trajno zgodovinsko vrednost predstavljajo tuđi zapisniki druš- tva z gradivom za seje, sestanke, konference, skupščine, občne zbore, članske sestanke. Ti omo- gočajo celoten vpogled nad delo- vanjem društva (če so popolni). Za zgodovino kulturnega in družbenega življenja pa nišo po- membni le zapisniki in ostalo spi- sovno gradivo. Velikokrat to vrsto gradiva zelo nazorno do- polnjujejo druge vrste arhivske- ga gradiva, kot so diplome, priz- nanja (listine, ki so podeljene posameznikom ali ustanovam kot priznanje za njihovo delova- nje), fotografije, filmsko gradivo, izjave, spomini, časopisni članki, poročila, govori, kritike, ocene, ki se nanašajo na delovanje druš- tva. Mnoga društva vodijo tuđi kronike kamor sproti zapisujejo določene dogodke društva. Veli- kokrat so ji priložene oziroma dodane fotografije, razni teksti, s katerimi kronika še bolj pridobi na svoji vrednosti. Razna tiskana vabila, sporedi prireditev, letaki, plakati, katalogi, gradivo ob praznovanju obletnic predstav- ljajo zelo pomembno propagan- dno gradivo, ki je namenjeno predvsem za obvešcanje in sez- nanjanje javnosti o delovanju in prireditvah društva. Važna kate- gorija arhivskega gradiva so tuđi seznami, spiski, imeniki članstva, ki nam dajejo vpogled o številč- nem stanju in gibanju društva. Da bi se društva še bolj zave- dala, kakšen pomen ima njihovo gradivo, se je Zgodovinski arhiv Ljubljana povezal z občinskimi upravnimi organi, pristojnimi za kulturo, ki so na njegov predlog izdali odredbe o družbenoprav- nih osebah in društvih, izbranih po določenih kriterijih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal. V Kamniku je to storil komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik. Odredba pa je izšla v Uradnem listu SRS, 16/82. Od društev in zvez pa za- jema: Zvezo kulturnih organiza- cij Kamnik, Delavsko kulturno- prosvetno društvo Solidarnost Kamnik. Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik, Občin- sko gasilsko zvezo Kamnik,'Pla- ninsko društvo Kamnik in Lov- sko družino Kamnik. Nekatera od teh društev je Zgodovinski arhiv Ljubljana že obiskal. Evidentiral in popisal je njihovo gradivo z nalogo, da ga (po dogovoru) prevzame. Zveza kulturnih organizacij deluje sele od 1971. leta dalje, vendar se preko nje da dobiti vpogled v delovanje kulturnih društev na področju občine Kamnik. Isto velja tuđi za Občinsko gasilsko zvezo, ki vključuje gasilska druš- tva svoje občine. Zelo pomemb- no gradivo pa ima Prvo sloven- sko pevsko društvo LIRA, ki praznuje 100-letnico svojega ob- stoja. Precej gradiva je sicer že izgubljenega (vojna, Količevo), toda določene stvari (nekaj sli- kovnega gradiva, plakatov, di- plom, priznanj...) se še hrani in te je treba trajno zaščititi, ohra- niti in očuvati. Tuđi Planinsko društvo Kamnik ima svojo tradi- cijo. Od časa svojega nastanka (1893), pa do danes ima praktič- no ohranjeno arhivsko gradivo'v celoti. Nardila bi se velika škoda, ako bi se gradivo izgubilo oziro- ma uničilo. V teku so že razgovo- ri med društvom in Zgodovin- skim arhivom Ljubljana o pre- vzemu tega pomembnega arhiv- skega gradiva. Zanimivo je, da ima Zgodovinski arhiv Ljubljana v arhivskih prostorih za občino Kamnik v Komendi le štiri (4) fonde: Turistično društvo Ka- mnik (1930-1965), Narodna či- talnica Kamnik (1939-1969), Prosvetno društvo Loke v Tuhi- nju (1955-1967) in Telovadno društvo Partizan Kamnik (1952-1970). Fondi so nepopol- ni in v glavnem vsebujejo zapi- snike sej in občnih zborov, poro- čila, finančne zadeve, spise, sez- name članstva in razno doku- mentacijo o dejavnosti društev. V primerjavi s številom društev, ki so, oziroma, ki še delujejo na območju te občine je številka majhna (premajhna). Torej, ar- hivsko gradivo, zlasti starejše, je treba čimprej izročiti pristojnim arhivom (v tem primeru Zgodo-, vinskemu arhivu Ljubljana,). S tem pa ni rečeno, da društva (zveze), ki nišo v odredbi lahko z gradivom počno karkoli (npr. ' Občinska zveza prijateljev mla- dine, Občinski odbor Rdečega križa...). Po zakonu, ki sem ga omenil že na začetku, so tuđi društva (strokovna, športna, ga- silska humanitarna, kulturna in ostala) od katerih Zgodovinski arhiv Ljubljana po sedaj veljav- nih predpisih začasno ne bo pre- vzemal arhivskega gradiva, dolž- na ravno tako odbirati in» trajno hraniti arhivsko gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kul- turo. Na njihovo zahtevo pa jim mora Zgodovinski arhiv Ljublja- na poslati pojasnila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumen- tarnega gradiva. Arhivsko gradivo društev je torej z zakonom zaščiteno, kako pa ga borno izvajali, bo pokazal Čas. Arhivist: BORIS ROZMAN KAMNIŠKI OBĆAN / 23. MAJA 1983_______________________■ 7 POROČILO O OPRAVUENEM DELU EV PROBLEMATIKA DELA INSPEKCIJSKIH SLUŽB NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK V LETU 1982 INSPEKCIJA DELA Poročilo zajema stanje in problematiko varstva pri delu in delovnih razmerij v dejavnostih, ki spadajo v občinsko pristojnost. Poročilo je izdelano na osnovi ugotovitev, ki jih je inspektor dela ugotovil pri redkih in izrednih inspekcijskih pregledih, raziskavah vzrokov nesreč pri delu, tehničnih pregledih, pritožb delavcev, OZD saj imamo opraviti z fluidnega osebnega dela. - nesreće pri delu, poklicnaobolenja, bolezni in nesreće izven dela v breme sredstev OZD in v breme sredstev zdravstvene skupnosti. Podatki so zbrani po obvestilu Zavoda za socialno medicino in higieno dela iz Ljubljane. Podatke vam posredujemo v obliki tabele. Primeri'in dnevi v breme sredstev zdravstvene skupnosti za občinb Kamnik - vzroki nesreč pri delu Ugotovljeno je bilo,, da so bile vse nesreće lažje kot: urezi, padci, vbodi, odrgnine itd. Vzroki vseh teh nesreč so v glavnem subjektiv- nega značaja kot nepoučenost, pomanjkljive poklicne izkušnje, pod- cenjevanje nevarnosti in psihofizične sposobnosti. Prav zaradi tega prihaja do pogostih kršitev predpisov o varnem načinu dela in delovne discipline s strani delavcev in nosilcev samostojnih ukrepov. Nosilci samostojnega osebnega dela in njihovi delavci posvečajo premalo pozornosti pravilnemu in varnemu načinu dela, boljši orga- nizaciji dela, učinkovitem nadzorstvu nad izvajanjem predpisanih varstvenih ukrepov. Seveda pa vzroke poškodb pogojujejo tuđi druge okoliščine kot neurejeno delovno mesto in okolje, založenost glavnih in stranskih poti, neustrezna splošna in posebna razsvetljava, odstranjevanje varnostnih naprav in še drugo. Osebna Zaščitna sredstva delavci v glavnem imajo in uporabljajo. Kljub navedenemu pa moramo povedati, da nosilci samostojnega osebnega dela posvečajo vedno večjo pozornost varnemu načinu dela in da imajo nekateri to področje zelo dobro urejeno. Z doslednejšo vzgojo delavcev bo na področju varstva pri delu dosežen zelen uspeh. - izpolnjevanje obveznosti v