St. 233 : Psftnlns plafana »istininw. —- w soboto 31. oktobra 1925. Posamezna številka 29 cent« Letnik L Izhaja, lEvzemšl pondeljek, A.siške£a št. 20, i. nadstropje, pisma se ne sprejemajo, Prof. F. Pertc. enaša za mesec L 7.—, 3 Za inozemstvo mesečno 5 licajsk® toJ^f > a m uprave it. 11-97. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih »svodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Ogtael naročnina in reklamacije se poSiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, iltte* sv. Frančiška Asiškega «tev. 20- l. nad. — Telefon uredništva in uprave lfc-ST Minsko distiha (Spisal dr. Leo Epstein, tajnik nemške Ltge za Društvo narodov in za sporazum med narodi v čehoslcrvaški republiki). V naglem tempu naraščajoče zanimanje, ki se v Evropi in tudi izven nje obrača manjšinskemu vprašanju, dovaja do tega, da se o različnih ozemljih, ki so v zvezi s tem vprašanjem, razpravlja znanstveno v množeči se meri. To je treba pozdravljat« in je celo potrebno. Le po tej poti se bo to vprašanje — ki se je prvotno razpravljalo predvsem, ako ne izključno politično —, na eni strani moglo povzdigniti iz borbe dnevnih mnenj na višjo stopinjo, na drugi strani pa poda.il manjšinam, borečim se za svoje pravice, porabno orožje v njih boju. Kar je za prirodo-tnanstvo eksperiment, je za . ečino duhovnih znanosti statistika, ki je sicer manje eksaktrao, a vendar neogibno pomožno sredstvo. Statistika je precej nepriljubljena znanost — in to ne povsem neopravičeno. "6aj se ji često očita, da se na nažin, kakor se sestavljajo mase Številk, more doseči vsak zaželjeni u9pen. Dasi je ta sodba na splošno krivična, je vendar istotako gotovo, da se mora statistika sama porabljati z veliko previdnostjo tedaj, ko se uradne poizvedbe tičejo področja, ki je oddaljeno od dnevnega političnega boja, če ne s&ačinkujejo že pri poizvedbah samih različne sile in interesi, ki hočejo v katerikoli smeri vplivati na številčne poizvedbe. Prav to pa se dogaja v prvi vrsti pri na-ro-dnostm statistik* v vseh deželah, kjer so narodni boji. K temu prihaja še, da znaki narodne pripadnosti, narodnosti, občeval-nega in materinskega jezika, ki jih narodnosna statistika mora jemati za podlago svojim poizvedbam, ostajajo često nejasni jn dvomljivi tudi tedaj, ko se ne more dvomiti na popolni nepristranosti štetvenih organov in ko se poizvedbe ne vršijo v Grki Izpraznili bolgarsko ozemlje »louenska narodno skupščina odaodena do Četrtka Zborovanje makedonskih komttašev - Obmejni spor povzročile grška čete SOFIJA, 30. Medtem ko poročajo inozemski listi, da je grško-bolgarski spor poravnan in da »e grške čete umikajo z bolgarskega ozemlja, prihajajo z bolgarske meje vesti, da »praznujejo Grki le nekatere kraje, tako na prfimer pri Petriču in da istočasno prodirajo v pokrajini Metnika. Bolgari pravijo, da igra Gretja nevarno igro v svrho prevare velesil. Grški generali opravičujejo to strategijo z izgovori, da si morajo z navedenimi potezami zavarovati umik pred napadi ma-ce d črnskih komito^v. Poedttni majhni spopadi med macedonskiimć komstaši in grškimi četami «e vršijo ponekod še sedaj. Komif taške tolpe se ne pokorijo niti poveljem sofijske vlade in niti svojemu poglavarju generalu Protogerovu. Raditega je Proto-gerov sklical za danes v Džumaji; zborovanje voditeljev macedon&kih komitaSev, da razpravljajo o položaju. Prevladuje mnenje, da se bodo zborov alci izrekli za popolnoma samostojno akcijo proti Grkom. Grčija izjavlja, da bo zvaiila na bolgarsko vlado vso krivdo za komataške napade. Raditega proučuje bolgarski mmitstr-ski svet neprestano poltožaj na gršico-bol-garsfki meji in ne oddaja listom nikakih poročil o storjenih sklepih. V Sofiji pravijo, da je sedanji konflikt le uvod k resnim dogodkom. SOFIJA, 30. Z ozirom na protokol, ki so ga sestavili inoaemcla vojaški atašćji, ugotavljajo listi z zadoščenjem. da govori imenovani protokol le o žSsedbi bolgarskega ozemlje po grških četah. Bolgarska brzojavna agencija javlja, da so včeraj popoldne preiskovalna komisija in mnogoštevilni novmarji obiskali bolgarsko izpraznjeno ozemlje in so ugotovili, da so grške čete odvedle veKke množine živeža, tobaka m goveda. Ravnotako so gr*ke čete sežgale več bolgarskih hić. Usoda zajetih bolgarskih vojakov je d ose da j neznana. BEOGRAD, 30. (Lnr) Jugoslavenska ▼lađa je prejela službeno obvestilo, da se je grška evakeacija bolgarskega ozemlja izvršila 28. t. m. o polnoči brez vsakih incidentov. _ Otvoritev bolgarskega sobranja SOFIJA, 30. Bolgarsko sobranje je včeraj otvoril kralj Boris s prest olnim govorom. Kralj Boris naglasa, da je njegova glavna skrb vzdrževati korektne in prijateljske odnošaje do sosedov in do velesil. Z obžalovanjem ugotavlja, da so grške čete vpadle na.oizemlje južne Bolgarije. Veseli ga pa, da je prebivalstvo ostalo mirno, fcolgariija pa stavi vse nade na Društvo narodov. Po kraljevem govoru je bila seja zaključena. Načelno glasovanje o invalidskem zakonu KrecPti za beograjsko narodno gledališče BEOGRAD, 30. (Izv.) Na današnji seji Narodne skupščine, ki je pričela ob 10. uri dopoldne, se je nadaljevala načelna razprava o invalidskem zakonu. Zaključno besedo je povzel minister socijalne politike Simonovič in je odgovarjal na kmtike optfzioijonalcev. Nato se je vršilo načelno glasovanje o zakonu. V