Številka 33 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, torek 30, decembra 1980 Cena 30 dinarjev_Leto XXXVII 1603. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1981 Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1981, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. Št. 0100-119/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije ' za leto 1981 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S proračunom SR Slovenije za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: republiški proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v Socialistični republiki Sloveniji ter prispevka proračuna federaciji. 2. člen Skupni prihodki republiškega proračuna se razporedijo: din — za republiške potrebe 8.364,600.000 — za tekočo proračunsko rezervo 50,000.000 — za prispevek federaciji 10.961,500.000 Pregled prihodkov republiškega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela republiškega proračuna. 3. člen Od prihodkov po prvi in drugi alinei prvega odstavka prejšnjega člena se 1 e/o izloči v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije. 4. člen' Sredstva republiškega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) oziroma s pogodbo med Socialistično republiko' Slovenije in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev drugače določeno. 5. člen Kot" sredstva za delo se republiškim upravnim organom in organizacijam ter republiškim pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih zagotavljajo v letu 1981: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti; — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika; — sredstva za materialne stroške; rabi sredstev. — sredstva opreme; — sredstva za posebne namene. 6. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. V programih dela morajo biti delovne naloge ustrezno izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela. Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega dela. 7. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Ob periodičnih obračunih poročajo organi izvršnemu svetu v realizaciji programov dela najkasneje do 20. v mesecu po preteku četrtletja; poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem četrtletju. Organu, ki poročila o realizaciji programa dela ne predloži v roku iz prejšnjega odstavka, se akontacija za naslednje četrtletje zniža za 20 "/e. 8. člen Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala na podlagi bruto vrednosti točke 42,34 din. Ta vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom poveča za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne more pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka in dohodka. 9. člen Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določijo v skladu z vrednostjo materiala in storitev ter opreme. Sredstva za opremo in amortizacijo ter za posebne namene bodo organom v letu 1981 dodeljena na podlagi utemeljenih pismenih zahtevkov. 10. člen Sredstva za popis prebivalstva bodo Zavodu SRS za statistiko dodeljena na podlagi dejanskih stroškov popisa. Zavod je dolžan voditi posebno evidenco o porabi sredstev. 11. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 12. člen Ce se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet. Ce se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. • 13. člen Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegle z republiškim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. 14. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu republiškega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrep oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna. 15. člen Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno. 16. člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve no prejšnjem členu lahko uporabljajo za pokritje materialnih stroškov in za posebne namene naslednji organi : — Zavod SR Slovenije za šolstvo, — Republiški sekretariat za notranje zadeve, — Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, — Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, — Republiška geodetska uprava, — Zavod SR Slovenije za mednarodno, znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, — Luška kapitanija Koper, — Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, — Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, — Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, — Seizmološki zavod SR Slovenije, — Zavod SR Slovenije za statistiko, — Skupščina SR Slovenije, — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. 17. člen , Izjemoma lahko prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po 15. členu tega zakona uporabijo tudi za druge namene naslednji organi in sicer: • — Zavod SR Slovenije za rezerve — za financiranje dejavnosti zavoda, — Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun — za delno kritje izdatkov upravljanja in investicijskega vzdrževanja upravnih in poslovnih stavb ter za plačilo najemnin, * — višja sodišča — za kritje upravljanja in investicijskega vzdrževanja stavb. 18. člen Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračuri pri opravljanju nadzorstva nad izvrševanjem republiškega proračuna nadzoruje: — finančno, materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov republiškega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe, ter — financiranje investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna. Če so pri opravljanju proračunskega nadzora v organih, ki se jim sredstva zagotavljajo iz republiškega proračuna ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, ima Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v republiški proračun in o tem obvestiti izvršni svet. Ce Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun pri opravljanju nadzorstva iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da finančno ali materialno knjigovodstvo v organu ni ustrezno urejeno, je dolžan o tem obvestiti izvršni svet in mu predlagati ustrezne ukrepe. 19. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 20. člen Organi in drugi porabniki sredstev republiškega proračuna so dolžni Republiškemu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun predložiti predračune oziroma finančne načrte za leto 1981 ter zaključne račune za leto 1980 najpozneje do 15. marca 1981. organi iz 16. in 17. člena pa so dolžni v predračunih oziroma finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejav- nosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1981. Organi so dolžni dodatno predložiti Republiškemu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun do 1. aprila 1981 podatke za analizo zaključnih računov, skladno z navodilom tega sekretariata. Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi najkasneje do 31. decembra 1981 vrniti v republiški proračun, razen : — Republiški sekretariat za notranje zadeve na podlagi 135. člena zakona o notranjih zadevah, — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo za potrebe ljudske obrambe v skladu z zakonom, ki ureja to področje. 21. člen Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb so: 1. Sekretariat izvršnega sveta na postavki: — ustavne obveznosti republike v zamejstvu 2. Protokol v izvršnem svetu na postavkah: — protokolarni stroški — sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb 3. Sekretariat izvršnega sveta za kadrovska vprašanja na postavkah: — nadomestila funkcionarjem v službi v organih federacije, — štipendije za potrebe organov v federaciji, — štipendije za potrebe republiške uprave, — sklad za dodatno financiranje stanovanjske izgradnje za potrebe delavcev iz SR Slovenije v organih federacije, — sklad za dodatno izobraževanje delavcev na področju mednarodnih odnosov. 4. Republiški sekretariat za finance na postavki: — modernizacija davčne Službe. 5. Urad za narodnosti na postavkah: — financiranje narodnosti, — sofinanciranje s Socialistično republiko Hrvatsko. 6. Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun na postavkah: — odškodnine po sodnih sklepih, __ preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, — sredstva za proslave republiškega pomena, — bančni stroški in obresti. ; 7. Republiški komite za družbeno planiranje na postavki: — priprava dolgoročnega plana SR Slovenije. , 8. Republiški komite za delo na postavkah: — pokojnine in varstveni dodatek kmetov — borcev NOV, zavarovanih v starostnem zavarovanju kmetov, — izjemne pokojnine rudarjev in preživnine dimnikarjev. 9. Republiški komite za kulturo in znanost na postavkah: — sofinanciranje druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije, — sofinanciranje izdaje Enciklopedije Slovenije. 10. Republiški komite za borce in vojaške invalide na postavkah: — razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za notranje zadeve, — dodatek zaposlenim udeležencem NOV, — zdravstveno varstvo borcev NOV, — dopolnilno varstvo vojaških invalidov,- — varstvo civilnih invalidov vojne, — varstvo borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, — komisija po 82. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, — republiške priznavalnine. \ 11. Republiški komite za varstvo okolja in ure- janje prostora na postavki: — vzdrževanje pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in diugih tujih armad v SR Sloveniji. 12. Republiška konferenca Zveze Socialistične mladine Slovenije na postavki: — mladinske delovne akcije po družbenem dogovoru. 13. Center za družbeni sistem informiranja in informatiko: i — elektronski center — s tem, da se sredstva dodeljujejo med letom na podlagi letnega programa, ki ga potrdi izvršni svet. 22. člen Nosilci sredstev razporejenih v razdelku »negospodarske investicije« so: 1. Izvršni svet na postavkah: — sprejete obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in po sklepih izvršnega sveta, — sredstva za nove odločitve o investicijskih vlaganjih v negospodarstvo po sklepih izvršnega sveta. 2. Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun na postavkah: — sredstva za obveznosti po odlokih, — sredstva za odplačevanje anuitet po finančnih programih in Aa j etili kreditih, — sredstva za investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih in pravosodnih organov. 3. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo na postavki: — za potrebe šolstva za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji. Na podlagi zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju'1978—1982 so nosilci sredstev: — Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun : za gradnjo nove upravne stavbe za izvršni svet in republiške upravne organe, za adaptacijo vzhodnega krila stavbe izvršnega sveta in za sanacijo zgradb Arhiva Socialistične republike Slovenije ter za gradnjo in adaptacijo stavb za potrebe pravosodnih organov in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij ; — Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko: za gradnjo upravne zgradbe zavoda; — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo : za gradnjo Republiškega centra za obrambno vzgojo; — Republiški sekretariat za notranje zadeve: za gradnjo in adaptacijo mejnih prehodov in objektov za organe za notranje zadeve. 23. člen V okviru bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov se sklepajo pogodbe z izvajalci del za sredstva »negospodarske investicije« na postavkah: — sredstva na podlagi zakona o investicijskih vlaganjih Socialistične republike Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju 1978—1982 do višine 151,900.000 din; — sredstva za nove odločitve o investicijskih vlaganjih v negospodarstvo po sklepih izvršnega sveta . do višine 20,000.000 din. 24. člen Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku »inter- 4 venci j e v gospodarstvo« so: 1. za »intervencije v proizvodnji hrane« ter za »druge intervencije na področju kmetijstva in gozdarstva.« Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 2. za »blagovne rezerve«: Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve v soglasju z Zavodom Socialistične republike Slovenije za rezerve; 3. za »druge intervencije v gosppdarstvo na ravni Socialistične republike Slovenije« pa: a) Komisija izvršnega sveta za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji za postavko: »Sredstva za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Socialistični republiki Sloveniji« b) Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve v soglasju z Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva za postavko »Po družbenem dogovoru sofinanciranje razlik v ceni trem slovenskim dnevnikom«; 4. za »intervencije v porabi hrane«. Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve 25. člen Iz postavke »znanstvene raziskave za potrebe izvršnega sveta in organov« se bodo v letu 1981 dodeljevala sredstva vsem organom, tudi tistim, ki so imeli do sedaj znanstvene raziskave vključene v pogodbeno dejavnost v okviru posebnih namenov pod naslednjimi pogoji: — raziskovalno nalogo mora predhodno verificirati izvršni svet, — verifikacija raziskovalne naloge je osnova za sklenitev pogodbe, — v pogodbi morata biti predvidena najmanj dva termina (lahko tudi več), v katerih mora izvajalec raziskovalne naloge poročati izvršnemu svetu, kako napreduje delo ha nalogi, — ob zaključku naloge mora organ, ki je raziskovalno nalogo naročil, izvršiti recenzijo o kvaliteti opravljene naloge, — recenzija o kvaliteti opravljenih nalog je osnovni pogoj za pokritje celotne pogodbene obveznosti iz sredstev proračuna SRS za leto 1981. 26. člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku »Zvezne obveznosti prenešene na republike in avtonomni pokrajini ter sklad solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju«, je Republiški sekretariat za finance. 27. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami republiškega proračuna, — o uporabi sredstev rezerve Socialistične republike Slovenije do višine 5,000.000 dinarjev v posameznem primeru oziroma v občini, vendar samo za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), — o porabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« republiškega proračuna za zneske, ki presegajo 100.000 dinarjev, za zneske do višine 100.000 dinarjev pa je' pooblaščena koordinacijska komisija izvršnega sveta, — o razporeditvi sredstev za obveznosti do federacije iz naslova prispevka federaciji po namenih in dinamiki priliva prihodkov republiškega proračuna, — o razporeditvi sredstev za druge namene, kot so predvidena z zakonom o proračunu SR Slovenije za leto 1981. 28. člen Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun: — opravlja med letom poračuna vanj a, ki so potrebna zaradi sprememb v programih dela organov, — odloča na podlagi pismenega predloga posameznih nosilcev sredstev o prenosih med sredstvi za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih in med različnimi postavkami istega namena, — dodeljuje sredstva organom iz postavk »delo v posebnih pogojih, odpravnine, jubilejne nagrade in sredstva za spremembe med letom«, ter — na podlagi sklepa izvršnega sveta dodeljuje organom sredstva zn usklajevanje osebnih dohodkov delavcev. II. ZAGOTAVLJANJE DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM 29. člen Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju splošnih družbenih potreb v obsegu, določenem na podlagi tega zakona, se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna sredstva). 