zvezi z varstvom pri delu ' Delovne organizacije, ki spadajo v občinsko pristojnost nadzora s podroćja varstva pri deiu imajo sprejete samoupravne splošne akte in predpisane posebne ■ ukrepe za varen način- dela na posameznih mestih. Seveda pa je to področje potrebno sproti dopolnjevati z ozirom na spremembe predpisov in pogojev dela (nove tehnologije, novi stroji). Te spremembe in dopolnitve morajo organizacije še dopolniti. Nosilci samostojnega osebnega dela opredeljujejo pravice, dolžno- sti in odgovornosti s pogodbo o delovnem razmerju v skladu s kolektivno pogodbo in novim zakonom o delovnih razmerjih. Še vedno obstajajo določene pomanjkljivosti pri izobraževanju delavcev s področja varstva pri delu pri nosilcih samostojnega oseb- nega dela pa glede tehnične dokumentacije in javnih listin za stroje in naprave. V največji meri je to problem zaradi starih strojev in naprav, ki se še vedno uporabljajo. - delovni prostori ' Pri pregledih delovnih prostorov so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti glede izmer in ureditve prostorov, neustreznega ogrevanja in prezračevanja neustrezne splošne in lokalne razsvet- ljave, neustreznega skladištenja nevarnih snovi, založene prehodne poti, razdelilne električne omare in gasilni aparati. Treba je pouda- riti, da se stanje ureditve delovnih prostorov počasi izboljšuje z graditvijo novih objektov in preureditvami starih. Mnoge OZD in nosilci samostojnega osebnega dela uporabljajo zastarele obekte. Prav v teh objektih primanjkuje, z ozirom na obseg dela, delovnih površin, skladiščnih površin, pohodnih in transportnih poti. Blago je skladiščeno na hodniku predvsem v trgovskih organiza- cijah in gostinskih objektih, kar ovira varno gibanje zaposlenih. Tem problemom bo v bodoče potrebno posvetiti večjo skrb. - delovne priprave in naprave Stroji in naprave na mehaniziran pogon v mnogih primerih nišo opremljeni in postavljeni tako kot zahtevajo predpisi. Manjka ustrez- nih varnostnih naprav, nepravilne so priključitve na vir energije, nepravilna razporeditev itd. V določenih primerih manjkajo navodila o varnem načinu dela, manjka pa tuđi navodil o varnem načinu dela in preizkušnja ter pismene izjave kot zahteva Pravilnik o izdajanju pismenih izjav in strokovnih ocen glede upoštevanja varstvenih ukre- pov in normativov ter o vsebini navodila za varno uporabo in o načinu preizkušnje ter vzdrževanje delovnih priprav in naprav (Ur. list SRS, št. 16/75). Pri uporabi delovnih priprav in naprav pa je bistveno važno, da so upravljala seznanjeni z načinom dela in o nevarnostih, ki jih te predstavljajo. Zaradi pomanjkanja delovnih in skladiščnih prostorov je gibanje otežkočeno in obstajajo potencialne nevarnosti za nesreće pri delu. Mnogokrat pa so predmeti tuđi nepravilno zloženi. - hrup in vibracije Hrup in vibracije se pojavljata predvSem v mizarskih, kleparskih in kovinskih delavnicah. V večini primerih je ta ropot prekomeren; ker predstavlja problem za zaposlene delavce irr okolico. Ker je ropot na splošno velik problem in ga je zelo težko eliminirati bo trajalo še dalj časa, da bo stanje vmejah predpisov. Na določenih mestih uporabljajo delavci zaščitna sredstva proti prekomernemu ropotu. - električni tok in škodljiva sevanja Skoraj v vsakem delovem prostoru obstajajo določene manjše ali večje pomanjkljivosti v zvezi z električno instalacijo. Te pomanjklji- vosti so bile zapisniško ugotovljene in z ureditvenimi odločbami naložene, da se v določenem roku odpravijo. Nevarnih pojavov zaradi sevanja ni bilo ugotovljenih. - nevame in škodljive snovi Nosilci samostojnega osebnega dela in OZD, ki uporabljajo ne- varne snovi v glavnem nimajo ustreznih skladišč za te snovi. Prostori za shranjevanje in pretakanje nevarnih snovi morajo biti opremljeni v smislu predpisov za skladiščenje nevarnih snovi. V bodoče bo potrebno opraviti poseben preizkus znanja za uporabnike nevarnih in škodljivih snovi. Kršitve nastopajo v glavnem zaradi neuporabe teh sredstev pri delavcih samih. OZD in nosilci samostojnega osebnega dela nudijo delavcem osebna zaščitna sredstva v smislu pravilnikov o varstvu pri delu in pogodbe o zaposlitvi. Pomanjkljivost je tuđi v tem, da neposredno nadrejene osebe ne zahtevajo dosledno uporabo zašcit- nih sredstev in disciplinsko ne ukrepajo kar zakon predpisuje. - zdravstveno varstvo in prva pomoć OZD in nosilci samostojnega osebnega dela pošiljajo delavce na predhodne zdravstvene in psihofizične preglede. Speicalnih predho- dnih zdravstvenih in psihofizičnih pregledov pa nekateri ne oprav- ljajo. Te preglede pa morajo obvezno opraviti osebe, ki se razpore- jajo na dela z večjo stopnjo nevarnosti. Tuđi periodičnih zdravniških pregledov ne opravljajo vsi, ki so na delih z večjo stopnjo nevarnosti. V vseh OZD in pri nosilcih samostojnega osebnega dela pa je poskrbljeno za strokovno nuđenje prve pomoći. - dejavnost v zvezi z varsrvom pri delu a) samoupravni akti V glavnem imajo vse OZD sprejete samoupravne akte s področja varstva pri delu. Ti akti pa nišo povsem usklajeni z zakonom o varstvu pri delu in ne vsebujejo vseh obveznosti, ki jih ta nalaga. Predvsem manjka določitev del z večjo stopnjo nevarnosti; določitev delovnih priprav in naprav za periodične preglede, organizacija in način preizkusov znanja s področja varstva pri delu in meritve fizikalno kemijskih pogojev dela. b) Služba za varstvo pri delu in pooblašćene osebe Nekatere OZD še vedno nimajo ustanovljenih posebnih služb za varstvo pri delu in pooblaščenih oseb za strokovno urejanje varstva pri delu. Ta problem bodo OZD v bližnji prihodnosti morale odpra- viti. Pri nosilcih samostojnega osebnega dela opravljajo te zadeve sami obrtniki. c) vzgoja in izobraževanje Izobraževanje s področja varstva pri delu ni urejeno predvsem pri nosilcih samostojnega osebnega dela, seveda pa tuđi nekatere OZD ne izvajajo dosledno zahtev Zakona o varstvu pri delu. V letu 1982 je Delavska univerza Kamnik v sodelovanju Obrtnega združenja orga- nizirala poučevanje inpreverjanje znanja s področja varstva pri delu. delovna razmerja Pri pregledu stanja v OZD na področju delovnih razmerij je bilo ugotovljeno, da imajo vse OZD sprejete Pravilnike o delovnih razmerjih, ki jih je bilo potrebno z ozirom na dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih do 30/12-1982 dopolniti. Do tega datuma so le redke OZD sprejele te akte, vse ostale pa morajo to urediti v prvih dveh mesecih letos. Pomanjkljivosti v samoupravnih aktih se predvsem glede določa- nja pogodbenih del, nadurnega dela. V novih pravilnikih bo predvsem potrebno temeljito obdelati pogoje in primere dela preko polnega delovnega časa, pogodbenoga dela, razporeditve delavcev in popolno zmanjšanje zaposlitve upoko- jencev. Določene pomanjkljivosti na področju delovnih razmerij pri nosil- cih samostojnega osebnega