vsem je glasovalo 244 poslancev in sicer 181 poslancev za zakon in 63 poslancev proti zakonu. S tem je bila načelna debata zaključena. Prihodnja seja se vrši šele v četrtek z dnevnim redoSm: Specijalna debata o invalidskem zakonu. V splošnem je bilo danes v parlamentarnih krogih zelo živo. Posamezni parlamentarni krogi so imeli seje ter se posvetovali, kako naj uporabijo proste dneve. Poslanci SLS so odšli danes domov na agitacijo. , Tekom popoldne se je sestal k seji finančni odbor. Odobril je nekoliko kreditov za Narodno gledališče v Beogradu. V zunanjem ministrstvu se je vršila pod predsedstvom dr. Ninčića konferenca gle- *de konkordata z Vatikanom. O sklepih konference ni ničesar znanega. Milanski govor Mussollnija in pripoMbe rimskih listov " RIM, 30. S povratkom ministrskega predsednika v prestolnico se napoveduje večja živahnost na političnem polju. Medtem se je darvi otvoril kongres italijanskih fašjev v inozemstvu in v kolonijah. Toza- na Kapitolu. devni obred se je izvršil znamenju narodnega boja in vplivov, spo- Kongres se bo zaključil 1. novembra in ob jenih z njim. Jasno je torej, da so podatki narodnostne statistike posebno važni in politične pomembnosti ravno tam, kjer vihrajo narodni boji, kjer taka več ali manj nasilna in vo-jevita večina na stepa proti zatirani in za svoj obstanek boreči se manjšini. Tu se more pač povsod postaviti načelo, da so manjšine v številnih podatkih prikrajšane na korist večine. Da pa so narodnostne statistike tudi ob takih predpostavah vendar velikega pomena, je na dlani. Statistik ima tu dvojno nalogo. V prvo na-j obdela že podani številčni) materijal, v drugo pa, da s svojimi znanstvenimi metodami pokaže r.a vire pogreškov v številčnem materijalu. Da se drža'vni statistični uradi pri obdelovanju in razvrščanju številčnega materijala nagibi je j o k zastopanju interesov večine, je jasno istotako kakor da branijo resničnost svojega materijala proti vsakemu še tako upravičenemu očitku. Zato je v velikem interesu narodnih manjšin, - in srcer vseh narodnih manjšin, da se je poznan in odličen čeho-nemški statistik z občudovanja vredno žflavostjo in energijo ic lil ustanovitve instituta, ki naj bo poklican. da bo na eni strani zastopnik manjšin, oškodovanih po ljudskih štetjih svojih držav, na drugi strani pa da bo imel nalogo kontrolnega organa, državnih statističnih uradov, v kolikor prihajajo v poštev inte tej priliki bo imel tudi ministrski predsednik svoj govor. Na sporedu kongresa sta dva Farinaccijeva govora. Senat bo na eni svojih prvih sej predstojećega zasedanja, najbrže 16. novembra, načel razpravo o ženski volilni pravici. Rimski listi pišejo k predvčerajšnjemu govoru ministrskega predsednika v Milanu dolge komente. Naslednik rimske izdaje Miissolinijevega glasila ponavlja pod naslovom ctBog naq ščiti našega v?o ;e na izv.ten na»čin označil njegov program. beda,,e izšel prvi zvezek publikacije «Sta-tistische Mmderheitenrundschau*. Zvezki bodo izhajali v neobvezni zaporednosti in hoče,o izpolniti obstoječo vrzel manjšin-skega arhiva. Prvt zvezek jamči da bo namen dosežen. Vsebule dva članka pred-stonistva zavoda: < Manjšinsko ' in «:Vrednost češke narodnostne *at?stike po ijtH^cem štetju »5. februarja 1925 » monografije Otona Martina - Češko šolstvi na Dunaju*, Karla Eramrasa -Manjšine na Romunskem*, Henrika Makova Man: friška slika na Poljskem*, in Riharda Grabne rja ^Slovansko ozemlje, ki ga je p vc '>o-ogrska monarhija odstopila Italiji» 7ai:!;uček tvorijo mali prispevki iz Čeho-S o vaške. Poljske, Jugoslavije, Romunije, vesfa, ampak pod pogojem, da »e ne gre 6ez meje plaftimth možnosti, ki so odvisne od tistega, kar bo Nemčija hotela ali- mogla plačati.« Z ozirom na Musosliinijeve kritike liberalizmu ugotavlja rimsko g 1 a) sni o liberalcev, da se ni nikoli autentična liberalna ideja oddajila od temeljnih načel državne oblasti, imperija zakona m nacijonatne discipline. HcsDorazunUonia v delsgaclli za wa*kxngton»ka pogajanja? RIM, 30. V finančnih krogih kroži govorica o nesporazumljenjih med finančnim ministrom Vodpijem, načelnikom italijanske delegacije za ureditev dolgov, ter izvedencem dr.jem Pirellijem, od katerih da je prvi za najetje novih posojil, čemur se pa drugi upira. Agencija «Volta-» zavrača te govorice ter zatrjuje, da so brez vsake podlage. _ Pozabljen ameriški dolg RIM, 30. «Voce Repubblicana» piše: Beaumarchais je posodil ameriškim revolu-ciijonarjem 3 milijone 600.000 funtov ster-limgov ter je umrl, ne da bi mu Američani povrnili posojila. Po petdesetih letih so plačale Zedinjene države Beaumarchaiso-viim dedičem 800.000 šterlingov. Ostane še 1,800.000, vsota, ki bi skupno z obrestmi .dobrodošla v sedanjih težkih časih. Lomborisko udruženje novinarjev pod faifstoTskim triumviratom MILAN, 30. Za danes so bile napovedane volitve v udruženju novinarjev za LombdP-diljo. Predloženi sta bili 2 listi, ena faši-stovska in druga s »strani opozicije. Medtem pa je prefekt z ozirom na javni red imenoval triumvirat na čelo udruženja, kateri sestoji itz komisarja Luigija Begnamija, tek vprašujemo: bo-li prihodnja oblika1 Pietra Par inija ter baroua Gustava Weil- družbe, kakoršna bo postala po številnih reformah, prava j>olitično-juridična organizacija volje nacije? Ako se bo kedaj volja nacije organizirala v