30. člen Da bi občine lahko prejemale dopolnilna sredstva, morajo biti njihovi prihodki predvideni v skladu z dogovorom občin o usklajevanju davčne politike in v skladu z možnostmi organizacij združenega dela, delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov na območju posamezne občine s pogojem, da so uvedle občinski davek iz osebnega dohodka delavcev najmanj po stopnji 0,5 °/o od osnove. Obseg prihodkov posamezne občine, ki je po prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavlja Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino. V obseg prihodkov posamezne občine se vštevajo vsi prihodki, ki se izkazujejo v proračunu občine, razen turističnih taks. 31. člen Občinam pripadajo dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi prihodki po prejšnjem členu in obsegom sredstev za splošno porabo, opredeljenem na podlagi resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 ob 15 «/o počasnejšem gibaju sredstev za splošno porabo od rasti dohodka v občini. Rast dohodka po prejšnjem odstavku se bo ugotavljala po periodičnih obračunih gospodarstva v občini. 32. člen Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se izvajanje po-sameznih dejavnosti, nalog in obveznosti občin upošteva v naslednjem obsegu za: 1. dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti v občini — po enotnih osnovah in merilih za ob- likovanje sredstev za delo organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1981, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun. Pri tem ugotovi obseg sredstev za: — dohodek delovne skupnosti upravnega organa v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje dohodka delovne skupnosti in njegovem razporejanju, — osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika — po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih, — materialne stroške za opremo in za posebne namene upravnega organa ter za izvajanje delegatskega sistema v občini — v višini sredstev za te namene v letu 1980, povečanih za 15 °/o, — dejavnost ljudske obrambe po merilih, kj jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in zakona o ljudski obrambi določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, — občinske priznavalnine borcem NOV — po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV — po merilih, ki jih določi Republiški komite za borce in vojaške invalide, — dejavnost družbenopolitičnih organizacij — po letnih programih dela — ovrednotenih in usklajenih v okviru občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, — naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv ter občinskih kompenzacij po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve. — dejavnost na področju urbanizma, prostorskega planiranja ter stroški za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev NOV — po merilih, ki jih določi Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, —- dejavnost na področju geodezije po merilih, ki jih določi Republiška geodetska uprava; 2. anuitete s področja splošne porabe, obveznosti do preživninskega varstva kmetov, pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško pregledne službe, pogrebni stroški oseb brez ugotovljene indentitete, obveznosti iz preteklega leta po podatkih iz zaključnega računa in obveznosti za izločanje v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznosti za leto 1981; 3. izvajanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih — po enotnih merilih in kriterijih, ki ]ih sprejme izvršni svet; 4. pospeševanje kmetijstva — v višini sredstev za te namene v letu 1980, povečanih za 15 0/e; 5. negospodarske investicije za potrebe državnih organov — v obsegu, ki ga v dogovoru s posamezno občino določi Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun v okviru dopolnilnih sredstev, predvidenih s tem zakonom. Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v smislu prejšnjega odstavka so lahko sredstva za naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv in občinskih kompenzacij iz 7. alinee 1. točke prvega odstavka tega člena ter sredstva za dejavnost ljudske obrambe iz 4. alinee 1. točke prvega odstavka višja, kot je obseg dopolnilnih sredstev za posamezno občino po 31. členu tega zakona. 33. člen Če bi bila glede na obseg splošne poraoe v večinah po merilih iz tega zakona, upoštevajoč proračunske obveznosti iz drugega odstavka 36. člena zakona o republiškem proračunu za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 38/79), potrebna večja sredstva, kot so s tem zakonom predvidena za dopolnjevanje občin v letu 1981, se dopolnilna sredstva najprej znižajo za naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv ter občinskih kompenzacij po merilih, kj jih določi Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve, nato pa enakomerno tudi za druge dejavnosti in naloge iz 32. člena tega zakona. 34. člen Ne glede na določbe prejšnjih členov se dopolnilna sredstva ne zagotavljajo tistim občinam, ki so prejemale dopolnilna sredstva v letu 1980, pa bi z lastnimi prihodki financirale celotni program nalog na področju splošne porabe, razen negospodarskih investicij, komunalne dejavnosti in gospodarskih intervencij. 35. člen Če zaradi naravnih nesreč ali izjemnih motenj v gospodarstvu v posamezni občini dohodek v letu 1981 podpovprečno narašča, lahko izvršni svet za takšno občino prizna obseg splošne porabe v smislu 31. člena tega zakona do višine planirane rasti dohodka gospodarstva takšne občine za leto 1981. 36. člen Občine, ki imajo po merilih iz tega zakona pravico do dopolnilnih sredstev morajo Republiškemu sekretariatu za finance predložiti podatke o planskih izhodiščih za gibanje sredstev za splošno porabo v primerjavi z rastjo dohodka v občini po 31. členu tega zakona. Potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezno občino začasno ugotovi Republiški sekretariat za finance, na podlagi podatkov o planskih izhodiščih za gibanje sredstev za splošno porabo po prejšnjem odstavku in na podlagi prihodkov občin iz 30. člena ter meril za ugotavljanje obsega sredstev za splošno porabo iz 32. člena tega zakona. 37. člen Dopolnilna sredstva se zagotavljajo občinam po dvanajstinah. Do ugotovitve potrebne višine dopolnilnih sredstev za posamezno občino, se občinam zagotavljajo dopolnilna sredstva v višini akontacij iz leta 1980, povečanih za 10 °/o. Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z dopolnilnimi sredstvi, ki jih za posamezno občino ugotavlja Republiški sekretariat za finance v smislu prejšnjega člena. 38. člen Občine, ki bodo po prejšnjem členu prejemale akontacije na račun dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, morajo prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu najpozneje do 30. novembra 1981. 39. člen Po preteku leta 1981 se na podlagi podatkov službe družbenega knjigovodstva po zaključnih računih gospodarstva iz drugega odstavka 31. člena tega zakona ugotovi gibanje obsega splošne porabe v primerjavi z gibanjem dohodka v občini in se na tej osnovi v skladu z določbami 32. člena tega zakona dokončno ugotovijo potrebna dopolnilna sredstva za posamezne ooeine v letu 1981. Rezultati ugotovitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev v letu 1982. III. KAZENSKE DOLOČBE 40. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba organa: 1. če ne porabi sredstev republiškega proračuna za tiste namene, za katere so bila dodeljena (drugi odstavek 18. člena), 2. če nima ustrezno urejenega finančnega ali materialnega knjigovodstva (tretji odstavek 18. člena); 3. če neporabljenih sredstev za posebne namene ne vrne v določenem roku v republiški proračun (tretji odstavek 20. člena), 4. če neopravičeno prejete akontacije na račun dopolnilnih sredstev ne vrne v določenem roku v republiški proračun (člen 38). 41. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa: 1. če ne pošlje izvršnemu svetu četrtletnega poročila o realizaciji programa | v določenem roku (prvi odstavek 7. člena), 2. če Republiškemu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun ne predloži v določenem roku predračuna oziroma finančnega načrta za leto 1981, zaključnega računa za leto 1980 ter podatkov za analizo zaključnih računov (prvi in drugi odstavek 20. člena). IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen Za pravočasno izvrševanje obveznosti republiškega proračuna (razen sredstev za delo organa), pred- vsem pa za pokritje neporavnanih obveznosti do zveznega proračuna za leto 1980 ter za Obveznosti za katere sn._stva v republiškem proračunu za leto 1981 niso zagotovljena v zadostni višini, bo Socialistična republika Slovenija najela posojila pri temeljnih bankah, vendar največ do zneska 400,000.000 din. Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene izvršni svet. 43. člen Ce bodo v letu 1980 prihodki proračuna SR Slovenije doseženi v višjem znesku od 104,500.000 din kot so predvideni z bilanco proračuna, se razlika med tako planiranimi in več doseženimi prihodki prenese med prihodke neto proračuna za leto 1981. 44. člen Ce bodo prihodki v letu 1981 doseženi v manjšem obsegu, kot so z bilanco pioračuna predvideni, bodo za kritje primanjkljaja do višine 150,000.000 din uporabljena sredstva rezerve SR Slovenije v skladu s tretjo točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Sredstva, ki bodo eventualno uporabljena za kritje primanjkljaja, bo SR Slovenija v letu 1982 vračala v sredstva rezerve z dodatnim 10/o izločanjem skupnih prihodkov, dokler ne bo nadomeščen znesek, ki je bil uporabljen za kritje primanjkljaja. 45. člen Račun uprave zgradb se ukine in se sredstva s tega računa prenesejo na posebno postavko v sredstva za delo Republiškega sekretariata za pravosodje, upravo in proračun. 46. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1981. St. 4-64/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna SR Slovenije za leto 1981 A. PRIHODKI Klasifikacijska številka Znesek Oblika Podobllka PRIHODKI PodobUka Oblika prihodka prihodka prihodka prihodka 11 12 120 12 121 26 22 27 Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela Republiški davek iz osebnega dohodka Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji Davek iz skupnega dohodka občanov Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka Vrsta 2 — Davki Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe Skupaj vrsta 2 — Davki 2.165,100.000 1.336,000.000 714,000.000 17,000.000 4.232,100.000 3.990,000.000 39,600.000 4.029,600.000 Klasifikacijska številka Znesek Oblika Podoblika PRIHODKI Podoblika Oblika prihodka prihodke prihodke prihodka Vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki ei Prihodki upravnih organov in drugi prihodki ' Prenos več doseženih prihodkov po zaključnem ra- 48,400.000 čunu proračuna SR Slovenije za leto 1980 104,500.000 Skupaj vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 152,900.000 Skupaj prihodki na ravni SR Slovenije (vrsta 1 do 3) 8.414,600.000 Vrsta 4 — Prihodki za obveznosti do prispevka proračunu federacije Temeljni davek od prometa proizvodov 10.961,500.000 Skupaj prihodki za razporeditev (vrsta 1 do 4) 19.376,100.000 B. RAZPORED PRIHODKOV Klasifikacijska števUka Znesek Razporcdna Razporedna RAZPORED PRIHODKOV Razporedna Razporedna skupina podskupina podskupina skupina 01 Glavni namen 1 — Sredstva za delo upravnega organa 4.252,517.510 03 Glavni namen 2 — Dejavnost republiških družbenopolitičnih organizacij 378,234.353 04 04-1 Glavni namen 3 — Negospodarske investicije Sredstva za obveznosti po odlokih in zakonih 524,253.664 04-2 Sredstva za odplačevanje anuitet za kredite, ki jih je najela republika 41,400.000 04-3 Sredstva za sprejete obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SRS 122,125.989 04-4 Sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih Izvršnega sveta Skupščine SRS 1 20,000.000 04-5 Sredstva za investicijsko vzdrževanje zgradb repub- liških upravnih organov 15,000.000 Skupaj glavni namen 3 — Negospodarske investicije 722,779.653 06 Glavni namen 4 — Znanstvena dejavnost 60,219.600 07 Glavni namen 5 — Kulturno-prosvetna dejavnost 14,824.226 08 08-1 Glavni namen — 6 Varstvo borcev NOV in socialno varstvo Varstvo borcev NOV 1.253,991,789 08-2 Socialno varstvo nekaterih kategorij občanov 19,142.218 \ Skupaj glavni namen 6 — Varstvo borcev NOV in socialno varstvo 1.273,134.007 14 Glavni namen 7 — Dopolnilna sredstva občinam 220,000.000 16 16-1 Glavni namen 8 — Intervencije v gospodarstvo Intervencije v proizvodnji hrane 270,700.000 16-2 Blagovne rezerve 244,941.569 16-3 Druge intervencije na področju kmetijstva in gozdarstva 17,780.000 / 16-4 Druge intervencije v gospodarstvo na ravni SR Slovenije \ 149.000.000 16-5 Intervencije v porabi hrane 158,300.000 Skupaj glavni namen 8 — Intervencije v gospodarstvo 840,721.569 17 Glavni namen 9 — Tekoča proračunska rezerva 50,000.000 18 Glavni namen 10 — Sredstva rezerve,SR Slovenije 81,841.000 Klasifikacijska številka Razporedna Razporedila skupina podskupina RAZPORED PRIHODKOV Znesek Razporedna Razporedna podskupina podskupina 19 Glavni namen 11 — Zvezne obveznosti, prenesene na republike in AP ter sklad solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju 324,237.970 Glavni namen 12 — Popis prebivalstva 1981 156,089.609 Skupaj razporejeni prihodki na ravni SR Slovenije (glavni namen 1 do 12) 8.414,600.000 Glavni namen 13 — Obveznosti do prispevka proračunu federacije 10.961,500.000 Skupaj razporejeni prihodki (glavni namen 1 do 13) 19.376,100.000 1604. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike ' Slovenij e UKAZ o razglasitvi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti Razglaša se zakon o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti, ki jih je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije ha seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. St. 0100-120/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: delavci), delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno 'opravljajo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje) ter delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma z drugimi zasebnimi delodajalci, določajo svoje obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti v skladu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in v skladu s posebnimi zakoni za posamezna področja družbenih dejavnosti. 2. člen Svoje obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti, ki se zagotavljajo s svobodno menjavo dela v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma po njih, in za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialne varnosti v delu, ki se nanaša na izvajanje dogovorjenega ali z zakonom določenega zagotovljenega programa, poravnajo delavci in delovni ljudje s prispevki po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: prispevki). 3. člen Prispevki se v skladu s tem zakonom plačujejo iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti oziroma iz dohodka delovnih Ijvdi (prispevki iz dohodka) ali iz osebnega dohodka delavcev in delovnih ljudi (prispevki iz osebnega dohodka). 4. člen Prispevke iz dohodka plačujejo po tem zakonu tudi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo sedež na območju druge republike oziroma, avtonomne pokrajine, pa trajno opravljajo dejavnost oziroma imajo poslovne enote tudi na območju SR Slovenije, in sicer glede tistega dela dohodka, ki ga dosežejo z opravljanjem dejavnosti oziroma v poslovni enoti v SR Sloveniji. Prispevki iz dohodka po prejšnjem odstavku se obračunavajo na način, ki je določen z zakonom o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi in pokrajinskimi zakoni s področja davkov, prispevkov in taks (v nadaljnjem besedilu: kolizijski zakon). Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo sedež na območju SR Slovenije, pa trajno opravljajo dejavnost oziroma imajo poslovno enoto tudi na območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine,' ne plačujejo» prispevkov po tem zakonu od tistega dela dohodka, ki ga dosežejo z opravljanjem dejavnosti oziroma v poslovni enoti na območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine in od katere plačujejo ustrezen prispevek v taki republiki oziroma avtonomni pokrajini. 5. člen Prispevki iz dohodka se plačujejo samoupravni interesni skupnosti, na katere območju je sedež temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti ali kjer delovni človek trajno opravlja svojo dejavnost. Ce ima temeljna organizacija združenega dela poslovno enoto na območju druge samoupravne interesne skupnosti, plačuje prispevke iz dohodka, določene s kolizij skim zakonom, za to poslovno enoto tisti samo- upravni interesni skupnosti, na katere območju je sedež poslovne enote. Prispevki iz osebnega dohodka se plačujejo samoupravni interesni skupnosti, določeni s kollzijskim zakonom. II. PRISPEVKI, KI JIH PLAČUJEJO DELAVCI V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIH SKUPNOSTIH 1. Viri 6. člen Delavci plačujejo prispevke iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim na naslednjih področjih družbenih dejavnosti: — usmerjeno izobraževanje in skupne naloge vzgoje in izobraževanja v skladu s posebnim zakonom, — raziskovalna dejavnost, — zdravstvo — razen za nadomestilo osebnega dohodka v času nezmožnosti za delo, — zaposlovanje, — pokojninsko in invalidsko zavarovanje — za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni ter za zavarovalno dobo s povečanjem, — starostno zavarovanje kmetov — za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov. 7. člen Delavci plačujejo prispevke iz osebnega dohodka samoupravnim interesnim skupnostim na naslednjih področjih družbenih dejavnosti: — osnovno izobraževanje, — kultura, — telesna kultura, — otroško varstvo, — socialno skrbstvo, — pokojninsko in invalidsko zavarovanje, — zdravstvo — za nadomestilo osebnega dohodka v času nezmožnosti za delo. 2. Osnove 8. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz dohodka je dohodek temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti za prispevke samoupravnim interesnim skupnostim na naslednjih področjih družbenih dejavnosti: — usmerjeno izobraževanje in skupne naloge vzgoje in izobraževanja v skladu s posebnim zakonom, — raziskovalna dejavnost. V osnovo za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz prejšnjega odstavka se ne všteje prispevek za biološka vlaganja v gozdove. 9. člen Osnova za obračunavanje iii plačevanje prispevkov iz dohodka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka, za prispevke samoupravnim interesnim skupnostim na naslednjih področjih družbenih dejavnosti: — zdravstvo — razen za nadomestilo osebnega dohodka v času nezmožnosti za delo, — zaposlovanje, — pokojninsko in invalidsko zavarovanje — za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni ter za zavarovalno dobo s povečanjem, — starostno zavarovanje kmetov — za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov. 10. člen Osnovo za obračunavanje in plačevanje posebnega prispevka iz dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga plačujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, predstavljajo sredstva poslovnega sklada (brez tujih sredstev) po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za preteklo leto v bilanci stanja, zmanjšana za sredstva, vplačana kot obvezno posojilo za pospeševanje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomnih pokrajin in za sredstva, prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74 in 20/76). 11. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, ter za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za delavce, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu osebnega dohodka in so razporejeni na delo v tujino, je poprečni osebni dohodek delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu, če s samoupravnim splošnim aktom posamezne samoupravne interesne skupnosti ni drugače določeno. V osnovo za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstvo — za nadomestilo osebnega dohodka v času nezmožnosti za delo se ne všteje tisti del osebnegd dohodka, od katerega se plačuje republiški davek iz osebnega dohodka po posebni stopnji. 3. Način obračunavanja in plačevanja prispevkov 12. člen Prispevki iz dohodka, kjer je osnova dohodek temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti (8. člen), se med letom plačujejo v obliki akontacij med 18. in 23. v mesecu za tekoči mesec. Mesečna akontacija za čas od 1. januarja do 28. februarja tekočega leta znaša eno devetino obveznosti, izračunane za prvih devet mesecev preteklega leta, mesečna akontacija za čas od 1. marca do 30. junija tekočega leta pa eno dvanajstino obveznosti, izračunane za preteklo leto. S periodičnimi obračuni (razen z obračunom za obdobje januar—marec) se ugotavlja obveznost za preteklo obdobje in določa akontacija za tekoče obračunsko obdobje. Dokončni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti lahko ob periodičnem ra- čunu zahtevajo vračilo preveč plačanih obveznosti za preteklo obdobje. Razliko med obračunano in plačano obveznostjo za preteklo trimesečje vplačajo delavci le, če je skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejela sklep o vplačilu navedene razlike. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ce skupščina samoupravne interesne skupnosti do konca tekočega trimesečja ne objavi sklepa o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo 2a preteklo trimesečje, mora pričeti postopek za ustrezno spremembo letne prispevne stopnje. 13. člen Prispevki iz dohodka, kjer je osnova osebni dohodek (9. člen), se obračunavajo ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov predložijo izplačevalci osebr nih dohodkov službi družbenega knjigovodstva naloge za vplačilo obračunanih prispevkov. Prispevke, obračunane na osnovi osebnega dohodka, izplačanega v obdobju od 18. .dne v prejšnjem mesecu do 17. dne v tekočem mesecu, vnovči služba družbenega knjigovodstva mesečno med 18. in 23. dnem v mesecu. 14. člen Prispevek iz dohodka, kjer so osnova sredstva poslovnega sklada (10. člen) se plačuje mesečno v višini dela letnega zneska prispevka, ki ga določi skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in objavi v Uradnem listu SRS najpozneje pet dni pred začetkom meseca, ja katerega se plačuje prispevek, in sicer do 18. v mesecu za tekoči mesec. Ce del letnega zneska prispevka ni objavljen v roku iz prejšnjega odstavka, se prispevek plačuje mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka, in sicer do 18. v mesecu za tekoči mesec. Do predložitve zaključnega računa za preteklo leto se plačujejo akontacije prispevka na podlagi osnove, po kateri se je prispevek plačeval v decembru preteklega leta. Te akontacije se poračunajo ob prvem plačilu prispevka po predložitvi zaključnega računa za preteklo leto. 15. člen Prispevke iz osebnega dohodka (11. člen) obračunavajo in plačujejo izplačevalci osebnega dohodka na način, kot je določeno v 13. členu tega zakona. Če prispevki iz osebnega dohodka niso bili plačani v rokih iz 13. člena tega zakona, ker izplačevalec osebnega dohodka ni imel sredstev na žiro računu, mora izplačevalec osebnih dohodkov plačati te prispevke pred dvigom sredstev za naslednje izplačilo osebnih dohodkov. m. PRISPEVKI, Ki JIH PLAČUJEJO DELOVNI LJUDJE IN PRI NJIH ZAPOSLENI DELAVCI 16. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek od samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje, ki se jim ugotavlja dohodek) plačujejo prispevke iz dohodka vsem samoupravnim interesnim skupnostim iz 6. člena tega zakona, delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja doho- dek in zasebni delodajalci pa plačujejo le prispevke samoupravnim interesnim skupnostim iz tretje in pete alinee 6. člena tega zakona. 17. člen • Delovni ljudje, ki se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevke iz osebnega dohodka vsem samoupravnim interesnim skupnostim iz 7. člena tega zakona, delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja dohodek, pa plačujejo le prispevek samoupravnim interesnim skupnostim iz četrte, šeste in sedme alinee 7. člena tega zakona. Delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh in drugih zasebnih delodajalcih, plačujejo prispevke iz osebnega dohodka vsem samoupravnim interesnim skupnostim iz 7. člena tega zakona. 18. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz dohodka za delovne ljudi, ki se jim ugotavlja dohodek, za prispevke samoupravnim interesnim skupnostim iz 8. člena tega zakona je dohodek, dosežen s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz dohodka za delovne ljudi, ki se jim ugotavlja dohodek, za prispevke samoupravnim interesnim skupnostim iz 9. člena tega zakona je osebni dohodek delovnih ljudi in osebni dohodek pri njih zaposlenih delavcev. Višina osebnega dohodka delovnih ljudi po prejšnjem odstavku se ugotavlja na podlagi družbenega dogovora v skladu z zakonom o davkih občanov. Dokler višina tega osebnega dohodka ni ugotovljena, se kot osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov uporablja osebni dohodek, kot je bil nazadnje ugotovljen. Po ugotovitvi osebnega dohodka se opravi dokončen obračun prispevkov. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz dohodka za delovne ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek, se določi s sporazumom med temi delovnimi ljudmi in ustrezno samoupravno interesno skupnostjo, kjer takšnega sporazuma ni, pa s samoupravnim aktom samoupravne interesne skupnosti. 19. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za delovne ljudi, ki se jim ugotavlja dohodek, je osebni dohodek teh delovnih ljudi, ugotovljen po določbah tretjega odstavka prejšnjega člena. Prispevki iz osebnega dohodka za delovne ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek, se obračunavajo in plačujejo od osnove, določene po četrtem odstavku prejšnjega člena. Osnova za obračunavanje ih plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri delovnih ljudeh, je osebni dohodek vključno z vsemi prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri drugih zasebnih delodajalcih, se določi s samoupravnim splošnim aktom ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 20. člen Prispevke iz dohodka, kjer je osnova dohodek iz samostojnega opravljanja dejavnosti, plačujejo delovni ljudje med letom v trimesečnih akontacijah, ki zapadejo v plačilo prvega v trimesečju, plačane pa morajo biti v petinštiridesetih dneh od dne zapadlosti. Višina akontacij se ugotovi na podlagi dohodka iz preteklega leta, dokončen obračun pa se opravi na podlagi doseženega dohodka v odmernem letu. 21. člen Prispevke iz dohodka, kjer je osnova osebni dohodek delovnih ljudi ali osebni dohodek zaposlenih delavcev, plačujejo delovni ljudje in drugi zasebni delodajalci v treh dneh po izplačilu osebnih dohodkov, če ne zaposlujejo delavcev pa do 3. v mesecu za pretekli mesec. . 22. člen Prispevke iz osebnega dohodka obračunavajo in neposredno vplačujejo delovni ljudje in drugi zasebni delodajalci — za sebe in za zaposlene delavce — v treh dneh po izplačilu osebnih dohodkov, če ne zaposlujejo delavcev pa do 3. v mesecu za pretekli mesec. 23. člen Glede obračunavanja, postopka za odmero in pobiranje ter vračanje prispevkov, prisilne izterjave, zastaranja in kaznovanja se v zvezi s prispevki, ki jih plačujejo delovni ljudje oziroma drugi zasebni delodajalci, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. IV. SKUPNE DOLOČBE 24. člen Način obračunavanja in plačevanja prispevkov za občane in tuje državljane, ki so po posebnih predpisih dolžni plačevati prispevke za določene samoupravne interesne skupnosti, pa ne plačujejo prispevkov po določbah 6. do 23. člena tega zakona, se določi s samoupravnimi splošnimi akti ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti. 25. člen Stopnje prispevkov, določene v samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za posamezna področja družbenih dejavnosti, morajo biti objavljene v uradnih glasilih. Pregled stopenj prispevkov iz prejšnjega odstavka objavi v Uradnem listu SRS Republiška uprava za družbene prihodke. 26. člen Ce prispevki po tem zakonu niso plačani v predvidenem roku, mora zavezanec za plačilo prispevkov plačati za zamujeno dobo obresti po obrestni meri 12 odstotkov na leto. V. PREHODNE DOLOČBE 27. člen Za čas, dokler velja ta zakon, se ne uporabljajo določbe posebnih zakonov za posamezna področja družbenih, dejavnosti, ki določajo drugačne vire za plačevanje prispevkov iz dohodka oziroma iz osebnega dohodka, kot so določeni s tem zakonom. 28. člen Delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki še niso organizirani v delovni skupnosti, plačujejo prispevke iz dohodka po tem zakonu iz prihodkov samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Prispevki iz dohodka po prejšnjem odstavku se obračunavajo iz plačujejo od naslednjih osnov: — prispevki iz 8. člena tega zakona — od prihodkov samoupravne organizacije oziroma skupnosti, zmanjšanih za materialne stroške, — prispevki iz 9. člena — vd osebnega dohodka vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 29. člen Izplačevalci' osebnih dohodkov morajo v svojih samoupravnih splošnih aktih, ki določajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, pri vrednotenju rezultatov dela v smislu 126. člena zakona o združenem delu upoštevati določbe 6. in 7. člena tega zakona. 30. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti obračunavajo in plačujejo akontacije za prispevek iz dohodka, kjer je osnova dohodek, v smislu 8. člena tega zakona v prvem polletju 1981 od naslednjih osnov: — za čas od 1. 1. do 28. 2. 1981 —■ od dohodka po periodičnem obračunu za prvih devet mesecev leta 1980, — za čas od 1. 3. do 30. 6. 1981 — od dohodka po zaključnem računu za leto 1980. 31. člen Akontacije prispevkov iz dohodka, ki jih plačujejo delovni ljudje in kjer je osnova dohodek od samostojnega opravljanja dejavnosti, se v letu 1981 obračunavajo in plačujejo od osnove, od katere je bil za zadnje leto odmerjen davek od samostojnega opravljanja dejavnosti. Prispevki iz dohodka, ki jih plačujejo delovni ljudje, ki se jim ugotavlja dohodek in kjer je osnova dohodek (8. člen), se v letu 1981 obračunavajo in plačujejo od osnove, od katere se odmerja davek iz dejavnosti. 32. člen Dokler uprave za družbene prihodke v skladu s posebnim zakonom ne bodo v celoti prevzele nalog pobiranja vseh prispevkov delovnih ljudi po tem zakonu, se glede obračunavanja in plačevanja prispevkov, ki jih bodo v tem času pobirale posamezne samoupravne interesne skupnosti, še naprej uporabljajo ustrezne določbe dosedanjih predpisov. VI. KONČNA DOLOČBA 33. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1981. St. 420-14/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1605. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980, na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980 in Družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1980. St. 0100-121/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije 1. člen Razglaša se zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela m delovnih skupnosti v letu 1981, ki ga je sprejela Skupščiha Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. < St. 0100-125/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1981 1. člen Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljnjem base-delu: davek), se v letu 1981 obračunava in plačuje po stopnjah, ki so določene v tem zakonu, ob upoštevanju odbitnih postavk in olajšav, ki so določene z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18-1097/80) in s tem zakonom. V zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) se za 203 členom v poglavju VII. Prehodne in končne določbe doda novi, 203.a člen, ki se glasi: »Ne glede na določbi 156. in 203. člena tega zakona bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predložil Skupščini SR Slovenije v sprejem do 31. decembra 1980 resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 kot tudi druge akte, ki se sprejemajo hkrati s to resolucijo. Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge družbenopolitične skupnosti v letu 1981. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju v SR Sloveniji v letu 1981 in resolucije drugih družbenopolitičnih skupnosti v letu izjemoma nadomeščajo resolucijo o uresničevanju družbenega plana družbenopolitičnih skupnosti v naslednjem obdobju.« 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-48/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1606. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1981 2. člen Davčni zavezanci plačujejo davek po naslednjih stopnjah: — temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva 3 — temeljne organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti 0,2 — delovne skupnosti 0,5 — temeljne organizacije združenega dela s področja planskih prioritet: elektrogospodarstvo, kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in proizvodnja živilskih proizvodov, gostinstvo in turizem, razen turističnega posredovanja. 3. člen Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upoštevajo osebni dohodki v višini poprečnih osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji v letu 1980. 4. člen Davčnim zavezancem — izvoznikom, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo in celotnim prihodkom davčnega zavezanca. Po prejšnjem odstavku izračunana osnova se zmanjša še za: — 50 odstotkov, če znaša odstotni delež od 10 do 20 odstotkov, — 75 odstotkov, če znaša odstotni delež nad 20 do do 40 odstotkov, — 100 odstotkov, če znaša odstotni delež nad 40 odstotkov. V devizni priliv iz prvega odstavka tega člena se né všteje del prihodkov, doseženih z zastopanjerh tujih firm. 5. člen Davčna osnova se zmanjša za zneske, ki jih je davčni zavezanec vložil: — v razvoj kmetijstva, ribištva, predelave in skladiščenja živilskih proizvodov ter v izgradnjo gozdnih cest, — v razvoj surovinskih dejavnosti, — v izgradnjo objektov za prenočevanje in oskrbo turistov. Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje po prejšnjem odstavku, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 6. člen Davčna osnova se zmanjša tudi za znesek prispevka, ki ga je davčni zavezanec po posebnem zakonu v letu 1981 plačal za pokrivanje dela stroškov poslovanja Železniškega gospodarstva v Ljubljani. 7. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka davčnih zavezancev — premogovnikov z jamsko, eksploatacijo. 8. člen Pri pogodbenih organizacijah združenega dela se davčna osnova zmanjša za odplačila sredstev, ki jih je ustanovitelj oziroma poslovodja združil v pogodbeno organizacijo združenega dela, in za nadomestilo za gospodarjenje s tako združenimi sredstvi po drugem odstavku 35. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79). 9. člen Če se z vplačili davka po obračunu za leto 1981 nabere več sredstev kot je za ta vir predvideno v republiškem proračunu za leto 1981, se presežna sredstva prenesejo v republiški proračun za leto 1982 in se upoštevajo pri določitvi obveznosti za leto 1982. 10. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1981. St. 420-14/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1607. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. St. 0100-124/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 1. člen Ne glede na določbe 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78), po katerih morajo biti osnove in stopnje davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta, se stopnje in osnove davkov za leto 1981 lahko določijo do 31. marca 1981, za davek iz skupnega dohodka občanov pa do 31. decembra 1981. 2. člen Davki od osebnih dohodkov, ki se obračunavajo in plačujejo ob izplačilu in ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in osnov za leto 1981, se bodo obračunavali in plačevali po stopnjah, ki veljajo na dan 31. decembra 1980. 3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1981. St. 422-21/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1608. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč Razglaša se zakon o spremembi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. St. 0100-123/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik iktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč 1. člen _ V zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75 in 8/78) se 13. člen spremeni tako, da se glasi: »Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki so zavezanci za plačevanje davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, obračunavajo prispevek solidarnosti iz dohodka v višini 0,2 °/o od osnove za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela brez davčnih olajšav.« 2. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1981. St. 402-198/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1609. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks Razglaša se zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. St. 0100-122/80 . Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor’Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 1. člen V zakonu o uvedbi in stopnjah republiških dav-jtov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72, 42-33/72, 3-6/73, 4-29/74, 13-90/74, 39-466/74, 29-1449/75, 5-181/ 76, 15-652/76, 31-1396/76, 4-200/78, 30-1699/78 in 38-1601/79) se 10. člen spremeni tako, da se glasi: »Za odmero davka iz skupnega dohodka občanov za leto 1980 se neobdavčljivi del dohodka iz prvega odstavka 150. člena zakona o davkih občanov določi v znesku 294.000 dinarjev, znesek za vzdrževanje družinskega člana iz 156. člena navedenega zakona pa v višini 47.000 dinarjev, oziroma 71.000 dinarjev, če zavezanec vzdržuje otroka, motenega v telesnem ali duševnem razvoju. Republiški davek iz skupnega dohodka občanov se plačuje po naslednjih stopnjah: če znai^etno osnov« Znača davek dinarjev od do •/. 20.000 8 20.000 30.000 1.600 + 10 nad 20.000 30.000 40.000 2.600 + 12 nad 30.000 40.000 50.000 3.800 + 15 nad 40.000 50.000 60.000 5.300 + 18 nad 50.000 60.000 80.000 7.100 + 21 nad 60.000 80.000 loo.ooo 11.300 + 27 nad 80.000 100.000 150.000 16.700 + 40 nad 100.000 150.000 200.000 36.700 + 55 nad 150.000 200.000 500.000 64.200 + 70 nad 200.000 500.000 274.200 + 75 nad 500.000.« 2. člen V 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 4-200/78, 30-1699/78 in 38- 1601/79) se na koncu letnica »1980« nadomesti z letnico »1981«. 3. člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da izda prečiščeno besedilo zakona v uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks. 4. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1981, določbe 1. člena pa se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1980. St. 422-10/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1610. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije. UKAZ 0 razglasitvi zakona o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev Razglaša se zakon o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. St. 0100-126/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980i Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev 1. člen Organi in organizacije družbenopolitičnih skupnosti, krajevne skupnosti ter družbenopolitične in družbene organizacije v SR Sloveniji obračunavajo amortizacijo za osnovna sredstva v višini 20 odstotkov od naj nižjih stopenj, ki so z zakonom o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 58-828/76) določene za posamezne skupine osnovnih sredstev. 2. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1981. St. 428-18/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije 1 Predsednik Milan Kučan 1. r. 1611. . Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o združevanju dela sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov v letu 1981 Razglaša se zakon o združevanju dela sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. St. 0100-127/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. Z AKok o združevanju dela sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje Izgradnje energetskih objektov v letu 1981 1. člen • Da se zagotovi nemoteno uresničevanje osnovnih planskih ciljev na področju elektrogospodarstva, predvidenih z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1981—1985, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo, se s tem zakonom zagotavlja v letu 1981 del sredstev za nadaljevanje del na energetskih objektih, katerih izgradnja se je pričela v obdobju 1976—1980 na podlagi družbenega plana SR Slovenije za to obdobje: 2. člen Po tem zakonu združena sredstva se uporabljajo samo za izgradnjo naslednjih energetskih objektov: — Jedrska elektrarna Krško, — Termoelektrarna-toplarna Ljubljana II, — Hidroelektrarna Solkan, ,— Hidroelektrarna Mavčiče, — Termoelektrarni Ugljevik in Kosovo B (sofinanciranje), — Rudnik urana Zirovski vrh — odpiranje rudnika in izgradnja predelovalnih kapacitet, — Rudnik lignita Velenje — nadomestni objekt jame Preloge, — Zasavski premogovniki Trbovlje — jama Ko-tedrež, deponija premoga za TE Trbovlje, — del prenosnega omrežja s pripadajočimi transformatorskimi objekti — 380 in 110 kV, — po programu splošne ljudske obrambe male hidroelektrarne s pripadajočim prenosnim omrežjem. 3. člen Uporabniki družbenih sredstev po tem zakonu združujejo sredstva po stopnji 4,8 »/o od zneska vsakega izplačila za investicijska vlaganja na območju SR Slovenije. Iz obveze za združevanje sredstev iz prvega odstavka so izvzete investicije v: — elektroenergetske objekte, ki sb v programu graditve Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, — objekte in opremo za pridobivanje primarne energije za potrebe elektrogospodarstva, ki so v programu graditve Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, — objekte za proizvodnjo in distribucijo nafte in plina, ki so v programu samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin, — premogovnike, dogovorjene s samoupravnim sporazumom o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe premoga, — industrijske elektrarne in toplarne, ki so sestavni del industrijskih toplarn in ne zahtevajo nadomestila električne energije iz javnega omrežja, — kotlarne za ogrevanje strnjenih naselij kapacitete 50 in več Gcal/h (brez toplovodnega omrežja), — primarno kmetijsko proizvodnjo, v kmetijska in gozdna zemljišča ter vodne regulacije in melioracije zemljišč, — graditev in rekonstrukcijo javnega cestnega omrežja, — letala in plovne objekte, ki niso priključeni na električno omrežje, — gradnjo in rekonstrukcijo javnih luških zmogljivosti, — graditev in rekonstrukcijo javnega železniškega omrežja, — lastne transformatorje v industriji, — objekte in opremo s področja izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva, socialnega zavarovanja, socialnega varstva, otroškega varstva in telesne kulture, — stanovanjsko graditev in vzdrževanje stanovanjskih hiš, — objekte, ki se najmanj 60 odstotno financirajo iz samoprispevka, — naprave za zaščito okolja za industrijske in druge objekte, —, gospodarske kapacitete v občini Idrija, s katerimi se ustvarjajo pogoji za odpiranje novih delovnih mest na podlagi zakona o rudniku živega srebra Idrija in družbenega dogovora o zagotavljanju socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija in izplačila za investicijska vlaganja v letu 1981; ta oprostitev velja le za tiste organizacije združenega dela, ki bodo zaposlile najmanj 20 delavcev rudnika živega srebra Idrija in so podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980, — objekte in opremo s področja varstva pred požarom za potrebe poklicnih in prostovoljnih gasilskih organizacij, ki se financirdjo iz sredstev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom. 4. člen Uporabniki družbenih sredstev združujejo sredstva v Samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. Svoje pravice, obveznosti in odgovornosti glede združenih sredstev, zlasti o oblikah vračljivosti oziroma udeležbi uporabnikov družbenih sredstev na skupaj ustvarjenem dohodku, odločanju o uporabi teh sredstev in nadzorstvu nad namensko uporabo teh sredstev, uveljavljajo organizacije združenega dela — zavezanci po svojih delegatih v Skupščini Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. 5. člen V cenah električne energije je vsebovan del za investicijska viaganja in sicer: — pri uporabnikih na napetosti 110 kV — posebni odjem — v višini 9,091 %> — pri uporabnikih na napetosti 110 kV — ostali odjem — v višini 19,355°/« — pri uporabnikih ostalega odjema 0,4 kV — organizacij združenega dela s področja gospodarstva v višini 32,432 °/o — pri uporabnikih na napetosti 1—35 kV v višini 19,355 "/«. Ta del cene se evidentira na posèbnem računu sestavljene organizacije združenega dela elektrogospodarstva Slovenije in se usmerja za namene iz 2. člena tega zakona po dogovoru med uporabniki in izvajalci v Samoupravni intetesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije v skladu z njenimi samoupravnimi splošnimi akti. 6. člen Obveznost vplačevanja sredstev po tem zakonu velja do 31. decembra 1981. 7. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1981. St. 402-221/80* Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1612. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v letu 1981 Razglaša se zakon o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v letu 1981, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. St. 0100-128/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v letu 1981 1. člen Za zagotovitev osnovnih potreb in interesov uporabnikov železniških storitev in za zagotovitev trajnega, varnega in kakovostnega opravljanja teh storitev v okviru Železniškega gospodarstva Ljubljana, se Železniškemu gospodarstvu Ljubljana s tem zakonom V letu 1981 zagotavljajo sredstva v znesku 3.500 mio din za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije, in to za normalno sprotnq in redno vzdrževanje prog, k njim pripadajočih objektov in opreme železniške infrastrukture, vzdrževanje prometnih sredstev ter opravljanje dogovorjenega obsega prometa. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se Železniškemu gospodarstvu Ljubljana zagotavljajo s prispevkom iz dohodka za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije (v nadaljnjem besedilu: prispevek), ki ga v letu 1981 plačpjejo temeljne organizacije združenega dela, ki so bile zavezanci, za plačilo davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1980 po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74, 29/75 in 8/78); (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), razen temeljnih organizacij glavne dejavnosti Železniškega gospodarstva Ljubljana. 3. člen Zavezanci iz prejšnjega člena plačajo prispevek v višini 6,2 “/« od osnove za plačilo davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela brez davčnih olajšav, ugotovljen za leto 1980. 4. člen Prispevek se plačuje v dvanajstih enakih mesečnih akontacijah do 10. v mesecu za tekoči mesec, začenši s 1. marcem 1981 na račun Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet s tem, da se prve tri akontacije plačajo v enkratnem znesku do 10. marca 1981. 