dela obravnavamo pri vseh rednih pregle- dih. Glavne pomanjkljivosti so glede razporeditve delavcev, izplače- vanja osebnih dohodkov, pravic glede dopustov in ostalih opraviče- nih odsotnosti. Veliko manj kot v prejšnjih letih je bilo problemov glede koope- rantov iz drugih republik z našimi delovnimi organizacijami. To je predvsem pozitiven odnos OZD do problemov, ki so v preteklosti izstopali. OZD redno pošiljajo dokumentacijo o kooperantih in njihovih delavcih. obrtne komisije V lanskem letu je bilo 47 obrtnih pregledov. V večini primerov smo lahko dali pozitivno soglasje, nekaj primerov pa smo zaradi neustreznih delovnih prostorov, strojev in naprav morali odkloniti. KMETIJSKA INSPEKCIJA Kmetijska inspekcija opravlja nadzor nad izvajanjem osmih zako- nov s področja kmetijstva, podzakonskih predpisov in občinskih predpisov, ki so bili izdani na podlagi navedenih zakonov, poleg tega je pooblaščena in dolžna nadzorovati izvajanje določil nekaterih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja kme- tijstva. Izvajanje zakonov s področja kmetijstva pomeni izvajanje minimuma strokovnih ukrepov, ki naj skupaj z ostalimi intervenci- jami, zagotovijo načrtovano proizvodnjo hrane. Tako po pomembnosti, kot po obsegu je ena od glavnih nalog kmetijske inspekcije, nadzor nad izvajanjem Zakona o kmetijskih zemljiščih. Statistični podatki o spremembi strukture kmetijskih zem- ljišč v SR Sloveniji v zadnjih letih kažejo, da se zaradi urbanizacije zaskrbljujoče hitro zmanjšuje obseg kmetijskih obdelovalnih zem- ljišč. Zaradi tega je kmetijska inspekcija prejela posebne zadolžitve, da se v vseh obćinah čimprej sprejmejo prostorski deli družbenih planov, ki bodo zlasti najboljša kmetijska zemljišča varovali pred nesmotrnimi posegi, preprečevali njihov prehod v last nekmetov ter v končni fazi njihovo rabo v nekmetijske namene. V naši občini je v zadnjih letih prišlo do primerov popolnih razprodaj zašcitenih kmetij, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo okoliških kmetov. O zakonitosti prodaj smo poročali Izvršnemu svetu občine, ter predlagali ukrepe, za preprečevanje teh pojavov v bodoče. Pomembnost in nujnost lastne proizvodnje hrane, narekujeta in- tenzivnejše obdelovanje kmetijskih zemljišč, zlasti pa zagotovitev obdelave slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč. Priza- devali snio si, da bi to akcijo, ki je sicer potekala po vsej Sloveniji, oživili tuđi v naši občini, vendar Kmetijsko zemljiška skiipnost, ki bi morala voditi akcijo in je tuđi nosilec kmetijsko zemljiške politike v občini, ni bila pripravljena sodelovati niti ni ukrepaLa v nobenem primeru. Med slabo obdelana, oziroma slabo izkoriščena kmetijska zemlji- šča v naši občini lahko štejemo tuđi planinske pašnike. Stanje na skupnih pašnikih je skrajno neurejeno, zato smo uporabnikom, pristojnim strokovnim službam in zainteresiranim organizacijam predlagali ureditev stanja v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih i n zakonom o združevanju kmetov. Stanje naj bi bilo urejeno do nove pašne sezone, sicer pašne skupnosti ne bodo upravičene do uporabe druženih sredstev, zemljišč, objektov, naprav in denarnih sredstev. Priobčanih, ki so pridobili status kmeta, smo opravili kontrolne preglede, će ta status tuđi v resnici izpolnjujejo. Kontrolirali smo tuđi plačevanje odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja 1NĐ0K SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 Nesreće pri delu Poklicnaobolenja Bolezni in nesreće izven dela Nega druž. člana Izolacija in spremstva Skupaj prim. dnevi prim. dnevi prim. dnevi prim. dnevi prim. dnevi prim. dnevi 103 4720 2 191 945 46510 3138 18662 1191 1221 5379 71304 Iz teh podat kov je razvidno, da je bilo: - izgubljenih dni za nesreće pri delu 12503 dni - nesreće pri delu 790 primerov - obolenj za poklicne bolezni 8 primerov - izgubljenih dni za poklicne bolezni 325 dni - bolezni in nesreće izven dela 14691 primerov - izgubljenih dni za bolezni in nesreće izven dela 147290 dni - nega družinskega člana 3138 primerov - izgubljenih dni za ne*go 18662 dni — izolacija in spremstvo 1191 primerov - izolacija in spremstvo 1221 dni - vseh izgubljenih dni 180001 dni Primeri in dnevi v breme OZD Dejavnost Nesreće pri delu Obol. za pokl. Bolezni in nesreće Skupaj bolezen izven dela primeri dnevi primeri dnevi primeri dnevi primeri dnevi Elektrogospodarstvo 4 37 18 143 22 180 Prid. nekovinskih rudnin 50 435 473 2495 523 2930 Predelava nekov. rudnin 28 302 450 3545 478 3847 Kov. pred. dejavnost 156 1437 3318 21818 3474 23255 Predelava kem. izdelkov 108 931 3 74 1797 11271 1908 12276 Proiz. baz. kem. izdelkov 29 253 29 253 Proiz. končnih lesn. izdelkov 78 777 2209 13646 2287 14423 Proiz. tekst, preje in tkanin 29 303 1308 9229 1337 9532 Proiz. usnja in krzna 68 673 4 51 627 4867 699 5591 Proiz. usnja, obutve in gal. 10 117 229 1937 239 2054 Proiz. živilskih proiz. 40 343 604 3964 644 4307 Proizvodnja pijač 2 11 5 30 7 41 Skupaj 573 5366 7 125 11067 73198 11647 78689 Kmetijska proizvodnja K 6 69 99 878 105 947 Gozdarstvo 17 219 70 861 87 1080 Gradbeništvo 68 571 1086 6451 1154 7022 Promet in zveze 13 218 95 899 108 1117 Trgovina 23 295 1 9 507 4757 531 5061 Gostinstvo in turizem 8 100 94 794 102 894 Obrt in osebne storitve 45 470 591 3911 636 4381 Stan. kom. dejavnost 6 59 163 1280 169 1339 Fin. tehn. posl. storitve 2 34 79 529 81 563 Izobr. znanost, kultura 18 225 256 2222 274 2447 Zdrav, in socialno varstvo 11 157 449 3922 460 4079 Družbenpol. skupnosti SIS 135 1078 135 1078 Skupaj 790 7783 8 134 14691 100780 15489 108697 8 KAMNIŠKI OBČAN / 23. MAJA 1983 zemljisča ali gozda ter plaćevanje odškodnine za izkopan.gramoz, ki sta glavna vira financiranja Kinetijsko zemijiške skupnosti. Glede ukrepov v živinoreji smo kontrolirali izvajanje selekcije in kontrole proizvodnosti krav pri kmetih kooperantih in izvajanje programa Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. Nepravilnosti smo ugotovili pri sklepanju pogodb z rejci, ki oddajajo mleko v zbiralnice. Do ureditve stanja, je bila Emoni-, Kmetijski kooperaciji Domžale izrečena prepoved izplačevanja vseh vrst premij in stimu'la- cij- Veliko težav in nepravilnosti smo ugotovili pri uveljavljanju premij za privez telet za pitanje in izplačitu premij. rejcem. Emona je premije za privez telet rejcem izplačala sele decembra, čeprav je bil odlok o premijah izdan že v mesecu Juliju. V občini je bilo ugotovljeno veliko crnih zakolov telet. Za ureditev stanja smo Einoni, Kmetijski kooperaciji predlagali odkup vseh za rejo sposobnih telet, doslednejše izvajanje A in Z kontrole proizvod- nosti krav, ki obsega tuđi evidenco zaroda in rabo telet, organiziranje pitališč pri rejcih ter boljšo izrabo kmetijskih zcmljišč, ki bi omogo- čala rejo večjega števila živine. V občini glede na potrebe, nimamo dovolj kmetijskih zemljišč, zato so bili mnogi rejci, po prehodu na doma pridelano krmo, prisiljeni zmanj.