državo, ako bo dr-žaiva postala pravi izraz volje nacije, od tedaj ne bomo več imeli kaj kritizirati. In država bo morala obvladati vse, kar bo vse.» «Giornale d'Italia» se strinja z Mussoli-nijevo izjavo, da se Italija nahaja v težavnem finančnem položaju, ter pripominja: «Mussoliini je rekel, da smo prebili im da preživljamo dobo resnih finančnih težav. Premagali jih bomo, ampak moramo jih imeti pred očmi in ne smemo se pustiti zavesti s prave poti. Dostavil je, da moramo rešiti liro, in za njeno rešfitev je potrebno, da ne pomnožimo njenega obtoka. schott. Vsi trije ao fašisti. Skupna aretacija 25 komunistov RIM, 30. V Teraiju v okolici Rima so imeli komunisti sestanek, na katerega se je utihotapilo tudi nekoliko oficirjev in četnikov fasistovske milice. Med razpravljanjem so natvzočni miličarji pozvali zbo-rovalce, da naj se udajo. Aretiranih je bilo tako 25 komunistov, med temi tudi bivši poslanec Sbaraglini. Pri tej priliki je bilo zaplenjenih najd 6000 Hr, več propagandnih knjižic ter nekaj orožja. novi Zopet aretacije radi florentinskih dogodkov FIRENZE. 30. Listi poročajo, da se pre- Ampak za obrambo lire je treba varievati H^3 ^L^fek'^ ?'.,°kt'jbra mr" « paziti, da se ne oJežemo za plačila ,zdani..' ogromnih svot inozemskim upnikom Italijanski davkoplačevalec je prenesel vse, kar se more zahtevati od človeka. Ureditev dolgov napram Amerika in Angliji more biti koristna za dosego stalnega ravno- Itaiije, Alzacije-Lotaringije, Belgije, Rusije, Ogrske, Avstrije, Švice in Finske. Za bližnji čas obljublja zavod Študije o asimilacijskem prdblemu, o volilni geometriji in o delovanju obrambenih društev. Kakor končni cilj dosedanjih del označa zavod statistično priročno knjigo za vse nemštvo in statistično manjšinsko ročno knjigo. Obe knjigi izAdeta v bližnjem času. Kdor deluje na manjšinskem polju, ve, kako občuten nedostatek je v pomanjkanju zanesljivih statističnih podatkov o narodnih manjšinah. Pa tudi preko ozkega kroga znanstvenih delavcev bosta imeli napovedani knjigi veliko pomembnost. Tako je postal manjšinski institut dunaj-skega vseučilišča dragocen činitelj v borbi narodnih manjšin za njih pravico in je preden zanimanja in podpore vseh manj-s^n, da bo mogel ustrezati velđd les ^ jo je nadel aretacijski nalogi in policija je aretirala nekega 60-letnega starca ter 37-letnega Frullinija. Ti dve aretaciji sta se izvršili, ker sta oba aretiranca sodelovala pri znanih pustosenph. Vzpostavitev normalnih odnošajev med Jqfo4«Tijo in Turčijo BEOGRAD, 30. Včeraj je bila v Angori podpisana pogodba med ju gosi. državo in turško republiko. Za Jugoslavijo je pogodbo podpisal jugo si. delegat, odpravnik poslov jugooL poslaništva v Carigradu, 2ivković, za twško republiko turški zu-nartji minister dr. Sefik Ružd^beg. S tem je Jugoslavija stopila s Turško v normalne razmere. Komleraca MaW antaale t Zagrebu? BEOGRAD, 30. Med kabineti zunanjih ministrov Male antenu m že vriijo dogovori glede programa zop«ta« konference, ki se bo bržčas vriOa v Zagrebu. Program bo izjalovljen do konca t. m., da s« bo eestanek mogel vrSiti T aaT*n,kru- jugoalovenskih in romunskih pristojnih krogov se doznava, da bodo v programu mstidra Male antante vnesena samo tatina vpraiaajka, ki padajo v okvir dosedanjega zadriftaj* držav Male antante. JusoslooenskI ittm\ proračun za leto 1925.-26. BEOGRAD 30. Včeraj dopoldne je bil objavljen kratek statistični pregled o jugosl. državnem proračunu za leto 1925.-26. Ta proračun se ima v najkraijšem času predložiti narodni skupščini v pretres, tako da bi bil proračuai sprejet koncem tega leta in bi -stopil v veljavo s 1. januarja 1926. Izdatki posameznih ministrstev so že določeni. Na izdatkih izkaizujejo: 1. vrhovna državna uprava 965 milijoniov; 2. državni dolgovi 514 milijonov; 3. pravosodno mini strstvo 372 milijonov (več kakor prej-šnje leto); 4. prosvetno ministrstvo 1.200,000.000 (v prejšnjem proračunu nekaj nad 542 milijonov); 5. ministrstvo ver 602 milijona; 6. ministrstvo notranjih del okoli 1 milijardo; 7. ministrstvo za narodno zdravje 400 milijonov; 8. ministrstvo zunanjih del 188 milijonov (prejšnje leto nad 135 milijonov); 9. finančno ministrstvo 1.900.000,000 (mogoče dve milijardi); 10. vojno ministrstvo 3 milijarde; 11. ministrstvo javnih del 554 milijonov; 12. ministrstvo trgovine in industrije 150 milijonov; 13. ministrstvo za šume in rudnike 660 milijonov; 14. ministrstvo za socijalno politiko 1 milijardo; 15. ministrstvo za agrarno reformo okoli 50 milijonov; 16. ministrstvo za izenačenje zakonov 1 milijon. Prometno in poljedelsko ministrstvo še nista izdelala točnega proračuna. Po dosedanjih kalkulacijah je pričakovati, da se izdatki za proračunsko leto. 1925.-26. zrvišajo nad 2 milijardi napram preteklemu letu, v katerem ao bili izdatki preliminirani na 10 milijard 344 milijonov. Dohodki za proračunsko leto 1925.