5. člen Vplačana sredstva po tem zakonu se uporabljajo za pokritje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana po osnovah in merilih, sprejetih v Samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet. Sredstva prispevkov ne plačujejo temeljne organizacije združenega dela glavne dejavnosti Železniškega gospodarstva Ljubljana preko računa Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije. Sredstva, ki jih na osnovi tega zakona sprejme Železniško gospodarstvo Ljubljana, se vključuje v celotni prihodek temeljne organizacije združenega dela osnovne dejavnosti Železniškega gospodarstva Ljubljana. 6. člen V skladu s tem zakonom in samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije za področje železniškega prometa za obdobje 1981 do 1985, sprejemajo organi Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije ukrepe, ki so potrebni za redno uveljavljanje tega zakona in sporazuma in v okviru tega izvajajo sporazumevanje med uporabniki in izvajalci železniških storitev glede ukrepov, ki so potrebni za tekočo realizacijo dogovorjenih nalog po samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije za področje železniškega gospodarstva za obdobje 1981 do 1985. 7. člen Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet spremlja dotok in višino sredstev po tem zakonu. Ko ugotovi, da skupna obračunska obveznost presega znesek določen v 1. členu tega zakona, sprejme ukrepe za zmanjšanje obveznosti vseh zavezancev za ugotovljene presežke. Prilagoditev dinamike dotoka sredstev do višine iz 1. člena mora samoupravna interesna skupnost opraviti najkasneje do 1. 6. 1981 in o tem takoj obvestiti zavezance. 8. člen Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet predloži poročilo o izvajanju tega zakona Skupščini SR Slovenije najpozneje do 31. marca '1982. 9. člen Obveznost vplačevanja sredstev po tem zakonu velja d0 31. decembra 1981. 10. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 340-1/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1613. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje cestnih in luških objektov v letu 1981 Razglaša se zakon o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje cestnih in luških objektov v letu 1981, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. St. 0100-129/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje I cestnih in luških objektov v letu 1981 1. člen Da se zagotovi nemoteno uresničevanje osnovnih planskih ciljev na področju gradnje cestnih in luških objektov, predvidenih z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1981—1985, katerih izvršitev iè nujna za družbeno reprodukcijo, se s tem zakonom zagotavlja v letu 1981 del sredstev za nadaljevanje gradnje objektov, katerih izgradnja se je pričela v obdobju 1976—1980 na podlagi družbenem plana SR Slovenije za to obdobje, in sicer v znesku 762 mio din za gradnjo cestnih objektov ter v znesku 210 mio din za gradnjo luških objektov. 2. člen Sredstva za gradnjo cest iz tega zakona s« uporabljajo kot del sredstev Republiške skupnosti za ceste za nadaljevanje gradnje v letu 1981 na cestah katerih gradnja je bila' predvidena v srednjeročnem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in katerih gradnja se je že začela v letu 1980, ali pred tem letom ter je zato njihova gradnja predvidena v planu Republiške skupnosti za ceste za leto 1981. Za luške objekte se po tem zakonu šteje dokončanje izgradnje II. faze kontejnerskega terminala v Luki Koper (podaljšanje kontejnerske obale in priprava površin za manipulacijo s kontejnerji). 3. člen Temeljne organizacije združenega dela, kmetijske in druge zadruge, temeljne organizacije kooperantov, temeljne zadružne organizacije in druge oblike združevanja kmetov ter pogodbene organizacije združenega dela — vse s področja gospodarstva (v nadaljnjem besedilu : organizacije združenega dela) združijo znesek sredstev za namene po tem zakonu v višini 2,7 °/o od čistega dohodka, namenjenega za sklade v zaključnem računu za leto 1980, povečanega za amortizacijo, obračunane nad minimalnimi z zakonom predpisanimi stopnjami. Obračunani znesek iz prejšnjega odstavka ne sme presegati 30 °/o zneska sredstev, ki jih je posamezni zavezanec po tem zakonu namenil za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela v zaključnem računu za leto 1979. 4. člen Zneske obračunanih sredstev iz prejšnjega člena razporedijo zavezanci v poslovni sklad v zaključnem računu za leto 1980, vplačajo pa jih v 10 enakih obrokih do zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec, začenši' s 1. marcem 1981 na poseben zbirni račun pri Službi družbenega knjigovodstva, ki bo sredstva z zbirnega računa tekoče nakazovala na račune Republiške skupnosti za ceste oziroma Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet v razmerju iz 1. člena tega zakona. 5. člen Svoje pravice, obveznosti in odgovornosti glede združenih sredstev, zlasti o oblikah vrači ji vosti oziroma udeležbi uporabnikov združenih sredstev na skupaj ustvarjenem dohodku, odločanja o uporabi teh sredstev in nadzorstvu nad namensko uporabo teh sredstev, uveljavljajo organizacije združenega dela — zavezanci po svojih delegatih v skupščini republiške skupnosti za ceste in v skupščini samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet. Sredstva, združena po tem zakonu, upoštevajo člani teh skupnosti kot del sredstev, katerih združevanje je dogovorjeno v dogovoru o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1981—1985. 6. člen Ce se po predložitvi zaključnih računov za Mo 1980 ugotovi, da obračunana sredstva po tem zakonu pri vseh zavezancih presegajo znesek, določen v 1. členu tega zakona, morajo organi Republiške skupnosti za ceste oziroma Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet najpozneje do 30. 6. 1981 objaviti kolikšen del mesečne akontacije v mesecu' novembru in decembru 1981 je potrebno plačati v rokih, ki jih določa ta zakon, da bo dosežen znesek združenih sredstev, določen s 1. členom tega zakona. , 7. člen Republiška skupnost za ceste oziroma Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet predloži poročilo o izvajanju tega zakona Skupščini SR Slovenije najkasneje do 31. januarja 1982. 8. člen Obveznost vplačevanja sredstev po tem zakonu velja do 31. decembra 1981. 9. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 340-2/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1614. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije I UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980. St. 0100-130/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. Z ASON o dopolnitvi zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov 1. člen V 2. členu zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 31-1399/76) se na koncu drugega odstavka dodata dve novi alinei: »— gospodarske kapacitete v občini Idrija, s katerimi se ustvarjajo pogoji za odpiranje novih delovnih mest na podlagi zakona o rudniku živega srebra Idrija in družbenega dogovora o zagotavljanju socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija od izplačila za investicijska vlaganja v obdobju 1978—1980; ta oprostitev velja le za tisto organizacije združenega dela, ki bodo zaposlile najmanj 20 delavcev rudnika živega srebra Idrija in so' podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov no samouprav- nem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980; — objekte in opremo s področja varstva pred požarom za potrebe poklicnih in prostovoljnih gasilskih organizacij, ki se financirajo iz sredstev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom«. 2. člen V 3. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Povečana sredstva po prvem odstavku tega člena bodo plačnikom vrnjena do 31. januarja 1981, kolikor se s posebno izjavo plačniki ne odpovedo vrač-Ijivosti povečanih sredstev.« Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Svoje terjatve plačniki povečanih sredstev iz' prvega odstavka tega člena uveljavijo pri Samoupravni interesni skupnosti elekrogospodarstva«. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, 1. člen tega zakona pa se uporablja od 1. septembra 1979. St. 402-205/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1615. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 345. člena ustave SR Slovenije, 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80) ter prvega razdelka 71. člena, 72. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana Sit Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije od leta 1981 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 22/78 in 20/80) tako, da se glasi: »Izvfšni svet Skupščine SR Slovenije pripravi in do 15. februarja predloži Skupščini SR Slovenije predlog družbenega plana SR Slovenije.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-34/80 Ljubljana, dne 29. decembra 1980. Skupščina ■ Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. I. DOLOČITEV SKUPNEGA ZNESKA DEVIZ 1. člen Za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1981 se določi znesek deviz v višini 466,350.800 dinarjev. 2. člen Z deviznimi sredstvi iz 1. člena tega odloka se smejo izvrševati plačila do 31. decembra 1981. П. RAZDELITEV DEVIZ 3. člen Devizna sredstva iz 1. člena tega odloka se lahko uporabljajo za neblagovna in blagovna plačila in siseri a) za neblagovna plačila v konvertibilnih valutah od tega — za plačila stroškov potovanj — za plačila članarin in kotizacij — za druga neblagovna plačila b) za blagovna plačila v konvertibilnih valutah od tega — za plačila nabavljene opreme — za plačila nakupa reprodukcijskega materiala c) za neblagovna plačila v nekonvertibilnih valutah Od skupnega zneska deviz iz 1. člena tega odloka se izloči v nerazporejena devizna sredstva republike od tega — v konvertibilnih valutah — v nekonvertibilnih valutah V deviznih dinarjih 15,158.050 3,846.250 177,533.400 189,497.900 44,967.200 30.884.000 . 2,949.400 196,537.700 234,365.106 1,614.600 33,833.400 1616. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. decembra 1980 in na seji Zbora občin dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1981 4. člen O prenosu sredstev med blagovnimi in neblagovnimi devizami v konvertibilnih valutah in v okviru le teh med posameznimi nameni, odloča na predlog nosilca deviznih sredstev Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun. 5. člen O uporabi nerazporejenih deviznih sredgtev republike odloča: — Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun za zneske do 30.000 deviznih dinarjev, — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za zneske nad 30.000 deviznih dinarjev. 6. člen V posebnem delu razporeditve skupnega zneska deviz, ki je sestavni del tega odloka so določeni zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviznih sredstev za nosilce deviznih sredstev po posameznih namenih. 7. člen Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun prenese v soglasju s posameznimi nosilci deviznih sredstev v letu neporabljena devizna sredstva med nerazporejena devizna sredstva republike. 8. člen Republiški sekretariat za pravosodje, uprave ta proračun je pooblaščen, da izdaja soglasja za uvoz opreme ter nakup reprodukcijskega materiala za republiške organe in organizacije, družbenopolitične organizacije in ožje družbenopolitične skupnosti, ki uvažajo in plačujejo opremo in reprodukcijski material iz sredstev, določenih s tem odlokom, v skladu s splošnimi merili Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonetneke odnose s tujino. 9. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi v skladu s splošnimi merili, sprejetimi v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in v skladu z zveznimi predpisi o uvozu opreme, način vezave uvoza opreme na izvoz ter uvozno opremo, ki ni vezana na izvoz. 10. člen Ta odlok začne veljati L januarja 1981. St. 43-11/80 Ljubljana, 29. decembra 1980. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L I. 5 S o 'S .s g »d n e a d 4d (Л S 1 O, 1 I ФПпхвл 4^inQU-iaAU03idu л dzviap auAOŠBiqau Чвгптвл ^Јдлиоч a dz^Aap auAOSeiq u$ auAo3e[qau 1? D. I . ” Sii 8 o 4BinieA 4TUliqpiJdAU02lau л oztAap auAoSBiqaN ti« sì 68 a o i! < < j cu < o w z N S H Q M O Z o i o ° 1 2 CD O ci Ö T-4 i—< M I I I I I I I o o o o o o o o o Tji ö OD CO N O) 03 IO o o o o o o o o o o 03 o O O o -rf< O) co **" Ä CO «M rti CM 03 r-T rh o o o o o o o o o o to «-Г rh I g p g I g II p o o rtf 1 11 5 S vH V« ili O 03 ö CO IO I I I I I I o o o o o o a; o o d ai ö CO io «H CO co to o o o o o 0 o o o o fr. p p p p CO IO co CO (M 01 p p p p co ö co co c *2 S t/3 e s 2 тз JD ä 8-i tu rt -5 ^ rt «M ° c 'S « > 5 •-< гд rt i/i ppl IP I fi »j CO gü!ll!il = isp spi s; =#1|®S;S1||g IpäSS S s 111 s Ђ m y у eihoC^lc sfs P „ 2 M -- $ M c . 2 ® O M“,B5ä’a55o is|11ii!l!-!p I I I 111 I I I CM CO I I ooooooo oo o ooootooo oo o ppppoop pp o toddddod rti in d THrHiOrHrhOO tH CO 00 rti iH iHCOOOO) tH O O I o O o to o o o I O O O o O o o o o o o o to d d d d d točo o co cm o o o to^ TH CO o o CO co*4 rM to'1 I g I o to d 03 O rH o g I I g I I I g I p o o d d d CM C0 IO m tH o o I o o I o o to d rh o 00 TH I III I o o o o I o o O to o o to to d d o d CM to o in to o o co I g o CM I I I to 03 o to to o o O to to o o p p p o o d d d d d in vH in to CM o o p o o o o o o g I I I I I I I I g I rfi rti I I I I I I I I gg I g g CM p pp co in d co CO CM o rti rti o o o o o to o to o o poppo d d d d d in vH in to CM o o p in o P co o p ddp o co co o rh Ž 'S u M4 m >yi n$ —: . 2 s -S B É « p I M M ä s > 3 3 , CU CU 1 « •д д D. .D XI ^ g 3 S CU CU rt rt o PS > ‘-d E s rt 'ti *3 'D D ŽS Eu l'E'S'l S .o "E n p. o D Pr D -SqEc c a, s a. s M a, fcd 5 i i i E rt H CU S o ca o m 835 p ^ ^ S-m 'П "C 'C ca 0 o o CU CU CU N N N E 1 i i 5 rt *5 rt ^rt a o s o •5 d -o -o Ò rt H3 II •b ia ü c c 2 ” П) а .5 rt 'o o o Ž rt > rt N rt I 2 D co b- có ai co rt N N rt rt rt rt E E £ E 0000 дс лс fh: • Г—1 «ff • r—« (/) ^ ^ ^ o K/Ì K/3 K/l *t/) >0) t-, •f. ■ r-4 < »F—< Ffl f f-l f-1 iH -O -D JD X5 fl. -rt _ 3 3 3 3 .3, 3 PS .2, CM CO rti in cd ^тН vH vH vH vH 25.000 35.000 26.200 15.000 1 1 136.500 O O O 1 O O O d d 0 CO co 68.000 684.000 53.600 145.000 OOOSSI OOO'OZ 1.735.000 9.390.000 5,680.000 6,350.500 859.600 40.000 605.000 14.600 95.000 8.000 75.000 1,500.000 9,000.000 80.000 5,650.500 802.600 14.600 95.000 OOO'SL 0008 50.000 3,000.000 80.000 729.400 400.000 40.000 605:000 1 1 o 0 0 0 0 p d d 0 0 0 p_ гн cd 4,921.100 402.600 25.000 35.000 26.200 15.000 1 1 136.500 000'CS OOOOOS 28.000 79.000 39.000 50.000 12.000 60.000 235.000 390.000 5,600.000 -700.000 57.000 MM 1 1 00003 1 1 1 OOO'S 0003 10.000 t 15.000 45.000 1,600.000 8.000 12.000 28.000 79.000 34.000 45.000 00003 ооогт 220.000 295.000 4,000.000 692.000 45.000 o I gg cm m co CM r-4 O D- O O gl d to o ^ i I I I B p c- I III I I u- cd co p •c to 3 ТЗ .S S o L? »U «O >N -Л cd 'O N S > "ф E S o Ф g o a 0) 3 cd > “ 5 N N 2 „ 2 2 § .m g S g o o C O 'O o c ^ I JC « ^ 2 2^2 y 2 € >V) ‘CO 'O U 3M3 ^3 ^ a.-S о-З a.