šati stalež živine. Sodelovali smo tuđi pri licenciranju plemenjakov za prirodni pri- pust. Zaradi večje angažiranosti pri drugih opravilih smo le občasno kontrolirali izvajanje varstva rastlin in pred boleznimi in škodljivci ter promet in pridelovanje'semen in sadik. Organizacije, ki v naši občini pridelujejo semena in sadike (Kočna, Arboretum, Kmetijski institut), so strokovno usposobljene za uspešno tovrstno proizvva sprememba. Gostinski objekt je žc prevzel dru;; zasebni'-, .ci je pripravljen izvršilni predlog za Lzselitev prejšnjega najemnika objri.ta. Seveda pa bo pred ponovnim obrato- vanjem gostinski o! •.' .otrebno urediti v skladu z miuimalnimi sanitarno-higie nski' ; Upisi. Sanitarna inSpi ,:i: . ju po 50. členu zakpna o zdravstvenem nad- zorstvu nad živili (br. list SRS, st. 17/75) izrekla v preteklem letu 8 mandatnih kazni v zne^ku 5.500, din. Nadzorstvo nad graditvi jo objektov in urejanjem prostora je od sanitarnoga inšpektorja terjalo največ angažiranja. V letu 1982 jo organ sanitarne in.špekcij izdal 432 poprejšnjih soglasij k odločbam o lokaciji, gradbonemu in uporabnomu dovoljonju. Od tega je bilo izdanih 211 poprejšnjih soglasij k odločbam o lokaciji, 194 h gradbe- nemu in 27 k uporabnomu dovoijenju novozgrajenih objektov. Or- gan sanitarne inspekcije ugotavlja. da je bodisi lokacijska, bodisi gradbena dokumentacija kut prnogii k viogi za izdajo poprejšnjega soglasja, nepopolna ter je, potrebno zahtevati dopolnitve ali ćelo vlogo zavrniti. Gradbena ■dokumentacija je največkrat pomanjkljiva v pogledu zvočne in toplotne izolacije objektov, prezračevanja ter nepravilne končne dispozicije lokalnih odplak. V preteklem letu je sanitarna inspekcija izdala 3 pozitivna mnenja za zazidalne nacrte, ker so bili predloženi elaborati usklajeni s potrebnimi sanitarno-higienskimi predpisi in ekološkourbanističnimi normami. Nadzor nad škodljivim! vplivi na človekovo okolje je bil izvršen le na pritožbe občanov. Tako je bil v treh primerih izvršen inspekcijski pregled odvajanja fekalnih odplak ter izdane tri ureditvene odločbe. V dveh primerih je bil opravljen nadzor nad, po mnenju strank, prekomernim hrupom in izdana 1 odločba o sanaciji izvora hrupa. Sanitarna inspekcija je v preteklem letu sodelovala v komisiji za inspekcijski pregled objektov, v katerih se ustanavlja TOZD, organi- zira obrt ali povečuje predmet poslovanja v 58 primerih. Omenim naj še stalno prisoten problem odlaganja agresivnih ozi- roma nevarnih odpadkov za okolje. Teh toksičnih snovi je iz dneva v dan več, saj imajo čistilne naprave za odpadne vode zgrajene OZD ter zasebni obrtniki. Skrajni čas bi bil, da bi v republiškem merilu določili posebno zavarovana mesta za deponiranje nevarnih odpad- kov na nepropustnem terenu tor določili režim njihovega zbiranja in deponiranja. Začasno je problem rešen tako, da se ti odpadki odva- žajo na urejeno odlagališčo v Ljubljani in sicer se deponirajo pod posebnimi pogoji, ki jih določi Zavod SRS za zdravstveno varstvo Ljubljana. Trenutno problema odlaganja gospodinjskih odpadkov še ni, glede na dolg postopek za pridobitev potrebnih dovoljenj pa (lokacijsko, gradbeno in uporabno) za ureditev nove deponije je potrebno čim- prej sprožiti postopek. v Sodelovanje z Zavodom za socialno medicino in higieno Ljubljana je potekalo v letu 1982 zadovoljivo. Prav tako z Zdravstvenim domom, kakor tuđi medsebojno sodelovanje z ostalimi inšpekcijami. TRŽNA INSPEKCIJA Tržna inspekcija je lansko leto na področju trgovine (trgovina na debelo, trgovina na drobno), gostinstva (zasebni in družbeni sektor), obrti (družbenh in zasebni sektor) ler ostalih dejavnostih (šolstvo, zdravstvo, kmetijstvo, industrija) opravila skupno 274 pregledov. Na osnovi teh pregledov je bilo izdanih 27 upravnih odločb, podanih 18 prijav zaradi prekrškov in vložene 4 ovadbe zaradi gospodarskih prestopkov. Na kraju samem je bilo izrečenih 21 mandatnih kazni v znesku 10.100, din. V preteklem letu se je pretežno opravljala kontrola na področju blagovnega prometa, oblikovanja con in preskrbljenosti z osnovnimi živilskimi izdelki ter predmeti splošne rabe. Na področju trgovino na drobno je tržna inspekcija opravljala nadzor nad prometom blaga na relaciji grosist - maloprodaja, kako- vostjo blaga, deklariranjem blaga, opremljenostjo in urejenostjo poslovalnic, pravilnim shranjevanjem živil, označevanjem firme, ob- segom dejavnosti itd. Kontrolo kakovosti živil v prometu na drobno je tržna inspekcija ' opravljala organoleptično. Za ugotavljanje kakovostnih lastnosti po praviinikih pa se je posluževala pooblaščenih zavodov. Največja pozornost je bila posvećena pokvarljivomu blagu: sadju, zelonjavi, mesnim izdelkom, mlcku, mlečnim izdelkom in mlevskim izdelkom. Poudariti moramo, da delovne organizacije vse več proizvajajoživila po proizvajalnih specifikacijah in opuščajo proizvodnjo, za katero je v praviinikih predpisana kakovost. Kakovost teh izdelkov je slabša, cene pa so praviloma vodno višje (hrenovka -"dunajska itd). Zaradi slabe kakovosti je bilo iz prometa izločeno blago v vredno- sti 196.826,00 din in to predvsem zaradi kršitv_e pravilnika o kakovo- sti mlečnih in mlcvskih izdelkov, vendar ovadbe nišo bile podane zoper proizvajalca, ker je bil o napaki istočasno obveščen tuđi republiški. inspektor, kateri je uvedel postopek pri proizvajalcu. Izvršena je bila tuđi kontrola deklaracij različnih artiklov in ozna- čevanja izdelkov elektroindustrije z atestnim znakom za radio-frek- vončne motnje in varnost. Zaradi neuslroznih oznak so bili določeni električni proizvodi izloćeni iz prometa. ■ Na zahtevo strank jo bilo izdanih 11 odločb o izpolnjevanjii minimalnih tehnićnih pogojih poslovnih prostorov za opravljanje določenega predmeta poslovanja OZD oziroma njenih PE. Na področju trgovske dejavnosti je bila tržna inspekcija polno • angažirana pri spremljanju založenosti maloprodajne mreže z bla- gom široko potrošnje. Problemi so se pojavljali zaradi neenakomer- nih dobav in pa tuđi prekomemega nakupa določenih artiklov. S strani izvršnoga sveta so bili sprejeti tuđi različni ukrepi za izboljšanje preskrbe (sprostitev občinskih blagovnih rezerv, prednost na lista za nabavo plina), prav tako pa so trgovske organizacije v povezavi s tržno inspekcijo ter poverjenikom za preskrbo in trgovino v obdobju pomanjkanja pravočasno reagirale in skladno s potrebami tuđi ome- • jile prodajo in s tem zagotovile čim bolj enakomerno porazdelitev blaga med potrošnike. Od živil je primanjkovalo mesa, mesni izdelki, miečni izdelki, margarina itd. Se posebno pa je bilo potrebno veliko pozornost posvetiti preskrbi občanov z detergenti, plinom, premo- gom irf tekočimi gorivi. Kontrola prometa s tekočimi