-26. so predvidevani na 12 milijard 718 milijonov. Razprava o jugoslovenski prosvetni politiki BEOGRAD, 20. Radikalni klub je ob veliki udeležbi včeraj dopoldne in popoldne razpravljal o smernicah in temeljnih načelih prosvetne politike. Značilen je bili govor p osi. Ljube Jova-noviča. Ta je v načelu odobraval dosedanjo politiko prosvetnega ministra, tudi on je za to, da se odpravijo vse nepotrebne višje gimnazije ter da se o-tvorijo nove strokovne šole in nižje gimnazije. Prosvetni minister Velja Vukičevi'ć je nato v radikalnem klubu podal statistični pregled o zatvoribvi nekaterih razredov. V Južni Srbiji je bilo zatvorjenih 95 razredov srednjih šol, ker je bilo premalo dijakov. Poslanec Pera Ivanišević je predlagal zaključitev prosvetne debate in resolucijo, ki odobrava sedanjo vladno pros /etno politiko. Obenem je posl. Pera Ivanišević predlagal, da ise odpravi več nepotrebnih višjih gimnazij, zato pa otvorijo nižje gimnazije, strokovne šole in nekatera višja učiteljišča. V Beogradu na*j se uredi centralna učiteljska knjižnica. Nemško-nacijonalni ministri se vrnejo v vlado BERLIN, 30. Kakor se zve iz vladnih krogov, namerava vlada sklicati državni zbor Šele v tretjini novembra. Obenem želi, da bi državni zbor ne bil razpuščen. V krogih levičarskih strank menijo, da se nameravajo nemški nacijonalci vrniti v vlado. Zdi se, da čakajo nemški nacijonalci samo na izpolnitev obljub glede Po-renjai. Će se te uresničijo, potem bodo vzeli to za povod, da bodo revidirali svoje stališče do locamskih pogodb. Vsekakor računajo s tem, da bodo imel? nemški nacijonalci svobodo glede glasovanja o locarn-skth pogodbah. Velika eksplozija BERLIN, 20. V strojnici kemične tovarne Borchers, Langer & Comp. v bližini Berlina je prišlo davi iz neznanega vzroka do silne eksplozije, ki je povzročila škodo na vseh poslopjih. Štiri osebe so bile pokopane pod razvalinami, več delavcev je ožganih. Eksplozija je bila tako silna, da je po tisoč metrov naokoli oidkrila strehe m stri a šipe na oknih. Vzroki eksplozije še niso ugotovljeni, vendar domnevajo, da se je vnel bencin v kotlih za mešanje. Nova francoska vlada na delu Odpoklic gen. Sarraila radi dogodkov v Damasku — Zahteve socijaUstov PARIZ. 30. Listi naglašajo, da je bila nova vlada sprejeta v zbornici z velikim zadoščenjem. Poslanci so čestitali ministrskemu predsedniku Pafnleveju, ker je tako hitro rešil vladno krizo. Večina parlamentarcev se je danes izrazila), da se mo-ra Painleveju in njegovim sotrudnikom nuditi vso podporo, da bodo rešili sedanje težke probleme, v prvi vrsti pa vprašanje finančne sanacije. Nekateri socijalistični poslanci so zatrjevali, da bodo socijalisti še nadalje podpirali Painlevejevo vlado, ako bo predložila finančni načrt, ki bo zahteval od zasebnega kapitala potrebna sredstva za amortizacijo dolga in za finančno sanacijo. , «Ere Nouvelle» pravi, da čakajo novo ,vlado važne naloge in se nadeja, da se bo Painleveju posrečila rešitev finančnega problema. Prvo delo nove vlade bo odpoklic generala Sarraila, čigar prisotnost v Siriji je mnogo škodila francoskemu ugledu. Poučeni krogi zatrjujejo, da je določen za Sarrailovega naslednika poveljnik francoskih čet ob Renu general Guillaumat. Iz Zedinjenih držav prihajajo vesti, da so bile pri obstreljevanju Damaska poškodovana številna poslopja ameriških podanikov. Škoda znaša par milijonov dolarjev. Urad za zunanje zadeve Zedinjenih držav je poslal ameriškemu poslaniku v Parizu navodila, da zahteva od francoske vlade zaščito imetja in življenja ameriških podanikov v Damasku. Danes popoldne so se sestali socijalisti in so sklenili, da bodo ministrskega predsednika Painleveja naprosili za avdijenco, da jim pojasni bistvene točke svojega programa in pojasni vladno politiko v Siriji in v Maroku. Socijalisti pravijo, da ne bodo glasovali za kredite za vojaško ekspedicijo v Sirijo, ako ne dobijo od Painleveja po-voljnega odgovora. Soji v firiji Arabci so se pridružili Druzom LONDON. 30. Upornim Druzom v Siriji .so se pridružili še Arabci. Francozi so hoteli upor s silo potlačiti. Obstreljevali so mesto Damask, ki je neutrjeno. Padlo je mnogo strelov. Mohamedanci in kristjani beže iz mesta. Po vesteh iz Washingtona je vzbudilo tamkaj poročilo, da so Francozi navalili na Damask, ki je neutrjeno mesto, in ga obstreljevali, veliko nezadovoljstvo. Madžari proti Društvu narodov radi vprašanja narodnih manjšin BUDIMPEŠTA,30. Le s težavo Se je posrečilo na včera,šnji seji parlamenta preprečiti, da ni bil sprejet predlog, ki zahteva izstop Madžarske in Društva narodov. Opozicijonal-na poslanca Baros in Pakota sta namreč stavila pred'og, na'; Madžarska z ozirom na to, da Društvo naiodov za manjšine sploh ničesar ne stori, izstopi iz Društva narodov. Predlog bi bil v parlamentu brezpogojno sprejet, Če ne bi bila vlada pripravila obeh poslancev do tega, da sta formelno umaknila predlog ter spravila predmet v obliki vprašanja na razpravo. Ministrski predsednik grof Bethlen je iz'avil, da je Društvo narodov sicer pomagala Madžarski na pol,u financijelne obnove, da pa glede manjšin res ni storila ničesar. Čehcslovnškl prlstsnlšhl suobcfinl coni v Hamburga in Ststtinu in Trst Čehoslovaška vlada se je pred kratk m obrnila do čeških trgovskih in industrijal-nih krogov z vprašanjem, naj izrazijo avoje mnenje o potrebi ustanovitve čehoslovaških svobodnih pristaniških con v Hamburgu in Stettinu. Po informacijah praške «Tribune» pa izgleda, da ni našlo to vprašanje v omenjenih krogih nobenega pozitivnega odziva. Interesenti sicer ne zanikajo važnega pomena svobodnih con za čsl. trgovino, ne podajajo pa nikakih nasvetov, kako naj bodo organizirane. Imenovane ustanove so pozvale vlado, naj jim predloži svoj lastni in konkretni