pogonskimi gorivi je bila izvršena tuđi skupaj z delavci UNZ na bencinskih servisih, pri čemer ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Kontrola porabe naftnih derivatov pa se' je izvajala tuđi po OZD glede na dejansko porabo od prikazane v pismenih poročilih tržni inspekciji. Kontrola cen je bila v pretežni Auri usraerjena na način oblikova- nja grosističnih in maloprodajnih cen v trgovskih organizacijah. Primeri kršitev so bili predvsem v nepravilni uporabi deležev za kritje stroškov prometa, zaračunavanju marž v piocentih na nabavno ceno namesto v absolutnih zneskih pri prodaji po višjih cenah od vcljav- nih. Kršitve so bile ugotovljene v trgovskem podjetju Kočna Kamnik in DO Delikatesa, TOZD Meso Kamnik. Med letom so bili tuđi primeri, ko so proizvajalci zakonito povećali cene svojih izdelkov. V takih primerih je bilo v večjih poslovalnicah ugotovljeno, da so izdelkom, ki so bili na zalogi zvišali cene na visino novih cen, ter pri tem zalog blaga nišo popisali in tako nišo knjižili razlike v dobro poslovalnice, temveč v osebno korist. Pri kontroli zaračunavanja cen obrtnih storitev pri zasebnih obrtni- kih je bilo ugotovljeno, da nekateri obrtniki nimajo izdelanih in potrjenih cenikov. Sicer pa je težko ugotoviti, če posamezni obrtniki pravilno zaračunavajo svoje storitve, ker na izdanih računih največ- krat ni specificiranih posameznih postavk in dejanska visina zaraču- nane režijske ure ali vrednost porabljenega materiala ni razvidna. Zoper obrtnike, ki nišo poslali Skupnosti za cene cenikov v potrditev so bili podani predlogi sodniku za prekrške. V mesecu aprilu je več privatnih gostiricev zvišalo cene za hrano, preden je skupnost za cene te cene potrdila. Zoper te so bili vloženi predlogi o prekršku. Kontrola cen stofitev je bila izvršena tuđi v AMD Kamnik in pri tem ugotovljeno, da so zaračunavali šolsko uro vožnje po višji ceni oziroma po cenah ki jih je Skupnost za cene zadržala. Pri tem je bila izračunana tuđi pridobljena premoženjska korist. Glede na prijave občanov jo bila izvršena kontrola cen v komu- nalni delovni organizaciji. Ugotovljeno'je bilo, da Komunalno po-* cijetje zaračunava strankam razliko za že poravnano najemnino grobov v visini med dosedanjo in novo najemnino, s tem da je Skupnost za cene to v ceniku potrdila. Ker smo smatrali, da to ne sodi y cenik, je bil ta poslan y,oceno Republiški skupnosti za ceno, ki je to potrdila. Na pocllagi tega so posamezne stranke sprožile spor na sodišću in uveljavljale svojo pravico. Na področju gostinstva je bilo opravljeno v preteklem,letu ocenjo- ' van je gostinskih obratov na podlagi pravilnika o razporeditvi gostin- . skih obratov v skupine v cilju doseganja realnega nivoja cen gostin- skih storitev odvisno od vrste gostinskega obrata in kakovosti gostin- skih storitev. Pri tem je sodelovala tuđi tržna inspekcija. Ugotovljeno je bilo da urejenost gostinskih obratov v df užbenem sektorju in izbira storitev tuđi v tem letu ni bistveno boljša. Ker so tehnični pogoji DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INOOK SI.L/.BA Skupščine občine Kamnik tel.:831-311 KAMNIŠKI OBČAN / 23. MAJA 1983 ___________________________________________________________________'________________________ 9 nekaterih gostinskih obratov (hotel Malograjski dvor) v družbenem sektorju kljub izdanim ureditvenim odloćbam še vedno neustrezni je bil v enem primeru zaradi neizvršitvc odločbe podan predlog o prekršku, v drugem pa izdana odločba o prekategorizaciji gostin- skoga objekta iz penziona v gnstilno s prenočišći. V mesecu novembru je. Izvršni svet Skupščinc obćine Kamnik ■ sprejcl tuđi predlog o organiziranosti enovite delovne organizacije gostinstva in žičničarstva v občini Kamnik, v kateri so zajete vse poslovne enote ražen penziona Šimnovec in bifeja Zeleni rob na Veliki planini, katera staže za določeno dobo dana v najem. V teh objektih so že ugotovljene določene izboljšave glede ponudbe gostin- skih storitev. Pri kontroli dejanskega stanja tehničnih pogojev poslovanja v zasebnem sektorju se ugotavlja, da so mnogo bol išc kot v družbenem sektorju, ražen v nekaterih primerih. Vzrok slabskih pogojev je V tem, ker objekt ni last zasebnoga gostinca in se mu ne zdi smotrno vlagati sredstva v objekt ali previsoka stuioM oseb, ki se z gostin- stvom ukvarjajo. Velik problem v gostinstvu je novi o.'!.>'■. o obruinvalncm času, s . katerim je obratovanje bifejem dov.- ■ ',<. 'io 20. ure. Ker so večina teh objektov v zasebnen i/redno dobro tehnično urejenih nahaja v središču mes. : - /ato tuđi poslovanje ne zaključi ob določeni uri, sta bila za: "i. .injav sosednih stanovaleev podana dva predloga o prekršku. V občini pa se razvija tuđi 'kmečki turizem in tako je bilo letos izdano eno potrdilo za opravljanje te dejavnosti. V nekaterih obrtnih strokah primanjkuje obrtnih delavnie, ki bi opravljale storitve manjšega obsega. Prav zato se tuđi število prijav šušmarjev ne zmanjšuje. V većih primerih je tržna inspekcija oprav- ljala preglede iri zasližanja na podlagi prijav oškodovanih strank oziroma občanov in pri tem ugotovila da se ti pritožujejo izključno samo v primerih nesolidno opravljenih storitev in previsokih een. Število pojavov šušmarjev pa se ne zmanjšuje tuđi zato, ker so pogoji za pridobitev obrtnoga dovoljonja dostikrat dolgotrajni (postopki za pridobitev spremembe nemembnosti prostorov iz stanovanjskih v poslovne itd.) in v večih primerih tuđi neizvedljivi (prezahtevni tehnični pogoji). Opa/en pa je'porast opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklič, za kar pa je verjetno vzrok v manj zahtevnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov. Pri podanih predlogih zaradi opravljanja obrtnih storitev brez dovoljonja pa so pozitivne spremembe pri izrečenih kaznih smlniku za prekrško, saj so te vočje in uporabljen je tuđi ukrep odvzema premožonjske koristi dosežone s prekrškom. Glede na prijave PM Kamnik se je vršila tuđi kontrola prometa z gozdnimi sortimenti in v enem primoru jo bil podan predlog o prekršku in zasežena določona količina rezanoga lesa. Drugih dejavnosti tržna inspekcija ni opravljala, ražen kontrole kvalitete občinskih blagovnih rezerv. Sodolovanje z drugimi inšpekcijami, upravnimi organi, postajo milite, tožilstvi, sodnikom za prekrške, Skupnostjo za certe in določe- nimi potrošniškimi svoti je bilo dobro. Tržna inspekcija si je prizadevala,' da bi opravila naloge, ki so ji bilo naložene z obveznimi navodili Republiškega tržnega inspekto- rata, vendar glede na obseg dol posebno v zadnjem času vseh v celoti ni zmogla. Prav tako v celoti ni bil realiziran tuđi program dela. Za .to jo verjetno delno kriva tuđi organizacijska oblika inspekcijske službe, v kateri ni uveljavljena deiitev dela in đoločena specializacija. VETERINARSKA INSPEKCIJA Delo veterinarske inspekcije je opredeljeno s številnimi zakoni, pravilniki in odredbami za to upravno področje. Glavni dejavnosti pa sta predvsem dve: varstvo živali pred kužnimi boleznimi in nadzor- stvo nad proizvodnjo, transportom, skladiščenjem in prodajo živil živalskega izvora. V letu 1981 je bilo področje občine Kamnik močno okuženo s steklino. Ukrepi veterinarske inspekcije v sodelovanju z Veterinar- skim zavodom in lovskimi družinami, pa tuđi s postajo milice in zdravstveno službo so imeli v končni fazi za rezultat, da je bilo območje Kamnika že v letu 1981 prosto stekline. V letu 1982 so se ukrepi še izvajali, vendar v manjšem obsegu, tako da tuđi v tom letu ni prišlo do pojava te nevarne zoonoze. Res, da je občina Kamnik torej že več kot leto dni prosta stekline, je bila pa dolgo ogroženo območje od sosednjih občin. Prav zato in ker je steklina izredno nevarna kužna bolezen, sedaj še ni bila preklicana odredba o zatira- nju in preprečevanju stokline na območju občine Kamnik. V letu 1982 se je nadaljevala akcija ugotavljanja I AK (infekciozne anemije kopitarjev), tako da je v glavnem akcija končana, ražen pri tistih lastnikih, ki konje nišo pripeljali na punkte za odvzem krvi. Iskanje teh posameznikov se bo nadaljevalo v letu 1983. Ker gre pri IAK za kronično neozdravljivo nalezljjvo virusno obolenje konj, je veterinarska inspekcija odredila obvezno karanteno vseh pozitivnih reaktorjev. Lastnikom obolelih konj je bila dana možnost, da oddajo živali v zakol. V okviru proprečevanja živalskih kužnih bolezni so bila tuđi izdana dovoljenja in pogoji za tekme in razstave (konjeniške prireditve, razstave pasemskih malih živali), uvozna in izvozna dovo- ljenja za izvoz divjačine v Italijo in uvoz psov iz tujine, oziroma • vođenje psov na razstave v tujino. V letu 1982 se je povečalo sodelovanje veterinarske inspekcije in čebelarjev. S pomočjo čebelarskih preglednikov je veterinarski ins- pektor uspešno odkrival »crne paše« - dovoz čebel na območje občine Kamnik iz drugih občin na pašo, vendar brez veterinarskega- zdravstvenoga potrdila. Na tak način je omogočeno širjenje in prena- šanje čebeljih kužnih bolezni. Na osnovi ureditvenih odločb veterinarske inspekcije je bila ob- novljena hladilnica v Marketu Emona in stroji v predelavi podjetja Meso Kamnik-Domžale. Prav tako so bile izdane ureditvene odločbe za Kočno Kamnik - poslovalnica Center na Duplici, poslovalnica Metka, skladišče Kočna, poslovalnica na Bakovniku, Market na Kranjski cesti in pa za poslovalnico Delikatesa. Povečal se je nadzor nad podjetjem Meso Kamnik-Domžale predvsem zato, da je proiz- vodnja kljub vzporedni adaptaciji klavnice lahko nemoteno potekala. Pregledani so bili vsi večji gostinski objekti, predvsem pa je bila pooštrena kontrola v tistih objektih, ki sami koljejo prašiče in predelujejo v izdelke. Prav tako so bile pod kontrolo menze večjih tovarniških obratov, opravljeni so bili tuđi številni občasni veterinar- sko-sanitarni pregledi živil živalskega izvora v. prodajalnah s temi živili na območju občine Kamnik. Veterinarska inspekcija je v preteklem letu redno opravljala vete- rinarsko-sanitarni nadzor pri uvozu kož v tovarni UTOK. Samo od aprila lani pa do konca leta je bilo pregledanih 142 kamionov uvoženih kož (približno 2,566.829 kg). Uvoz je bil v glavnem iz Amerike, SZ in DDR. Občasno se je vršila tuđi kontrola razkladanja kož, prispelih iz drugih krajev Slovenije in iz ostalih republik, redno pa je bila s strani veterinarske inspekcije kontrolirana evidenca o dospetju kož in o vrsti kož. Redno je bila veterinarska inspekcija prisotna pri izvozu zele- njavno-mesnih konzerv v tovarni ETA. Kontrolirana je bila kakovost izdelka in vse evidence v zvezi z mikrobiološkimi in kemičnimi preiskavami izvoženih konzerv. Od aprila 1982 se je izvozilo v ZR Nemčijb 9 kamionskih pošiljk - to je 186.656 doz in v SZ 15 kamionskih pošiljk v količini 625.500 doz. Redno je bil kontroliran tuđi obrat sam in pa vse evidence o higieni in delovanju obrata. Veterinarska inspekcija je izdala tuđi številna poprejšnja soglasja k lokacijskim in gradbenim dovoljenjem za gradnjo gospodarskih po- slopij oziroma hlevov. Lani je veterinarska inspekcija pooštrila tuđi kontrolo nas skladi- ščenjem in izdajanjem zdravil za veterinarske namene, predvsem izdajanje antibiotikov in strupov, da ne bi prišlo do zlorabe le-teh. Večkrat je veterinarski inspektor urgiral pri Komunalnom podjetju Kamnik, da bi uredil svoje obveznosti, kar se tiče živinskega sejma. Že v letu 1981 je stari živinski sejem ob Cankarjevi cesti postal skladišče Metalke. Za ureditev novega je bilo zadolženo Komunalno podjetje, ki pa vse do danes ni izpolnilo svoje obveznosti. Menim, da takšen odnos ni v interesu našega kmeta in živinoreje v naši občini. URBANISTIČNA BN GRADBENA INSPEKCIJA Delo urbanjstične inspekcije potoka v skladu z zakonom o spre- membah in dopolnitvah Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 8/78) ter skladno z zakonom o splošnem upravnom postopku (Ur. list SFRJ, št. 32/78). Pooštreni predpisi iz varstva kmetijskih zemljišć, ki urojajo tuđi urbanizacijo prostora narekujojo urbanistični inspekciji pooštren nadzor nad vsako gradnjo v prostoru. Če smo do sedaj ugotavljali, da stanje na terenu ni kritično, bi to oceno morali skrbno pretehtati. Dojstvo, da jo vse manj zazidljivih površin oziroma, da jih na območju Kamnika skoraj ni vse do sprejetja prostorskega plana, povečuje možne lokacijo novih nedovoljenih gradenj. Pooštren nad- zor celotne družbe bi lahko dosegel zajezitcv divjih gradenj. Problem, ki ga nakazujemo je nadzor družbe, skupnosti, nas vseh. Iz leta v leto ugotavljamo, da smo dolžni skrbeti za varstvo okolja vsi, ne le inšpektorji, v praksi pa je to povsem drugače. Akcija gradbene in urbanistične inspekcije s sodelovanjem krajev- nih skupnosti, SZDL, SKS, Vodnogospodarsko organizacijo in dru- gimi pri reševanju problema že zgrajenih in kategoriziranih objektov (III. kategorija) na območju Kamnika, ni prinesla pozitivnih rešitev. Se več, določona krajevna skupnost se zavzema za legalizacijo začetih gradenj brez dovoljenj na zemljiščih, ki so izrazito kmetijskega značaja, kjer gradnja po veljavnih urbanističnih aktih ni možna. Problem, ki zavira delo inspekcijo, so intervencije določenih sub- joktov ali faktorjev, ki bi že po svoji funkciji moralo nastopati skladu« z zakonom o urbanističnem planiranju. Pri tem je potrebno določeno zadevo odložiti na čas, da si investitor nekako izsili lokacij- sko dovoljenjo. Takšen odnos pa se negativno odraza na terenu. Ne glede na zgoraj navedeno, menimo, da je v lotu 1982 bil storjen določen napredok. Res jo, da ni bila izvršena nobena odstranitov nedovoljene gradnje po tretji osobi, ros pa je, da so investitorji upoštevali odločbe urbanistične inspekcije, ćelo več, da so na podlagi