predlog, da se bo mogla ustanovitev takih con pretresati in Študirati iz vseh možnih vidikov. Trgovski krogi pripominjajo, da bi imela ustanovitev svobodnih pristaniških con kljub mnogim koristim tudi svojo slabo stran. Nemške železnice sicer napenjajo danes vse sile, da bi pritegnile čsl. blagovni promet v smeri Hamburga in Stet-tina in nudijo tarife, ki so zelo v prilog čsl. trgovini. Nasta.j& pa vprašanje, ali bodo nemške železnice tudi pozneje nadaljevale z že začeto tarifno politiko, t. j. ko bi se promet obrnil proti čehoslovaškim svobodnim conam v imenovanih pristaniščih. Drugo vprašanje je, ali bi tudi čehoslo-iaške železnice sledile primeru in uvedle za blago, namenjeno v te cone, specijalne tarife, ki bi morale biti nižje od dosedanjih. V obzir je treba vzeti tudi konkurenco, ki jo povzroča že obstoječa jadranska tarifa. Po mnenju trgovskih krogov ni izključeno, da bi ne znala ustanovitev čehoslovaških svobodnih con v pristaniščih Hamburga in Stettina povzročali čsl. trgovini žrtev, ki. bi gotovo ne bile malenkostne samo za državo, ampak tudi za privatne interesente. To vprašanje ni brez važnosti tudi za bodočnost čehoslovaškega trgovinskega prometa preko Trsta. Znano pa je, da zavzema Čehloislovaška važno mesto v prometu preko našega pristanišča. DNEVNE VESTI ftIMs jogostaskio cerkvenim Itstojao-Mn, ki » ili i Me Te đnf so odpotovali y Rim zagrebški nađšlool dr. Bauer, splitski Skof dr. Bone-i&črč in tijakovski škof Aksamović. Ti cer-kv^ii^dostojanstveniki so odpotovali v Rim neposredno po konferenci' katoliškega epi-ak.opata v Jugoslaviji, ki se je vršila v Zagrebu. Gotovo so šli* v Rim z namenom, da informirajo sv. stolico o cerkvenih razmerah v Jugoslaviji, da povedo svoje mine- . ___ nje kako naj se urede te razmere po- }e nail>rej opravičil, da ni dobro pripravljen, sebno pa ob vprašanju konkordata, ki se ker pričakoval, da bo prišel tako kmalu na ima skleniti med Vatikanom in Jugoslavijo. ležil napada. Iz tega «ledi, da je in bicikelj. Toda ker je vozil motocikelj zboljšuje gospodarski položaj madžarske dr- ,t\rt nnnra vi im« _______* t f • — po nepravilni strani, je treščil z vso silo v bicikelj, katerega je podrl aa tla in zagnal daleč v stran, medtem ko je na njem sedeči Pisk žave. Pri presojanju plačilnih Jugoslavije in Romunije se moramo naslanjati le na šte bolnico Baviere. Dejal je, da je njegova naloga lahka ■n težka obenem, ker mora izpodbijati de an:a, ki se niso zgod la, to so dejanja, ki sloni,o na trhli obtožb: «združevana v zločinske name- zletel najprej v zrak, kotem pa je treščil na vilke trgovinske bilance. Bilanca Jugoslavi'e tla, k je obležal z raznimi poškodbami pojpokazule postopni napredek, medtem ko se je celem telesu. Na mesto nesreče je bil pozvan romunska v tekočem letu poslabšala. Pasiv-«Zelem križ», ki je prepeljal Piska v goriško i nost romunske trgovinske bilance j« znašala v - let u 1920. 70 miljonov dolarjev in se ie v na- stopnem letu znižala na 44 milionov. Od leta 1922. ie bilanca aktivna, in sicer naprej z 12, .potem pa z 23 miljoni dolarjev. Lanskega leta se je prebitek vsled s^abe žetve znižal na 7 i milj-onov dolarjev, medtem ko je bila bilanca vrsto, tfato je začel svojobrambni govor v prid PLAČILNE BILANCE SREDNJEEVROPSKIH obtožencev Benulicha, S'nconija, Sossicha in DRŽAV. da hiša z dobro vpeljano trgovino in razpro-dajalmco športnih čepuc, obleke in penlai po vsej državij trgovina z vsem inventarjem, vzorci in odjemalskimi naslovi vred. Na željo dobi ponudnik natančna pojasnrila. Cena je L 75.000. Ponudbe na upravništvo pod «Lepa bodočnost«. 1544 REVMATIČNE bolezni, bolečine v plečih in križu, trganje, se zdravi najbolje z -Reviua-zanom > (tekočina ali mazilo). Lekarna v 11. Bistrici. 1339 Spoda> podajam pregled trgovinskih bilanc za preteklo I. polletje t. 1. zoDet pasivna, in novih držav, ki ga e izračunal čehoslo vaški; sicer za 1800 mil ono v lejev. — Močno pasiv-1 Otvoritev slovenskega zasebnega otroškega vrtca prt Sv. Jakobu Dne 29. t. m. je otvoril slovenski otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Stariši, ki so!te?h Ppredvsem Radolovicheve. Dokazo-že vpisali svoje otroke, so naprošeni, da val da sloni obtožba glede podpiranja Co<-ph pripeljejo vsako futro ob 9. urf. Oni, kai^ri bi želeli še vpisati, storijo lahko to danes pri vodstvu vrtca cd 9.—i. ure proti predložitvi krstnega lista, pričevala c cepljenju koz in spričevala, ki dokazuje, da ima otrok zdrave oči. min:5terijalni svetnik dr. Karel Uhlig. Pregled j na, toda v postopnem boljšanju je jugoslcvven-je najprej celoleten, v svrho primenjave pa ska plačilna blanca. Glavno bazo bilance; ne». Ironično je primerjal ta proces s pogre- tudi polleten, , l.tvori trgovinska bilanca, katera se je rapidno bom prvega razreda, pri katerem je treba! Aktivnost oziroma pasivnost trgovinskih bi- 'dvigala. V letu 1921. je znašal primanjkljaf iz) mnogo ceremonij. Tako je tudi pri tem pro-1 lanc srednjeevropskih držav. i trgovinske bilance 39 miljonov dolarjev, v na- cesu mnogo nepotrebnih pompoznosti, katerim; _ a) celoletni! pregled. : slednjem letu 38, v letu 1923. je padel na 3 je krona obtoka ki se nanaša na delovanje Čehoslovaska - Avstrija - Poljska - Madžarska m ljone in v lanskem letu 'e znašal njen prebi-neobstoječe «tolpe črnih prtov*. Razpravljal Jugoslavija - Romunija v miljonih dolarjev tek že 17 m,il:onov dolarjev. Ta napredek v ie podrobno o odnošajih, ki so vladali med "" Collarichem in Sinconinijem ter prišel do zaključka, da slednjd ni bil član Collaricheve tolpe, ampak zaupnik policije. Nato je govornik s temel'Himi izva'anji izpodbiial -obtožbe, naperjene proti Benul chu, Sossichu in Bavieri in pri tem razpravljal o vrednosti izjav ne.':a laricha na zelo trhlih temeljih, kajti navse zadnje sta pomagala Collsrichu tudi priča 1920 1921 1922 1923 1924 1923 1924 I. 1925 +87 —157 4-79 —162 + 152 —134 —36 +89 —162 +15 +35 —210 —41 —51 —54 —43 —1« —26 b) polletni pregled +45 —81 +7 —9 + 18 —105 —20 —13 polletje +26 —53 —80 —12 —39 —38 —3 + 17 —1 +8 —2 —70 trgovinski bilanci je prišel do izraza v tečaju —44 dinarja, ki izkazuje od leta 1923. do danes 80-+12; odstotni skok. F. C-č. +23 +7 DAROVI U veselom društvu u Buka-vcu sjetilo se i naše školske mladeži te se sakupilo kao dar Školskom društvu u Trstu L 30. Srčna hvala/ 1 Ugledal'i se i drugi! + 12 Iz predstojećega pregleda je razvidno, da so Sosnicka, ki "mu je izprala in obvezala rano,! Prete'^lega leta imele aktivne trgovinske biki --- * ........... IPORT — Športni odsek M, d. P. - Trat. Nogometna skupina (I in II.) ima danes ob 19.30 svoi reden sestanek. Ker so na dn.evnem redu važne točke, naj nihče ne odmanjka. — Nače.nik. — M. d. «Grad» - S, d. «Adria» (Prošek). Jutri, 1. nov., ob 3. pop. se sreča na igrišču pri Briščikih I. četa *Grada-> v nogom, tekmi s I. četo «Adrije». Ker se ti dve četi prvič srečata na nogom, poliu, obeta biti tekma zanimiva. «Oradaši» nai se snidejo ob 12.30 pri aruštv. gostilni. Is sriiiksii SMtania — Borba proti ta.nema trgovanju s ko-kanoE. - Več aretacij. Čeprav si policija na vse načine prizadeva, ca b: zatrla tajno trgovanje s kokainom, je še mnogo brezvestnih špekulantov, ki razpečavaio ta peklenski omo-tilni prah. Te dni je polic ja zopet spravila nekatere na varno. Predvčerajšnjim so orožniki aretirali 51-letnega Gvidona Beltrame iz M lana in 60-letnega Pavla Daisel iz Opatije, ki sta imela pri sebi približno pol kilograma kokaina, — Pri preiskavi v stanovanju 37-letnegSS Ottona Toreia, ki je bil osumljen, da se peča z razpečavan em kokaina, sc policijski agenti predvčerajšnjim iztaknili in zaplenili kakih 100 gramov kokaina. Toreia je bil seveda aretiran. — Tudi neki podanik Nebeškega cesarstva se je moral radi kokaina preseliti v vice v ul. Coroneo. Je to 35-Ietni Sun - Fochiu - Sum, rodom iz mesta Ce4u. V njegovem stanovanju so polici ski «?genti našli — čeprav jih. je-bil zviti Kitajec dobro skril — več zavo čkov kokaina in par škaielj inozemskih cigaret, seveda utihotapiienih. — Dva sleparja pod kaučem. Ker sta ob-dolžena, da sta opeharila nekega trgovca Iv. Malalan za vagon lesa. vrecnega kakih 20.000 lir. sta bila predvčerajšnjim aretirana 35-letni Viljem De Mannici iz Čedada m 40-letni Anton S. iz Postojne. Bila sta odvedena v zapor v ul. Coroneo. Ccllarichem. mnogo drugih je ejo tu pa tam v st kih s Collarichem. Zakai po.-' za lansko leto in T. polletje t. 1. pasivne trgo-temtakem niso tudi te osebe obdolžene istega vinske bilance, toda samo s to razliko, da se zločina, radi katerega se morajo zagovarjati b/anci Avstrije in Madžarske stalno zboljšu-obložcnci Baviera, Benulich in Sossich? Jasno niedtem ko se je pasivnost poljske bilance je tore:, da ni bil vsakdo, ki je imel stike 9ita^° lani kot let,°s zvišala. Collarichem, zločinec, sicer bi morala še mar-; Teme! za ugotovitev plačilne bilance nam sikatera oseba, ki je v tem oziru več zagre- daj« trgovinska bilanca in na podlagi te ugo-šila, na zatožno kk>p. Govornik je priznal, da tavlia dr. Karel Uhlig,, da \e čeboalovaška je treba strogo kaznovati krbvce, toda sodba i čile a fciiaaca ako se pomisli na vsakoletni prene sme za-deti tudi nedolžnih. Zato je opo- j bi tek trgovinske bilance, na denarne pcšiliatve minjal porotnike, naj sodijo tako, da j*h v bo-! amerikanskih izseljencev (katere se ceni v zad dočnosti, če se bodo kdaj spominjali na ta n)ih petih letih na 150 miljonov dolarjev) na veliki proces, ne bo mučil kak dvom, da so koga obs?od:Ii po nedolžnem. S temi besedami ie odv, Albanese zaključil svoj obrambni govor. Razprava proti Collarichu Branitelji" so znesli svojo tsžnuno nalogo Odvetniška netočnost. Ob otvoritvi včera šnie razprave je predsednik ugotovil, da je pretežna večina braniteljev odsotna, dasi so bili na dnevnem redu obrambni govori. Radi nerazpoložen a je bil odsoten tudi odv. Robba, ki bi bil moral prvi govoriti. Da se izogne od1 ožitvj razprave, je predsednik m^ral izpremeniti določeni program s/ tem, da e dal besedo navzočnemu odv. Marottiju, branitelju obtoženca Tercevicha. Odv. Maro^ti je predvsem opisal žalostne družinske razmere, v katerih :,e živel Terco-vicn. Poudar al je, da Tercovich ni zašel na kriva pota po lastni nemarnosti, temveč radi bede in pomanjkanj; bil je primoran krasti, če ni hotel pog nit; od Iekote. Glede obtožbe • združevanja v" zločinske namene* je branitelj dokazoval, da je popolnoma neutemeljena, ker da takozvana «tolpa črnih prtov« sploh v resnici nikoli ni obstojala, izvzemši v domišljiii Collaricha in nekaterih n:egovh pajdašev, ki so s tem le varali polici'*) in jo strašili. Dokazoval je dalje, da