izdane odločbo pokrenili postopek za pridobitev lokacijskega dovo- ljonja in le toga tuđi dobili. V pristojnost urbanistične inspekcije no sodijo zadevo, ki jih je obravnavala komisija za popis in kategorizacijo, razvrstitev objektov v III. kategorijo. Menimo pa, da lahko podamo mnenje za tište objekte, ki dejansko ne sodijo v prostor in jih je potrebno odstraniti. Tu mislimo na štiri (4) lesene barake v Tunjicah ob Tunjščici in pa na objekte, ki se nahajajo na njivskih površinah (Brezje). Sporna je tuđi lokacija treh objektov na Okrogu, kot tuđi dveh objektov pod Kamniškim vrhom, ki sta možna onesnaževalca vode in vaškega vodovoda. Glede sedmih (7) objektov na Kisovcu, ki so bili predelani iz planšarskih'staj v počitniške objekte, menimo, da bi jih bilo možno legalizirati, vendar s pogojem, da se jim določijo sanitarni in drugi pogoji, ki ne bi kvarno vplivali na okolico. Legalizacijo podpiramo, ker ne gre za novogradnjo in bi jo bilo možno izvesti s skupinsko lokacijsko dokumentacijo. Izvesti legalizacijo ter določiti pogoje gradnje na tem območju je po našem mnenju nujno, saj bo nova cesta povečala možnost gradnjo in bi z določitvijo urbanističnega dokumenta urbanistična inspekcija lahko bolj učinkovito nadzirala samo gradnjo in ustrezno ukrepala. Prav tako menimo, da bi bilo možno del Brezij, kjer zemljišče ni kakovostno in na katerem že stojita dva objekta, urbanistično obde- lati, ter razparcelirano zemljišče - pet parcel - vključiti v zazidalno enoto. Izmed ostalih nerešenih zadev je še pet (5) objektov v Sovinji peči, kjer so investitorji sicer pridobili lokacijsko dovoljenje, vendar nišo pridobili gradbenega, zato je potrebno obnoviti postopek ter ob- močje Sel in Studene, kjer bo KS Sela pri Kamniku v svojem prostorskem predlogu nakazala zazidljivi del teh dveh območij. V letu 1983 je prioritetna naloga preventivno delo na terenu, to je v samem začetku preprečevati začete gradnje, v opomin vsem mož- nim novograditeljem nedovoljenih gradenj pa odstranitev vseh zače- tih gradenj. Stevilčni prikaz: 1. Skupno pregledanih objektov 249 Od tega družbena gradnja 30 stanovanjski objekti 123 počitniški objekti 35 adaptacije \ 33 pomožni objekti 28 2. Izdanih je bilo 19 odločb o odstranitvi objekta. Od tega: - med postopkom je 7 investitorjev pridobilo lokacijsko dovolje- nje oziroma potrdilo; - štirje (4) investitorji so izpolnili naloženo obveznost; - štirje (4) investitorji so zaprosili za izdajo potrdila oziroma lokacijskega dpvoljenja ter bodo svojo gradnjo legalizirali; - nedokonćan postopek - 4. 3. Izdanih je bilo 21 ustanovitvenih odločb. Ugotoviti moramo, da so investitorji gradnje ustavili ter zaprosili za izdajo ustreznih dovo- ljenj. Pri tem ugotavljamo, da bi ta ista dovoljenja lahko pridobili pred uvedbo postopka urbanistične inspekcije, da pa zaradi nevedno- sti le-tega nišo storili. Vsled tega zoper njih ni bil podan predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. 4. Predlagano je bilo 15 investitorjev sodniku za prekrške. Gradbena inspekcija svoje delo opravlja skladno z zakonom o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 42/73). Problemi, ki se pojavljajo ne izvirajo iz gradenj brez gradbenega dovoljenja. Res je, da v določenih gradnjah le-ta prehiteva izdajo gradbenega dovoljenja ter investitor to izkazuje kot pripravljalna dela. Bistvo, ki zajema največji problem, je urejanje okolice, zunanja ureditev. Zaradi pritiskov, ki jih izkazujejo bodoči stanovalci ter navadno slabe vremenske razmero ali zimski čas, se za stanovanjske objekte v blokovni gradnji izda uporabno dovoljenje v pogojniku, da se uredi zunanja ureditev soseske, ko bodo podani za to pogoji. Navadno investitor s to ureditvijo zamuja. Problem pri blokovni gradnji so parkirišča, zeleniće ter otroška igrišča kot tuđi neurejeni dovozi. Stevilčni prikaz: 1. Opravljeno je 111 tehničnih pregledov: - 40 pregledov za družbeni sektor; - 71 pregledov za zasebni sektor; 2. Sodelovanje pri komisijah: - 31 komisij za družbeni sektor; - 45 komisij za zasebni sektor. 3. Izdanih je bilo 37 odločb od tega: - 21 odločb za zasebni sektor in sicer uskladitvene ureditvene in ustavitveno odločbe; - 5 ureditvonih odločb za družbeni sektor; „- 11 odločb za pridobitev poizkusnega obratbvanja. 4. Sodniku za prekrške je bilo predlagano 6 investitorjev. GOZDARSKA INSPEKCIJA Gozdarska inspekcija MUIS je delala na območju občine Kamnik začasno in se redni pregledi, kot se vršijo drugod nišo opravljali. V začetku leta je gozdarski inspektor sodeloval z davčno inspekcijo pri pregledih obrtnikov, kateri se ukvarjajo z žaganjem oziroma predelavo lesa. Na območju občine je precej živahna trgovina z lesenimi sorti- menti in gozdnimi proizvodi. Inspekcija je v 4 primerih zasegla les, ker ni bil znan izvor in izvršila 20 progledov ter prijav sodniku za prekrške zaradi nedovoljenega poseka drevja, prilastitve lesa in proti pravnoga nakupa gozdnih sortimentov. Posebno izstopajoč je bil problem nedovoljenega poseka v gozdo- vih SLP v k.o. Podvolovljek, kjer je skupina okoliških lastnikov gozdov posekala večjo količino lesa. Dojanje je bilo izvršeno pod okriljem Pašne skupnosti Crna z motivacijo širjenja planine, ki se uporablja za pašo. Pregled je pokazal, da posok ni bil izvršen na negozdni površini, ampak je opozoril na neurejene odnose v pašnih skupnostih, kar omogoča tuđi tako prekrško. Gozdarska organizacija TOZD Gozdarstvo Kamnik, katora gospodari s prizadotimi gozdovi je bila opozorjona, da ustrozno ukropa. V poletnih mesecih je prišlo do sušenja iglavcev na območju Velike planine. Pregled je pokazal, da so drevjc suši zaradi preho dnoga zasekovanja, katoroga so izvršili koristniki planine. Gro ■/:: škodo na negozdni površini, ki ne podlože gozdarskim prcdpisom. Nastala škoda pa je pomembna, saj se suši drovje v prostoru, ki j predviđen v rekreacijsko nameno. Vondar ne obstaja noben doki ment (odlok), ki bi urejeval gospodarjonje s prostorom na podroćj Veliko planine, po katerem bi lahko učinkovito urojali tuđi lak< škodljivo pojave. Gozdarska inspekcija je pregledala tuđi nekaj primerov gosp«xlar- jonja z gozdovi v neposredni okolici mosta Kamnik, ki po mnenju Zavoda za spomoniško vartvo nišo najbolje izvedeni. Ugotovljeno je da SO Kamnik nima poseboj izločcnih gozdnih površin, kot gozdov s posebnim namenom, kar omogočata 52. in 53. člon zakona o gozdo- vih. S takim odlokom, bi se predpisal poseben režim gospodarjenja, ki bi lahko ščitil tuđi interese ostalih koristnikov prostora, kar prihaja v gozdovih ob naseljih vedno bolj do izraza. Gozdarska organizacija je bila na tovrstno problematiko opozprjena. Pregledano je bilo tuđi 7 objektov snovanja novih gozdov, katero finansira SJS za gozdarstvo SRS in 13 objektov vzdrževanja objektov vlaganj iz preteklih let. Dela so bila zadovoljivo izvršena. Gozdarska inspekcija je delala na območju občine Kamnik 31 dni, izdala 4 sklepe o zasegu lesa in 20 prijav sodniku za prekrške. Skupščini občine Kamnik se priporoča, da se uredi poslovanje pašnih skupnosti, sprejme dokument o ureditvi režima gospodarjenja s posestvom na Veliki planini in razglasi gozdove v okolici mesta Kamnik za gozdove s posebnim namenom - (zeleni pas) v skladu s 52. in 53. členom zakona o gozdovih. DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščiiie občine Kamnik (el.: 831-311 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK razpisuje na podlagi Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS št. 13/74) in sklepa Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 22. 4. 1983 naslednjo JAVNO DRAŽBO s pisnimi ponudbami za odprodajo dveh zasedenih stanovanj 1. dvosobno stanovanje št. 17 v II. nadstropju Klav- čičeva 8, Kamnik v izrheri 59,30 m2. Izklicna cena je 1,173.362,9? din. Kupee, ki na dražbi uspe, plača tuđi davek na promet z nepremičninami, ki je sestavni del kupnine. 2. enosobno stanovanje s praznim podstrešnim de- lom št. 30 v IV. nadstropju stanovanjskega bioka B-8, Matije Blejca 18, Kamnik v izmeri 63,30 ml + 39,20 m2. Izklicna cena je 1,622.008,65 din. Kupee, ki na dražbi za predmetno stanovanje uspe, plača tuđi davek na promet z nepremičninami, ki je sestavni del kupnine. Interesenti morajo obvezno položiti kavcijo v visini 5% od izklicne cene in to na račun št. 50140-662- 324006 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik - sredstva za družbeno pomoč. Osebni polog kupca pri prodaji stanovanja na kredit ne srne biti nižji od 25% izklicne cene in mora biti plačan najpozneje v 30 dneh po sklenitvi pogoJb-i (za osebni polog še štejejo lastna sredstva interesen- ta in posojila iz nenamenskih prostih bančnih sred- stev). Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ka- mnik kreditira prodajo stanovanja v skladu z določili Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik. Kupee nosi vse stroške v zvezi s pogodbo. Interesenti naj vložijo pisne ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako JAVNI NATEČAJ - ODKUP STANOVANJA na naslov: Sa- moupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Kamnik. Odpiranje ponudb bo 14. 6.1983 ob 8. uri v sejni sobi Stanovanjskega in komunalnoga gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Steletova 8. Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb. 10 KAMNIŠKI OBČAN / 23. MAJA 1983 De ve tdeseti maj mamo Maričke Marija Fujan, Tomova Ma- rička z Gmajnice je letošnjega 17. maja praznovala svoj 90. rojstni dan. Kljub trdemu delu in težkemu življenju je še ve- dno zelo radoživa in se zanima za vse okrog sebe. Časopise preberc sproti, le televizije ne gleda rada, ker slabo sliši. Naj- bolj je vesela obiskov prijate- Ijic, znanecv in sorodnikov, da lahko / njimi malo poklepeta in zve, kaj je novega. Dostikrat se na račun svoje starosti pošali, rekoč, kaj le še ima svet od »ene stare babe«. Pa ne misli resno. Življenja se veseli in pravi, da ji ni bilo nikoli lepše kot sedaj. Zaradi skromnosti, katere je vseskozi vajena, jo vzradosti že najmanjša pozor- nost. Zato se rada spomni tuđi obiska predstavnikov krajevne skupnosti Komenda in zveze borcev, ki so ji ob dnevu žena kot najstarejši krajanki prinesli šopek rož in čestitko ter se z njo malo porazgovorili. Kako pa je živela teh 90 let mama Marička? O svojem živ- ljenju, ki ni bilo lahko, pripo- veduje zelo rada in je kot živa neprebrana knjiga. Rodila se je leta 1893 na Klaneu, pri Jur- joveu po domaće. V družini so bili štirje otroei. Delo na kme- tiji ni dajalo dovolj kruha za vse, zato so jo z osemnajstimi leti poslali služit. Še sedaj hrani poselsko knjižico z vpisanimi službami pri raznih družinah v Ljubljani in gostilnah v Kamni- ku in Šmarci. V njej prebere- mo: »poštena in vestna, pripo- ročam za vsako delo«. Delo go- spodinjske pomoćnice takratne čaše ni bilo lahko, vendar si je s svojo pridnostjo pridobila in ohranila dobro ime. Poročila se je leta 1928, sta- ra 35 let. Mož Janče je bil kro- jač in na Gmajnici sta si kupila hišo. Zaslužek s šivanko je bil skromen; na krpici zemlje pa tuđi nišo pridelali več kot za vzrejo enega prašiča. Njuni štirje otroei se nemalokdaj spo- minjajo, kako je marna zakle- pala vsak košček mesa in kru- ha. Le-ta še dostikrat v hlebu ni bil, saj se je razdrl že v peči, ko se je pekel. Najtežje pa je bilo med voj- no. Podnevi so šivali za preživ- 1 janje, ponoči pa za partizane, ki so premočeni, premraženi in strgani prihajali sredi noči. Treba jim je bilo oprati, posu- šiti in zašiti do jutra. Otr •■■ ,■ iCMio'cvanja na pitno vodo in vpliv nekat' ;.:. najbolj kritičnih odlagališc na njihovo neposredno okolje. Na področju varstva pred hrupom ugotavlja studija, da UN ne upoštevajo predpisov o varstvu pred hrupom. Većina industrijskih kompleksov je v centru mesta, v prostorskih aktih pa tamponska področja nišo predviđena med hrupnim industrij- skim področjem in bbčutljivim stanovanjskim ob- močjem. Studija predlaga fazne raziskave za varstvo okolja pred hrupom in sicer: 1. faza: izdelava kart dnevnega in nočnega hru- pa in inventarizacija virov 2. faza: analiza, ali so obstoječi prostorski akti in razvojni nacrti v skladu z zahtevami o hrupu, glede na dejansko stanje 3. faza: uskladitev obstoječih prostorskih aktov z zahtevami predpisov o varstvu pred hrupom 4. faza: načrtovanje konkretnih ukrepov 5. faza: oblikovanje in terminski programi sa- nacijskih načrtov 6. fii/■ .rotno preverjanje novih razvojnih smernic :.i investicijske dokumentacije s stališča varstva pred hrupom. Zadnje poglavje, ki se ga studija dotakne, je ravnanje s posebnimi odpadki. Tu pa je med tem že napravljen korak naprej v raziskavi oz. pripravi lokacije, tako da onesnaževalci podpisujejo po- sebno korzorcialno pogodix>, s katero se zavezu- jejo pripraviti skupna ustrezna odlagališča agre- sivnih odpadkov. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN / 23. MAJA 1983 11 Na podlagi 55. in 61. člena zakona o daižbenem varstvu otrok (Ur. I. SRS, št. 35/79), 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik za' obdobje 1981-1985, v skladu z dogovorom o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravice denamih pomoći je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik na svoji seji dne 21. 4. 1983 sprejela SKLEP O VISINI DENARNIH POMOĆI IN DOHODKOVNIH POGOJIH V LETU 1983 V OBČINI KAMNIK A. Denarna pomoć In povećana denarna pomoć otrokom delavcev Pravico do denarne pomoći ima vsak otrok v znesku 1. 1.400 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. h kateri pripada do 3.900 din mesečno na družinskega člana; 2. 1.000 din mesečno, če je dohodek'družine, v kateri otrok živi oz. h kateri pripada 3.900 do 4.200 din mesečno na družinske