proti Tercovichu ni nikakih zanesljivih dokazov, posebno z ozirom na dejstvo, da je bila glavna priča, ki je pričala ob-toževalno zan», obsojena radi obrekovanja. — Izrazil je tudi svoje velike pomisleke o resničnosti izjav priče Elizabete Radolovich, ki j« še sedaj zaupjrca policije in si kot taka prizadeva, da bi pripomogla do aretacije še prostega Collarichevega pajdaša Collaricha. Po temeljitem izpodbianju obtožbe podpiranja zločinskih dejanj je branitelj zaklučil svoj govor z zahtevo, naj porotniki zanikajo vsa vprašanja glede krivde njegovega varovanca. Ko je odv. Marotti končal svoj govor, ni bilo razen odv. Cerlenizze še nobenega branrtefa v dvorani. Zato je predsednik moral prekiniti razpravo za dobre pol ure ,dokler ni končno dospel odv. Benussi, branitelj obtožencev Bi-sina in Buttija. Obtožba «zdraževanfa ▼ zločinske namene.» Odv. Benussi je takoj dobil besedo. Najprei je v glavnih potezah opisal, kako se je Bisin seznanil s Collarichem in kako se ie domenil z nim glede rooarskejfa napaga na gostilničar-ko Del Monte Pri tem zločinu pa je B sin grel postransko viojžo; «?tal je na preži da^eč r-d gostilne Del Monteve in se dejanski ni ude- dohodke iz tuskega prometa, blagovnega tranzita :n dragega nevidnega izvoza, visoko aktivna. Dr. Uhlig ceni aktivni prebitek čsl. plačilne b iance zadnjih petih) let na okroglo 300 Borzna poročila, DEVIZE: Trst, 30. oktobra Amsterdam od 1010,— do 1025.— Belgija od 113.—do 11:».—; Paria lOtf 25 do 106.75 London od_i?2,20 do .122.40 ; Nevr Tork „od 25.10 do 25.30; Španija od 355 — do 3r>5.— ; Švtc* od 435. -- do 489.— ; Atene od 32.75 do 33 75; Berlin od do 60jS.— ; BukareSt od 12.— do 12.50 Praga od 74.60 do 75.10: Ogrska od 0.03-IS do 0.i.i058; Dunaj od —.350 do —.360; Zagreb od 44-70 do 44.95. Benečijske obveznice 66.60. VALUTE: Trst; 30. oktobra. Avstrijske kron« oi 0.0345 do 0.0360; dinarji od 44.25 do 44.75; dolarji od 25.10 do 25.35; novci po 20 frankov od 95.— do 99 —; fuiit šterling od 122— do 122.35, stroji za šiv°.nje in vezenje, orlgin., nemški. ZALOGA: (379 F. BEDNAR tvrdka ustanovljena 1S7S. I. Trsi, Via Genova Zal0satoiai2?aMKMMieDJ.L plačuje Alojzij povh, fiGzzfl mmm\ i prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na naslov! E. TROCCA succ: Trst, Via Ml* Utrla (S?. IM blizu cerkve) Bogata izberaf mrtvaških potrebščin. Venci v perlah in porcelanu. Cvetlice umetne in sveže. Fotografije na porcelanu po nizkih cenah. tis Predsednik j« nato priporočil branitel em, ^onov farjev, .ki jih f* Četoslovaska po-nai bedo točnelši pri razpravah, nakar je za- s:£ a kot Ka?ltal v ^ozemstvo. Cehoslovaska ključil razpravo. Iz tržaške pokrajine — iz Seoipoiaja^ Pri nas imamo g. učitelja Vlacovicha Istrana, ki zelo pridno skrbi, da sc ne poučuj« slovenščina v dodatnih urah. Kljub temu da traja šolski pouk že celi mesec in da sio vsi stariši napravili prijave za pouk slovenščine v dodatnih urah, se g. učitelji nič ne zmeni, da bi se začelo tudi s poučevanjem slovenščine. Ko so mu stariS pri vpisovan u otrok prinašali prijave za slovenščino, je kar pihal od ,eze, češ: <'Kaj je treba teh kart? Slovenščina se bo poučevala tudi če nebi napravili teh prijav.» Mi pa zahtevamo, gospod učitelj da se prične pouk slovenščine v dodatnih urah v najkra šem času, kajti v nasprotnem slučaju bomo prisiljeni napraviti kam drugam potrebne korake. Za danes naj to zadostuje. Ce pa ne bo ta opomin nič pomagal, povemo še kaj več, kar bo prav gotovo več zaleglo. Več prizadetih. Vesti z Gorilkaga — Smrtna kosa. V četrtek je preminula v Pevmi pri Gorici po daljši in mučni bolezni gospa Justina Simčič roj. Levpušček. Pogreb bLage pokojnice se bo vriil danes ob 4. popoldne. pa ne ob 6. popoldne, kakor je bilo pomotoma avljeno v včerajšn,i osmrtnici. Naj- v diru počivaj — ' se razprodaja v Gorici v Nar. knjigarni in v Katoliški kniigariti. Istotako ga ima tudi Z. P. D. Izšla je II. številka s krasno vsebino. Deloma je posvečena ekonomiji di-iaštva, deloma prinaša vesti o dijaškem živ-Ijen u v Jugoslaviji, deloma o beletrist'ki. Vsebina lahko zanima vsakogar. — Tolminsko učiteljišče. (Celoleten izid letošnje mature). V juliju: ,k maturi sc je priglasilo 41 kandidatov, od teh je 6 privatistov, 3 repetenti in 33 rednih. Izmed teh je bi;io usposobljenih v juliju: rednih 14 (12 deklet in 2 fanta), repetenti vsi 3, od 6. privatistov samo 1. Vrženih je bilo rednih 6 in 4 privatisti, 1 pa se ni zglasil pri maturnih izpitih in je bil zato nekvalificiran. 13 rednih je bilo do'očenih za oktobrske izpite, in sicer 12 iz dveh predmetov in 1 iz enega. Poleg teh sta se zglasili k oktobrskim izpitom še dve repetenlinji, ki se v juliju nista zglasili. Izmed teh 15. jih je bilo usposobljenih 8 rednih in 2 repetentin;i, 5 pa jih je bilo vrženih. Eden izmed teh 5. je zamudil eno nalogo, kot smo že poročali, in mu je bila potem vsa matura razveljavi ena. Skupno je torej dalo tolminsko učiteljišče 28 novih učnih moči, 15 pa jih je bilo. vTŽenih. Glavno ravnatelstvo prosimo, da nam javi, kaj bo s temi; če jim je namreč dovol;en nov ponavljalni izpit v juliju !. 1926., ker d; akom ni znano ali vel ajo še siari predpisi, tisti, ki so vel:ali lani oz. letos v oktobru. — Nadzorstvo nad spomeajki? in star ožit-nost mi. Na predlog min strstva za prosveto sta bila imenovana s kralj, odlokom mons, Castel-liz in prof. Ivan Cossar za častna nadzornika spomenikov, izkopnin in starožitnosti v goriškem in kanalskem okraju, in sicer za dobo treh let. — S trebuhom za kruhom. Kakor smo že poročali, je bila letošnja le!ina na Goriškem v splošnem ne po vol na; najbolj pičla pa je bila v naših gorah, kjer radi neprestanega deževja večina poliskih pridelkov sploh n: dozorela. Zato je priče'o na Goriškem splošno izsel.e- je sicer še vedno dolžnica, toda izmed nasled-stvenih držav gospodari aktivno ed'no le ona. Av?triiskgi piaŠka batanca. Pasivnost avstrijske plačilne bilance se je začela pravzaprav z letom 1^20. in je postopoma naraščala ter dosegla svoj višek v letu 1924. Iz blagovne men a ve izvirajoča pasivnost se je izravnala s pomočjo inflacije in potom aktiv iz neviidne 10 HP, zadnji model, dvosedežnik, skora? nov, porabi 5 1 benzina na 100 km, se ugodno proda. Agencija Peugeot. Via Udine 6, Trst. 1544 usi&RMA- m 9 A ZLATAk^A I n & ŠL# M Trst — Copso Garabaldl 35 <5*9ca?u£??lc& Via fccallnaia 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najviejili cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) Pravimo Vam samo to: Predno kupite BABICA, avtorizirara, diplomirana sprejema noseče, Adele Einerschilz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, tel«- r.nnn 1C i„ 11 lil« Tnnn^ 12 in 11 fon 20-64. 1524 VJS U8DDD 15 In 17 vXQ u8DDCi 15 III 17 cM s! noMo Izfiero pri STi nova velika prodajalna izdelkov — za moške, dečke in otroke — z veliko izbero tu- tn Inozemskega blaga po konkurenčnih cesah. Vsakdo naj obišče našo prodajaln*) brez obveze za nakup, | Via delte Torri 2 vogal S. Laziaro IZLOŽBA. 680 IZLOŽBA. umu, in Evo kako sprejmejo otroci čokoladni bonbon ARRJBA proti glistam in odvaialni bonbon ARRIBA, ki sta izb crno i-blagodejno zdravilo. Kljub takojšnjemu učinku sta popolnoma neškodljiva in izbornega okusa. Proti glistam v zelenih zavit kih L 1,—, odvajalni v ruldečih zavitkih 50 cent. Dobivata se v vseh lekarnah. PODLISTEK «Stv/ar i e rešena^ (?e obljubila lahkotno. [ kakor slan: dijamanti, ♦ Jaz »isem niti najmanj radovedna. Razumem; «Ker ste bili tako priazni, da ste omenili popolnoma in moje ustnice so zapečatene.» • to žalostno zadevo, gospodična I>e\eri€y, je Njegov mali smehljaj hvaležnosti je za hip; rekel resno, «vam jo hočem ^ 's^n zak K°il povsem spremen i izraz na njegovem obrazu, j likor je v moji s n|^ar ^ rL (J N ene čale z njegovimi. oči so postale mehkejše, ko so se sre-! približno že vsak zločin. kar fih irnenuiej njegovimi. naši slovarji modernega zrrljenia Ako fe-, o,l •Zdaj pa, prosim, hodile z menoj malo časa,» ; resnica o me m znana in č; bi bil sojen po ne- :,e prosila, «ter pozabiva na = ,o7podW«h,ako«huUda bi bilo ne ioL« r*n- i scmif moie dobro :m«f nego tud- moje življenje E. PHL1LIPS OPPENHEIM: l!M slučaj sorta M\w Ito/a Prevel France Matfajna »Ničesar mu pravzaprav* nisem povedala. . _ _ Omenila scm mu njegovo stanje in ker Je . še j zadeve! _Doslej> ste posveča.^ jako malo P^ | f ^^ ^varnosti( Toda en zločin c. Ka- zagreti! in ki ga nikoli ne bom; , .katere sem se izogibal vse svoje katere nisem hotel prizadejati ;m. da veste, kaj hočem reči. Zagotavl am vas, da ne vem, mu ie pri- --------- - , ' . - , , . . . . , ^ __. ckuiata obr- znala odkrito. «Sicer pa ne marini dvoumno- odgovore boste dajali na preradovedna vpra- malenkost h. Ona ,e Tudi: sti. Povile mi i p.JosfTn vas. natančno. ** šanja. Zda? pa vam moram vsekakor pove- n ti pgovor napram. resne šim »tvar mentte * dat-!, zakaj se hoče moj prijatelj Phillips iz-; napram n.egovun■ 0pit vra- .Mojc besede so nanašale na mo-e »taleče nogoče vsakemu vzbujanju po- ^^'^^^^s^Stim.Erkrat se e ustavila na kratko in prisilila, da se ozrl k nje^. «Gospod Jocelvn Thew», je potožila -poveže mi, zakaj ravnate z menoj kakor s kakim e takoj in se ji pridružil. Gov omenjati, kajti slutil sem natančno, kakšne j ji je o potovanju, o sopotnikih in drugih U^ j ognit: kolikor mogoče zornosti in radovednosti.* ^Imenujete ga svo ega prijatelja in vendar se mu niste približali, odkar smo na morju.»_ In niti se mu ne mislim približati,* je od- ri- vanje. V petek popoldne je odšla iz Vidma v vrnil. To ^u^to^o ram otrokom 7. ^ ^ loQ njegovega glasu j nas, tedaj ne marate? in zadržanje napram vašemu spo u,» je vrni. Koma; viden trepet se je prikazal v n enih lepih očeh. -To se glasi tako važno,» ie mrmrala Vi Francijo velika skupina naših mož in fantov iz gornje soške doline. Namen eni so v rudokope v Alzaciji-Loreni, kjer se bodo zarili pod zeml:o. da bodo preskrbeli sebi in svojim dru-< katerikoli drugi radovednež nikakor ne iz-žinam vsakdanji kruh. katerega jim ni mogla i ved el, da sem s Phillipsom znan ali da se zan) dati letos domača, zemlja. ituai lit * . , lil' , .. . «V jn^iicm »ivl^niu so stvari,* ie rekel. zelo nenadno, zlasti ker vam ne morem dati resen. ... * niojcm zrvijen u 5 „Jmelu _ m, - -- „7 vami ravnam na edini način, ki mi ^e mi bran.,0 celo misliti o preameiu.« mogoč,» je rekel. Obrnila se je in pogledala naravnost v oči. Vodil jo je zopet k ograji. Morje se ie shla- Njena sladka usteca so postala naenkrat p- dilo in drobne kapljice so letele mimo njiju j tetična in njene oči polne nežne nevolie. pojasnila, a moja želja je, da bi Crawshay ali zanimam.»