- ž 8-S § Ò O g > 2 TJ cd A s >N cd јч O to O C cd Ö N o N > >.s 33?N D, 1 to 1 § *3,' cd - ;V) ^ i !d cd &'3 aj u = Si 2 :=■ ra ra C 13 2 g ^3 2ilp « cd I •sl g lil 2- S S O 2 ■" д Ф Ф ** *r-> - S O CQ ti > Ф O o o o o I o o ud o 000 000 000 tri cd d rt* to o m гн p co 000 000 000 d cd d o co o m гн m 000 000 000 ggg CM 05 CM 000 p 000 p 000 d cd d o 05 o co to o o o o I o p in d t- m o o o o o o in in rt* CO \ ti 2G Ф C > 2 cd C I I g§ o o d in II 1 d d co co o X! E 'd S 'a I ti ti 5 5 ra “ 2 o w N c « § a .s ojo3om~ ” s °I1> $3 2 I S «52 m ra N-SWwag2wSM|g .SE'g'goll'gl.B'B S Š g •« I § -S > -o II I NU.3NN attitoN'Ö- O CO CO rH CO rt* rH rt* cm o o o o o o d 05 co m p p d 05 od m Ig MII gg I I g I o o o d d d in o o in rH CM I glg§ I o p o ^ ggfggg o o p O O o S g O s 1 2 m 1-1 M « MIMI I I I I I I 'g ■ra u < N s < O ti O £ H ti M g o s c o ti o a> 2 4) > 2 m w y g g o O o g p p p o p o § S § $ š Ž CO rH CM CM Ф o ^ “g >.s o c s s M S N 2 5 S s g s N S 2 S S I 2I Ф > »n N o Pj o |i|lil ra g ra ^ ti S 3 $3з9 $з ti д ф o, a ф ф ф > ф ф > O ti N ti ti N I I to S 000 000 000 d d cd »05 in co co co gg p p d d o in to to I g p o o o o o o d d o o to co § I I I 000 000 000 d d od o o co CM CM I I I g I I o s 000 O P o 000 d d cd c- o co cm cm M ►H *td a ti W CM CM CM CM CM S§ W CO CO WTO 5553 Š5ŽŠSS3 I I Sg O o o o gg gg 00 00 gg o o gg I I o o o o o o gg CN 1—4 I I o o o o o o o id O rH o o o o o o ö id O 00 M §* X M §>111111111111 llolSMlIl tA ö Ö § 0 - o cd ! I gggggggggggggggggggggggggggggooogoo pooooinoooooooopoot^-oopoooooopooooooo toÖÖ^OÖtoNÖCOCQ^Ö^ cd m td Ö C'öö^^öu^cncoö CO Ö Ö ÖÖOt^ ^ ^ ^ 00 ra O i a a o ra > o E o >U >'-j KJ >o >u >o >u >o >o >u >o >o >o >o >u >o >o >o >o >U >U KJ E-8 л JD JD UD oooooooo 0 >U >U KJ >U >U »O KJ >o >u OOOOOOOÖOOOOOOOOOOOOOOOOO rtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtcdrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrtrt flqcflfldacflßßCflCGflcccflcßqcccßcflCßcccc »гЧ • r-4 ‘r-i .Г-4 -—4 •!—« •»—< »fH •!—< • r-4 ••-4 •—4 ■ r-4 »r-1 -r-« • r—« »гЧ - r-4 .—4 «f-4 •—4 ••—< 4 «r-i »fM »r—1 -r—< •—< •—4 «I—4 -f—< < >ri >rj vo >U >U »O KJ >U >U >u >U »U >U »O >U >C_> >U >u KJ >U »O »U >U >U >U >0 >U >U >U KJ >U >CJ KJ >o >i/l >'/l >r/l K/l >rz) >C/1 >V1 »t/1 >W K/l >V1 >V1 >C/1 >1/1 k/) >V) K/J >t/3 KV) >[/3 ,(/) K/a K/l K/) X/) >C/J >У1 K/J >'/) K/3 K/l KZJ >fD K/l D4D4D H 3 g a als д o T ^ M tó ^ ragg X . « C/2 > C/3 © Th © © Th E— s 5 © CO Th CO p £ cc 3 Bi Th o> CO © Th CD Bi © to © Th cd CO ©^ V-** CM © Th CO cd" g CÓ © © > + + 4" + •r—> rt a s C/D 1617. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. decembra 1980 sprejela ODLOK o določitvi vpisa obveznic federacije iz sredstev, združenih pri temeljnih bankah 1. člen Temeljne banke z območja SR Slovenije vpišejo obveznice federacije, izdane po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi skupnega zneska odhodkov proračuna federacije za leto 1980 (Uradni list SFRJ, št. 69/80) v skupnem znesku 2.209,8 mio din. 2. člen Temeljne banke vpišejo obveznice iz prejšnjega člena v naslednji višini: mio. din 1. Splošna banka Celje 119,8 2. Banka Domžale 27A 3. Splošna banka Koper , 165,4 4. Temeljna banka Gorenjske Kranj 162,1 5. Temeljna posavska banka Krško 37,1 6. Gospodarska banka Ljubljana 703,5 7. Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana 70,6 8. Kreditna banka Maribor 247,1 9. Temeljna pomurska banka M. Sobota 77,0 10. Temeljna banka Nova Gorica 123,9 11. Temeljna dolenjska banka Novo mesto 63,8 12. Temeljna koroška banka Slovenj Gradec 44,4 13. Temeljna banka Zasavje Trbovlje 40,4 14. Temeljna banka Velenje 49,2 15. Jugobanka Ljubljana 150,4 16. Beograjska banka Ljubljana 34,9 Ljubljanska banka — združena banka vpiše obveznice iz prejšnjega člena v višini 90,1 mil^ona din. . . 3. člen „ Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-42/80 Ljubljana, dne 29. decembra 198C Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1618. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 2. 4. 1976 in z dne 7. 11. 1978, na seji dne 16. 12. 1980 odločilo : I. Razveljavijo se: v pravilniku o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 7. 11. 1978 določba prvega odstavka 17. člena v delu, ki se glasi: »šteje se, da delavec nima stanovanja, če on ali kdo od ožjih družinskih članov ni lastnik stanovanja ali imetnik stanovanjske pravice«, določbe drugega odstavka 19., 28., drugega odstavka 30. in tretjega odstavka 34. člena. II. Ugotovi se, da v pravilniku o reševanju stanovanjskih vprašanj upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Ljubljana šiška z dne 2. 4. 1976 niso bile v skladu z ustavo in zakonom določba drugega odstavka 12.. člena v delu, ki se glasi: »šteje sc, da interesent nima stanovanja, če on ali kdo od članov gospodinjstva ni lastnik stanovanja ali imetnik stanovanjske pravice«, določba 15. C točke 14., 15. in prvega odstavka 31. člena. Obrazložitev: 1) Ustavno sodišče je na pobudo občanke s sklepom UI 86/76 z dne 16. 10. 1980 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenih' določb pravilnikov. Pravilnik iz leta 1976 in iz leta 1978 (v nadaljnjem besedilu veljavni pravilnik) določata, da lahko zaprosi za stanovanje oziroma ima pravico do dodelitve le delavec, ki nima stanovanja ali ima neprimerno stanovanje. Po izpodbijanih določbah drugega odstavka 12. člena pravilnika iz leta 1976 in prvega odstavka 17. člena veljavnega pravilnika pa se šteje, da delavec nima stanovanja, če on ali kdo od članov gospodinjstva oziroma ožjih družinskih članov ni lastnik stanovanja ali imetnik stanovanjske pravice. Določba 15. C točke 14. člena pravilnika iz leta 1976 določa kot merilo za pridobitev prednostnih točk izpraznitev prosilčevega stanovanja v korist delovne skupnosti. Določbi drugega odstavka 19. in drugega odstavka 30. člena veljavnega pravilnika pa določata odstop stanovanjske pravice kjit pogoj za pridobitev družbeno najemnega stanovanja ali posojila. Po določbi tretjega odstavka 34. člena istega pravilnika se delavec, ki je lastnik stanovanja lahko udeleži natečaja za dodelitev najemnega stanovanja le, če na delovno skupnost prenese enkratno razpolagalno pravico na lastnem stanovanju. Napadeni določbi 15. člena pravilnika iz leta 1976 in 28. člena veljavnega pravilnika določata, da svet delovne skupnosti, na zahtevo občinske skupščine, če ta zagotovi potrebna sredstva, lahko dodeli kadrovsko stanovanje, ne glede na osnove in merila določene v pravilniku. Po določbi prvega odstavka 31. člena pravilnika iz leta 1976 pa je posojilojemalec, ki mu je prenehalo delo na njegovo željo, dolžan poleg rednih anuitet plačevati delovni skupnosti že brezobrestno posojilo. 2) Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka (13. člen ustave). Delavci so zato dolžni oblikovati pogoje in kriterije za pridobitev stanovanj tako, da je z njimi zagotovljena enakopravnost vseh zainteresiranih prosilcev. Zato so v neskladju z ustavo in zakonom določbe drugega odstavka 12. člena pravilnika iz leta 1976, prvega odstavka 17. in tretjega odstavka 34. člena veljavnega pravilnika, ki določeno kategorijo delavcev vnaprej izločijo pri udeležbi za dodelitev stanovanj. Lastrina na stanovanju ali imetništvo stanovanjske pravice je lahko eden izmed kriterijev za uvrstitev na prednostno listo za pridobitev stanovanja, ne more pa biti izključujoč kriterij, zaradi katerega delavec ne bi mogel uveljavljati reševanja svojega stanovanjskega vprašanja. Občan sme imeti stanovanjsko pravico le na enem stanovanju. Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanovanjski skupnosti oziroma lastniku v takem stanju, kot ga je prevzel. Z družbenim stanovanjem razpolaga stanodajalec, ki je tudi dolžan oddati izpraznjeno stanovanje v skladu s svojim samoupravnim splošnim aktom (2. in 3. člen zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini — Uradni list SRS, št. 37/74 in 2/78 in 11., 35., 40. in 42. člen zakona o stanovanjskih razmerjih — Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76). Glede na takšno zakonsko ureditev ni podlage za to, da se prosilcu priznajo za izpraznitev stanovanja v korist delovne skupnosti prednostne točke, niti da se določi izpraznitev stanovanja v korist določene organizacije kot pogoj za dodelitev najemnega stanovanja ali stanovanjskega posojila. Zato so v neskladju z ustavo in zakonom določbe 15. C točke 14 člena pravilnika iz leta 1976 in drugega odstavka 19. ter drugega odstavka 30. Člena veljavnega pravilnika. Po določbi 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih upoštevajo stanodajalci med 'merili za prednostni red tudi kadrovske potrebe. V izpodbijanih določbah 15. člena pravilnika iz leta 1976 in 28. člena veljavnega pravilnika ti strokovni kadri niso podrob- neje določeni in tudi niso opredeljene osnove in merila za dodeljevanje kadrovskih stanovanj. Zato sta navedeni določbi v neskladju z ustavo in zakonom. V neskladju z ustavo in zakonom je bila tudi določba prvega odstavka 31. člena pravilnika iz leta 1976. Okvirne pogoje za vračilo stanovanjskih posojil določa zakon o programiranju in financiranju stanovanjske graditve v 21. členu (Uradni list SRS, št. 5/72, 24/73, 15/76 in 13/77). V teh zakonskih okvirih delavci lahko določijo pogoje vračila stanovanjskih posojil. Ni pa zakonske osnove za določanje posebnih finančnih obveznosti v obliki brezobrestnega posojila poleg plačila rednih anuitet in obresti v primeru prenehanja dela. Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po 25. členu zakona o postopku pred Ustaynim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika Olga Vrabič in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Riko Kolenc, Franc Simonič in dr. Majda Strobl. St. U I 86/78-21 • Ljubljana, dne 16. decembra 1980. ♦ Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič 1. r. 1619. Na podlagi drugega odstavka 35. Člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in 2. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 23/74, 14/76 in 12/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi najvišjih ravni cen za električno energijo 1. člen Tarifne postavke, po katerih temeljne organizacije združenega dela elektrogospodarstva Slovenije zaraču- navajo uporabnikom električno energijo, smejo znašati največ: I. za gospodinjski odjem: 1. obračunska moč mesečno 14,20 din/kW 2. energija: a) pri enotarifnem merjenju l,94din/kWh b) pri dvotarifnem merjenju 1,09 (MT) in 2,18 din na kWh (VT); II. za krmiljeni odjem v gospodinjstvu: 1. obračunska moč mesečno 14,20 din/kW 2. energija 0,72 (MT) in 2,18 din/k Wh (VT); III. za odjem javne razsvetljave 2,43 din/kWh; IV. za druge odjeme: Sezona višja In Obračunska moč mesečno Prevzeta delovna energija v dtn/kWh Prekomerno prevzeta jalova energija v din/UVArh nižja v dln/kW (VT) (MT) (VT) (MT) 1. odjem na 0,4 kV razen odjema pod I., II. ln III. — 62,00 3,61 1,81 0,54 0,27 2. posebni odjem vs 364,65 0,50 0,25 0.10 0.05 na IlOkV NS 145,86 0,20 0,10 0,10 0.05 3. ostali odjem VS 521,40 0,96 0,48 0.20 0.10 na 110 kV NS 260,70 0,48 0.24 0.20 0,10 4. odjem na VS 548,70 1,18 0.59 0,22 0,11 1—35 kV NS 274,35 0,59 0,29 0,22 0,11 2. člen V cenah iz IV. točke prejšnjega člena je vsebovan do uveljavitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuitete do leta 1990 tudi del za investicijska vlaganja v energetske objekte. Ta del cene je na računu za električno energijo prikazan ločeno in se poravna hkrati s plačilom za porabljeno električno energijo. 3. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1981. St. 380-02/80-8 Ljubljana, dne 22. decembra 1980. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 1620. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije izdaja Republiški komite za družbeno planiranje ODREDBO o samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev za sprejemanje svojega plana 1 Delavci, delovni ljudje in občani v družbenih organizacijah in društvih ne izpolnjujejo pogojev za sprejemanje svojega plana, oziroma niso dolžni sprejemati svojega plana, če upravljajo z družbenimi sredstvi, ki ne presegajo vrednosti 10 milijonov dinarjev. Te družbene organizacije in društva sprejemajo elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana, če s temi sporazumi prevzemajo določene naloge kot izvajalci. 2 Delavci v delovnih skupnostih v organizacijah združenega dela. organizacijah poslovnega združevanja v bankah, v organih družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih ter v družbenih organizacijah in društvih ne izpolnjujejo pogojev za sprejemanje svojega plana, če zaposlujejo manj kot 30 delavcev ali če s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ni predvideno, da bi sprejemali svoje planske akte. 3 . Za samoupravne organizacije in skupnosti iz 5. točke 4. člena in iz 5. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi sprejemale svoje plane, določi skupščina občine ali od nje pooblaščen organ način, kako bodo planirale in kako se bodo vključevale v družbeni plan občine. 4 Га odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/80 Ljubljana, dne 19. decembra 1980. f Predsednik Republiškega komiteja za družbeno planiranje Milivoj Samar 1. r. 1621. Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali s0 dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Na podlagi te odredbe pripravi oddelek za epizo-otiologijo pristojnega veterinarskega zavoda oziroma veterinarske postaje (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavodi), v sodelovanju z obratno veterinarsko ambulanto predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1981 in ga predloži za veterinarstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Izvršni svet skupščine občine mora odrediti ukrepe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni za območje svoje občine 30 dni po uveljavitvi te odredbe. 3. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarski zavodi iz prvega odstavka 1. člena te odredbe in obratne veterinarske ambulante. Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski ali medobčinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalne zaščitene. 5. člen Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali dia- gnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati) pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih občinah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, bendava, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika, Novo mesto, Ndva Gorica, Ptuj, Radovljica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad. Preventivno cepljenje po prejšnjem odstavku opravijo do 30. aprila 1981 veterinarski zavodi oziroma obratne veterinarske ambulante. Preventivno je treba cepiti vse živali v soseskah, kjer je bil v zadnjih tridesetih letih ugotovljen vranični prisad. 7. člen Proti šumečemu prisadu se morajo preventivno cepiti goveda in ovce pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjih tridesetih letih ugotovljena ta bolezen. Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravijo 'vsaj 20 dni pred odgonom na pasišče veterinarski zavodi; na družbenih posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. 8. člen Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot štiri mesece. Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zvezrfega organa. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepit; proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. 9. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, broj-lerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratih organizacij združenega dela; — v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela, ali večje reje individualnih proizvajalcev; — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela; — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko de- * javnost; — na območju občine Ptuj, Radovljica, Šmarje pri Jelšah in Trebnje v tistih naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi. Cepljenje določeno s tem členom opravijo veterinarski zavodi; v perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 10. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante. Cepljenje proti kužnemu tremorju opravijo z registrirano AE vakcino veterinarski zavodi; v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo cepljenje obratne veterinarske ambulante. 11. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. Cepljenje opravijo veterinarski zavodi; na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante. 12. člen Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih. Preventivno cepljenje iz prejšnjega odstavka opravijo s polivalentno AOC vakcino veterinarski zavodi; na govedorejskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa to cepljenje opravijo obratne veterinarske ambulante. 13. člen V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda. Tuberkulinizaci j o goved opravijo veterinarski zavodi. Najprej je treba tuberkulinizirati goveda v naseljih, kjer so bila s peto splošno tuberkulinizaci j o ugotovljena tuberkulozna goveda ter- pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulin. Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih. Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega dela opravijo veterinarski zavodi. Tuberkullnizacijo bikov v osemenjevalnih središčih opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 1 14. člen Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstnastim preiskusom; — osnovne goveje črede organizacij združenega dela s serološkim pregledom krvi; — bike v osemenjevalnih središčih s serološko-preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena in sicer v presledkih šestih mesecev med obema pregledoma; — plemenske živali v osnovnih čredah na. prašiče-rejskih obratih organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi. 15. člen Na govejo levkozo je treba pregledati osnovne črede plemenskih goved, v katerih je bila opravljena sanacija (izolacija ali zakol pozitivnih reaktorjev na levkozo in dva negativna rezultata seroloških pregledov črede v 4-mesečnih presledkih) in plemenjake v osemenjevalnih središčih. Preiskavo seruma s preiskusom v agar gelu opravi Klinika za prežvekovalce — VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 16. člen Plemenjake v osemenjevalnih središčih in v pri-rodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Vzorce krvi odvzamejo pristojni veterinarski zavodi, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 17. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba prelikati vse plemenske žrebce in vse plemenske kobile v Kobilarni Lipica in v VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Rodica v Krumperku, kopitarje v žrebetišču VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Logarski dolini, vse žrebce plemenjake na območju SR Slovenije in konje v gozdnih deloviščih. Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje v občini Brežice, Cerknica, Kamnik, Kranj, Lenart, Ljubljana Vič-Rudnlk, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Šentjur pri Celju, Sežana, Vrhnika. Vzorce larvi odvzamejo pristojni veterinarski zavodi na zbirnih mestih. 18. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in va-roatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja morajo odvzeti veterinarski zavodi. Preiskave na varoatozo opravljajo: — VTOZD za veterinarstvo Ljubljana; — Živinorejsko veterinarski zavod Celje; — Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj; — Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica. Vzorce čebel je treba dostaviti organizacijam iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1981, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1981. 19. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno poslrvske vrste rib, Iti se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca junija do 31. decembra 1981, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1981. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1981 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1981. Vzorce rib za preiskave po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih dostavijo VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 20. člen Na območju Skupščin občin Lenart, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, kjer je ugotovljena me-hurjavost, je treba ob cepljenju psov proti steklini le-tem dati tudi zdravilo proti trakulji, ki povzroča mehurjavost. Najmanj 4 dni po zdravljenju je treba iztrebke zdravljenih psov zakopavati. Veterinarski zavodi, ki opravijo zdravljenje, morajo z izobraževanjem živinorejcev in priučenih mesarjev zagotoviti, da bodo organi zaklanih prašičev, ovac in goved z mehurji prekuhani oziroma neškodljivo uničeni. 21. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 322/A-052/80 Ljubljana, dne 15. decembra 1980. Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r. 1622. Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 3. člena zakona o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje cestnih in luških objektov v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33-1613/80) izdaja republiški sekretar za finance FBAVILMI* o načinu obračunavanja zneskov obveznosti po zakonu o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje cestnih in luških objektov v letu 1981 1. člen Temeljne organizacije združenega dela, kmetijske in druge zadruge, temeljne organizacije kooperantov, temeljne zadružne organizacije in druge oblike zdru- ževanja kmetov ter pogodbene organizacije združenega dela — vse s področja gospodarstva — zavezanci po zakonu o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje cestnih in luških objektov v letu 1981 (v nadaljnjem besedilu: zakon) obračunajo znesek, ki ga po zakonu razporedijo v' poslovni sklad po zaključnem računu za leto 1980, v višini 2,7 °/o od doseženega čistega dohodka, povečanega za del dohodka za amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki so večje od predpisanih minimalnih stopenj, in zmanjšanega za del čistega dohodka za osebne dohodke v zneskih, ugotovljenih v zaključnem računu za leto 1980. Obveznosti od osnove iz prejšnjega odstavka se obračunava le v primeru, če je ta osnova pozitivna. 2. člen Če obračunani znesek iz prejšnjega člena presega 30 «/o zneska sredstev, ki jih je posamezni zavezanec po zakonu namenil za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela v zaključnem računu za leto 1979, se obveznost za združevanje sredstev zmanjša za ugotovljeni presežek. Za znesek sredstev, ki jih je posamezni zavezanec po zakonu namenil za razširitev in izboljšanje materialne osnove^ dela v zaključnem računu za leto 1979, se šteje vsota zneskov pod postavkami: del čistega dohodka za poslovni sklad; del čistega dohodka za zboljšanje materialne osnove dela; del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, za poslovni sklad in del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, za razvoj materialne osnove dela v družbenopolitičnih skupnostih, izkazanimi v zaključnem računu za leto 1979. ' 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnein listu SRS. St. 402-71/80 , Ljubljana dne 30. decembra 1980. Republiški sekretar za finance Anton Slapernik 1. r. 1623. Na podlagi 3. člena, prvega odstavka 7. člena in 18. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), 21. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 38/79) in sklepa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o porabi sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za leto 1980, ki ga je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel na seji dne 24. januarja 1980 in ga dopolnil na seji dne 31. oktobra 1980, izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO o spremembah in dopolnitvah navodila za uveljavitev premije za privezovanje telet zs pitanje v letu 1980 1. V navodilu za uveljavitev premije za privezovanje telet za pitanje v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 8/80) se 2. točka spremeni tabo, da se v celoti glasi: »2. Premija za tele, privezano za nadaljnje pitanje, znaša v času od 3. novembra do 31. decembra 1980 2000 dinarjev. Del premije, M jo zagotovi Živinorejska poslovna skupnost iz združenih sredstev in sredstev, ki jih v ta namen daje proračun SR Slovenije in znaša 1550 dinarjev, se izplača le pod pogojem, da organizacije združenega dela iz 3. točke navodila zagotovijo nadaljnjih 450 dinarjev po glavi teleta, privezanega za nadaljnje pitanje.« 2. V točki 3c) se v tretji vrsti številka »1000« nadomesti s številko »2000«. 3. Točka 4. se spremeni tako, da se v celoti glasi: »4. Premija se lahko uveljavi šele, ko organizator proizvodnje oziroma organizacija združenega dela, ki pita teleta, sklene pogodbo o pitanju in dobavi spitanih telet z eno od organizacij združenega dela, ki je bila v skladu s SEunoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva in živilske industrije za obdobje 1976—1980 in sklepom izvršilnega odbora kmetijske živilske razvojne skupnosti o potrditvi perspektivnega plana razvoja in graditve klavniške industrije in hladilnic za zmrzovanje mesa ter kafilerij v SRS v letih 1976—1985, določena za nosilca klavno predelovalne industrije v posameznem območju: 1. ABC Pomurka Mesna industrija Murska Sobota, TOZD Klavnica, Murska Sobota 2. Tovarna mesnih izdelkov »Košaki«, Maribor 3. Koroška kmetijska zadruga TOZD Mesnine, Dravograd 4. Hmezad Celjska mesna industrija, Celje 5. »Emona« Mesna industrija Zalog, Ljubljana ali »Mercator« — Velepreskrba TOZD Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana 6. »KIT« Mesna industrija na Gorenjskem, TOZD Mesoizdelki, Škofja Loka 7. Mesna industrija Primorske, TOZD Industrijska klavnica in predelava mesa »Zivinopromet« Nova Gorica za območje severne Primorske ali Timav Kras, mesno predelovalna industrija Sežana DE Klavnica Sečovlje za obalno kraško območje; 8. Združeno kmetijsko-gozdarsko podjetje Kočevje, Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, TOZD Mesarija Kočevje 9. Organizacijo združenega dela, s katero bodo organizatorji lahko sklepali pogodbe o pitanju telet na območju Dolenjske, določi Živinorejska poslovna skupnost. S to pogodbo se navedene organizacije zavežejo zagotoviti proizvajalcem oz. organizatorjem proizvodnje kot svoj delež premije 450 dinarjev po glavi teleta in prevzeti spitana teleta. V primeru, da je med organizacijami združenega dela s področja klavnično predelovalne industrije na določenem območju sklenjen samoupravni sporazum o usklajevanju razvoja in medsebojni delitvi dela, se podpisnice lahko med seboj dogovorijo o razporeditvi s pogodbo iz prvega odstavka te točke zagotovljenih telet. Tak dogovor pa je možen le, če je navedeni samoupravni sporazum v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva In živilske Industrije in sklepom izvršilnega odbora Kmetijsko živilske razvojne skupnosti Slovenije o določitvi nosilcev klavno-predelovalne industrije na posameznih območjih. Ce uveljavlja organizacija združenega dela premijo v skladu s prejšnjim odstavkom, mora zahtevku priložiti tudi samoupravni sporazum. Organizacija združenega dela, ki izvaža meso, lahko uveljaVi premijo iz prve točke tega navodila, če poleg že navedenih izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima sklenjeno pogodbo o klanju živine z eno izmed klavnic iz te točke v primeru, da izvozniki pitajo živino v lastnih pitališčih ali v kooperaciji z drugimi organizacijami združenega dela oziroma kmeti ; — da ima s proizvajalci oziroma organizatorji proizvodnje sklenjen samoupravni sporazum o delitvi deviznega prihodka. Organizacija združenega dela iz tega odstavka mora zahtevku za izplačilo premije priložiti tudi pogodbo iz prve alince tega odstavka. 4. V 6. točki se v tretji vrsti številka »550« nadomesti s številko »1550«, v petnajsti vrsti pa se beseda »sporazum« nadomesti z besedo »pogodba«. 5. Zahtevek za premijo za zadnje trimesečje leta 1980 se izdela tako da se posebej obračuna premija za mesec oktober ter 1. in 2. november. 6. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320/C-01/80 Ljubljana, dne 8 decembra 1980. Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČIN! LJUBLJANA 1624. Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela na območju ljubljanskih občin smo na podlagi 16. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75, 13/77) sprejele in sklenile SAMOUPRAVNI SPORAZUM o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev in o načinu njihovega delegiranja v delavski svet posamezne komunalne organizacije na območju ljubljanskih občin 1. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev število delegatov uporabnikov v delavskem svetu komunalne organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in način, kako delegiramo delegate v delavski svet posamezne komunalne organizacije. r 2. člen Delegati uporabnikov komunalnih storitev sodelujejo v upravljanju komunalne organizacije tako, da v njenem delavskem svetu posebej soodločajo o zadevah skupnega odločanja iz 4. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77). Odločitev v delavskem svetu komunalne organizacije o zadevah skupnega odločanja je sprejeta, če se zanjo izreče tudi večina delegatov uporabnikov. 3. člen Način sodelovanja delegatov uporabnikov v delavskem svetu komunalne organizacije določa njen statut. 4. člen Konferenco delegatov v krajevni skupnosti za delegiranje delegatov v delavski svet korpunalne organizacije sestavljàjo delegati delavcev organizacij združenega dela, ki uporabljajo komunalne storitve in delegati delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti na katerem območju opravlja komunalna organizacija storitve. 5. člen Vsaka organizacija združenega dela, ki uporablja komunalne storitve na območju krajevne skupnosti na območju katere opravlja komunalna organizacija storitve, delegira v konferenco delegatov krajevne skupnosti po enega delegata. Krajevna skupnost delegira v konferenco delegatov toliko delegatov, kolikor jih delegirajo organizacije združenega dela, vendar pa ne manj kot pet delegatov. 6. člen Organizacija združenega dela, ki uporablja komunalne storitve, delegira delegate v konferenco delegatov krajevne skupnosti iz delegacije, ki je pristojna za delegiranje delegatov v komunalno skupnost. V krajevni skupnosti delegira delegate v konferenco delegatov pristojna delegacija za delegiranje delegatov v komunalno skupnost. 7. člen Konference delegatov, krajevnih skupnosti na območju občine sporazumno delegirajo v delavski svet komunalne organizacije na katerem območju opravlja komunalna organizacija storitve, po enega delegata iz organizacij združenega dela in enega delegata izmed delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti. 8. člen Konference delegatov krajevnih skupnosti se sestajajo po potrebi za to. da zavzamejo stališča do tistih vprašanj, o katerih delegati v delavskem svetu komunalne organizacije soodločajo in da delegati lahko poročajo o svojem delu. 9. člen Konferenco delegatov krajevne skupnosti za delegiranje delegatov v delavski svet komunalne organizacije sklicuje vodja konference, ki ga na 1. seji konference izmed sebe izvolijo delegati konference. Vodja konference sklicuje konferenco po lastni pobudi, po pobudi skupine 5 delegatov delegacije ali organov krajevne skupnosti ali na pobudo krajevne konference SZDL. 10. člen Delovni ljudje in občani krajevnih skupnosti in delavci organizacij združenega dela delegirajo preko konferenc krajevnih skupnosti delegate v delavski svet naslednjih komunalnih organizacij : 1. Kanalizacija Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 2. Komunalna energetika Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 3. Mestni vodovod Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane . 4. Plinarna Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 5. Javna higiena Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 6. Rast Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 7. Zale Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 8. Komunalne gradnje Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 9. Javna razsvetljava Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 10. Živilski trgi Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 11. Dimnikarstvo Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 12. Mestni potniški promet Ljubljana iz vseh občin na območju mesta Ljubljane 13. Soseska, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana iz občine Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste 14. Standardinvest — TOZD Inženiring iz občine Ljubljana Šiška 15. Zavod za urejanje stavbnih zemljišč pri občini Ljubljana Vič-Rudnik 11. člen Ta samoupravni sporazum je pravnoveljavno sprejet, ko ga sprejme in sklene več kot polovica vseh udeležencev sporazuma. Sporazum sc objavi v Uradnem listu SR Slovenije in stopi v veljavo naslednji dan po objavi. Ljubljana, dne 27. oktobra 1977. Udeleženci: krajevne skupnosti in organizacije združenega dela na območju ljubljanskih občin — uporabniki komunalnih storitev. Ta samoupravni sporazum so udeleženci sklenili v mesecu oktobru 1977 Knjigo podpisov o njegovi sklenitvi hranijo občinske komunalne skupnosti na območju ljubljanskih občin. 1625. Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) je delavski svet temeljne organizacije Dimnikarstvo Ljubljana, Prešernova 36a na izredni seji 2. decembra 1980 z ločenim glasovanjem delegatov uporabnikov in izvajalcev v delavskem svetu sprejel CENIK dimnikarskih storitev s katerim soglašajo občinske komunalne skupnosti in Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana s soglasjem s 153. seje 9. decembra 1980. Cenik dimnikarskih storitev je naslednji: I. kategorija — zasebna gospodinjstva Elementi Trda goriva Tekoča goriva Plinasta goriva 1. ČIŠČENJE a) štedilnikov 22,90 31,00 peči 22,90 31,00 centr. kur. naprav 51,50 51,50 — b) dimnovodov — kanalov 8,10 8,10 10,60 dimnikov 18,60 18,60 26,10 iztočnic kanalov 10,60 10,60 10,60 c) naprav za nar. prezračevanje 26,10 26,10 26,10 2. PREGLED a) kurilnih naprav 10,60 10,60 dimnovod. kanalov 3,10 3,10 3,10 b) dimnikov 10,60 10,60 10,60 iztočnic dimnikov 5,00 5,00 5,00 c) prezračevalnih naprav 10,60 10,60 10,60 3. IZŽIGANJE 200,10 107,10 4. MERITVE SAJAVOSTI — centr. kur. naprav 186,00 186,00 II. kategorija — obrati družbene prehrane, gostinski obrati in podobno 1. ČIŠČENJE a) kurilnih naprav štedilniki 114,70 114,70 — peči 142,60 142,60 — centr. kur. naprav X do 1000 W 173,60 235,60 — X nad 1000 W 217,00 272,80 — b) dimnovodov in dimnikov dimnovod — kanali 80,60 80,60 80,60 dimnikov 96,10 96,10 96,10 iztočnice dimnikov 10,60 10,60 10,60 c) prezračevalnih naprav za umetno prezrač. — — — za naravno prezrdč. 36,00 36,00 36,00 2. PREGLEDI a) kurilnih naprav 31,00 31,00 — b) dimnikov in dimnovodov 41,50 41,50 41,50 c) prezrač. naprav 20,50 20,50 20,50 3. IZŽIGANJE 422,00 — — 4. MERITEV SAJAVOSTI 248,00 248,00 — III. kategorija — obrati lesne industrije in obrti 1. ČIŠČENJE a) kurilnih naprav peči 86,80 86,80 centr. kur. naprave X do 1000W 173,60 235,60 — X nad 1000 W 217,00 272,00 — b) dimnovodov in dimnikov dimnovodi — kanali 80,60 80,60 80,60 dimniki 96,10 96,10 96,10 iztočnic dimnikov 10,60 10,60 10,60 Elementi Trda goriva Tekoča goriva Plinasta gpriva c) prezračevalnih naprav za umetno prezrač. za naravno prezrač. 36,00 36,00 36,00 2. PREGLEDI a) kurilnih naprav 31,00 31,00 — b) dimnovodov in dimnikov 41,50 41,50 41,50 c) prezračevalnih naprav 20,50 20,50 20,50 3. IZŽIGANJE 422,00 — — 4. MERITVE SAJAVOSTI 248,00 248,00 — IV. kategorija — industrijski obrati, lokalne centralne kurilne naprave, ki ogrevajo več stanovanj oziroma stanovanjskih enot in drugo Storitve za to kategorijo naprav se opravljajo na podlagi medsebojnih pogodb med izvajalcem in naročnikom v skladu s »Pravilnikom o rokih, načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimnovodov in prezračevalnih naprav«. Ljubljana, dne 3 decembra 1980. Predsednik delavskega sveta Anten Recek 1. r. IDRIJA 1326. Na podlagi 26 člena -akona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. decembra 1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1981 1. člen Do sprejetja proračuna občine Idrija za leto 1981, najdlje pa do 31 marca 1981, se bodo proračunske potrebe občine Idrija financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Idrija za leto 1980. 2. člen Plan dohodkov za I. trimesečje 1981 lahko obsega-največ četrtino vseh prihodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Idrija za leto 1981. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka prihodkov v prvem trimesečju 1981, se manjkajoča sredstva za izvajanje tega odloka 'krijejo z najemom kratkoročnega premostitvenega posojila iz rezervnega sklada občine Idrija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dgri po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 402-3/80 Idrija, dne 17. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 1627. Na podlagi 8 člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavo (Uradni list SRS. št. 5/80) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17 decembra 1980 spreje'a ODLOK o popravku neimenovania naselij Gov->k |n иг \:0 Krnice 1. člen Poimenovanje naselij G o vej ek in Idrske Krnice se popravi tako, da se pravilno glasi; — Govejk — Idrijske Krnice , 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS. St 015-3/80 Idrija, dne 17. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1, r. 1628. Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list Sv RJ, št. 43/76) in .37-. ter 38. člena zakona o varstvu pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77 in 2/78) ter 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 13. novembra 1980 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Idrija - 1. Člen Območje občine Idrija se proglaša za ogroženo s steklino. 2. člen Da bi se preprečila steklina, se na ogroženem območju izvajajo naslednji ukrepi: 1. zapiranje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino, 2. zapiranje psov, ki še niso stari 4 mesece, 3. nadzorovanje psov in mačk, pri čemer morajo biti vsi označeni s pasjimi znamkami in privezami ali pa jih je treba voditi z nagobčnikom in na jermenu, 4. prepoved prometa psov in mačk, 5. preverjanje, kaj je ukrenil imetnik živali in ali okužena žival morebiti ni prišla v stik z drugimi živalmi, na katere se lahko prenese steklina ali v stik z ljudmi, 6. zaščitno cepljenje psov in če je treba tudi drugih za steklino dovzetnih živali, 7. pobijanje necepljenih psov in mačk, kakor tudi potepuških psov in mačk, 8. ubijanje lisic, glodalcev in druge škodljive divjadi, 9. ubijanje živali, ki so zbolele za steklino in živali, ki jih je ugrizla obolela žival, 10. ubijanje živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino oz. živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino ali cepljenje teh živali in njihovo zapiranje za 3 mesece v karanteno, 11. ubijanje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino, če se obnašajo drugače, kot je značilno za njihovo vrsto, 12. prepoved odnašanja živalskih proizvodov, živalskih surovin ter predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod, 13. prepoved odpiranja trupel psov, mačk, lisic in drugih dlakastih živali, 14. zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Kmetijsko veterinarskega zavoda Nova Gorica, 15. pobijanje neregistriranih, necepljenih, potepuških psov in mačk ter pobijanje psov in mačk, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca, mora opraviti veterinarsko-higienska služba lärija na stroške lastnika živali. 16. Pobijanje zveri, pižmovk, potepuških psov in mačk so dolžne vršiti veterinarsko-higienska služba občine Idrija in lovske organizacije. 3. člen Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oz. najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba .pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnosti zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj meter visoko plastjo zemlje ali kamenja. 4. člen Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini. 5. člen Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk in jemati lovske trofeje te divjadi. 6. ölen Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 3. člena te odredbe. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije 8. člen Po 62. in 64. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kaznujejo organizacije združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo 10.000 ali 200.000 din. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 65. členu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz členov 62. in 64. citiranega zakona. 9. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Idrija, dne 13. novembra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija mag. Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. LITIJA 1629. Na podlagi 4. in 5. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, 71. člena statuta TOZD Komunala Litija, v sestavi DO GIP Beton-Zasavje SOZD GIK Zasavje, je delavski svet, na svoji seji dne 18. decembra 1980, po predhodni pridobitvi soglasij Izvršnega sveta Skupščine občine Litija in izvršilnega odbora samoupravne komunalne skupnosti Litija, sprejel SKLEP o cenah za kolektivne in individualne komunalne naprave ter druge storitve na območju občine Litija, v upravljanju TOZD Komunala Litija 1. člen Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav se zaračunava mesečno, na osnovi pogodbe med TOZD Komunala Litija in Samoupravno komunalno skupnostjo Litija. S to pogodbo je zajet obseg del in cene za posamezne storitve. 2. člen Cene pitne vode iz vodovoda Litija—Šmartno—Bo-genšperg so, po posameznih kategorijah potrošnikov, naslednje: din/m’ gospodinjstva 4,50 • ustanove s področja šolstva in otroškega varstva 7,20 gospodarske organizacije, občani ki opravljajo obrtno dejavnost in ostali porabniki 9,50 . 3. člen Cene za uporabo kanalizacijskih naprav so, po posameznih kategorijah potrošnikov, naslednje: dln/m* porabljene vode gospodinjstva 1,00 ustanove s področja šolstva in otroškega varstva ' 3,00 gospodarske organizacije, občani, ki opravljajo obrtno dejavnost in ostali porabniki 4,50 4. člen Cene za odvoz smeti so, po posameznih kategorijah porabnikov, naslednje: din/m* površine gospodinjstva ustanove s področja šolstva in otroškega varstva 1>60 gospodarske organizacij e, občani, ki opravljajo obrtno dejavnost in ostali porabniki 2,15 Za souporabo smetišča pa se lahko sklene tudi pogodba o mesečni najemnini. Stroj nina za davedene stroje se obračunava v višini 80 odstotkov cene. 7. člen Za dela, ki se obračunavajo na osnovi opravljenih ur dela, se uporabljajo naslednje urne postavke: din/h VIS — urbanist, arhitekt, projektant 300 visokošolska izobrazba 240 višješolska izobrazba 230 srednješolska izoorazba 200 nižješolska izobrazba 125 visokokvalificirani delavci 160 kvalificiram delavci 14j polkvalificirani in priučeni delavci 127 nekvalificirani delavci 90 5. člen Cene pogrebnih storitev so naslednje: izkop in zasipavanje jame kompletiranje krste enkratna ureditev groba organizacija pogreba preoblačenje m položitev v krste pogiobitev jame pogrebci od doma do groba pogrebci od pokopališčne vežice do groba najemnine: prapor mrliški oder voziček za vence mrliška vežica pok. voziček, Litija Šmartno, po oddaljenosti 150 mrliški voz, Litija Šmartno, Breg, Zavrstnik grob, 10 let, enojni dvojni trojni četvorni družinski, novo pokopališče grobnica žarni din 1.905 127 254 254 254 331 1.270 1.016 60 500 150 250 150 -500 90 150 600 1.000 1.500 1.600 900 1.500 600 Po dejanskih stroških pa se obračunava : odstranitev starega okvirja ali spomenika, prevoz k ste in odra, najemnina za obdukcijski prostor, oteškočeno delo pri izkopu jame (voda, sipki material), spravilo ponesrečenca v krsto, prevoz ponesrečenca na dom ali pokopališče, urejevanje razne dokumentacije in druge specifične storitve. Pogrebna oprema pa se zaračunava Po odobrenih, maloprodajnih cenah, enotnih za vso državo, pa ceniku dobaviteljev opreme t. j. Menina iz Kamnika In Palma iz Zagreba. 8. člen Usluge kopiranja načrtov in sl. dokumentacije se zaračunavajo po naslednjih cenah: format: A0. din din ozalid 95 transparent 120 Al, 55 • 70 A2, 35 40 A3, 24 30 A-t, 15 20 A5, 8 13 A6, 7 10 9. člen Izdelava lokacijske dokumentacije, potrjevanje načrtov in podobna dela, ki jih opravlja urbanistična služba, se zaračunavajo po vrednosti projekta in po porabljenem času. Tipski projekti se zaračunavajo po cenah, ki jih bo naknadno odooril DS TOZD Komunala Litija, Za razne urbanistične rešitve, zazidalne naiite in druga večja dela s področja urbanizma, arhitekture in projektiranja pa se sklenejo pogodbe, s katerimi se določijo naloge, roki in, cene za opravljeno delo. 10. člen S cenami iz 1. do 9. člena se zagotavljajo potrebna sredstva za izvajanje programa enostavne reprodukcije za leto 1981 in veljajo toliko časa, dokler ne p i e do spremembe programa, ki ima za posledico tudi spremembo cene. 11. člen Amortizacija, ki se obračunava po predpisanih minimalnih stopnjah, se uporablja namensko, v skladu s planiranim obsegom obnove in nadomestitve v leta 1981. 12. člen Cene veljajo od 1. januarja 1981 dalje. 6. člen Usluge strojnega parka se zaračunavajo v naslednjih višinah: din/h tovorni avto, TAM 6,51 380 traktor IMT 51 270 kombi TAM, Zastava 11 260 rovokopač — nakladač, IMT-SKIP 600 grader STT 900 lestev, raztegljiva 12 m (din/dan) 700 kosilnica (brez delavca) 140 vodna mulj na črpalka (brez delavca) 140 13. člen Zaračunavanje vode in prispevka za kanalizacijo, se prične, po novih cenah, od prvega naslednjega odčitka na vodomeru, od dneva uveljavitve tega sklepa. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o cenah, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17-888/79 z dne 17. maja 1979 in št. 28-1438/80 z dne 17. novembra 1980. Predsednik DS TOZD Komunala Litija Vili Stopar 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1630. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in druge alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1981 1. člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1981, financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1980. 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati četrtino razporejenih sredstev preteklega leta. 3. člen Doseženi prihodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1981. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1981. St. 400-3/80-9 Ljubljana, dne 25. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. Pregled in razpored prihodkov v proračunu občine Ljubljana Bežigrad za I. trimesečje 1981 prihodkov prihodkl Znesek din namen Razpored prihodkov Znesek 'din 1 Davek na dohodek in davek iz 01 Dejavnost organov DPS 17,500.000 osebnih dohodkov 27,500.000 02 Ljudska obramba 1,300X00 2 Prometni davek, 4 davek na pre- 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- moženje in na dohodke od premo- nizacij in društev 2,700.000 žen j a 26,100.000 04 Negospodarske investicije 2,800.000 3 Takse 1,700.000 06 Znanstvena dejavnost 600.000 5 Denarne kazni 900.000 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 200.000 6 Prihodki upravnih organov in dru- 08 Socialno skrbstvo 1,000.000 gi prihodki 1,000.000 09 Zdravstveno varstvo 10.000 10 Komunalna dejavnost 2,000.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 2,500 000 12 Prispevki proračunom drugih DPS 14,900.000 16 Intervencije v gospodarstvu 3,500.000 17 Tekoča proračunska rezerva 290.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 7,300.000 Vsega prihodki 57,200.000 Vsega razpored prihodkov 57,200.000 1631. jejo prispevek po tem odloku za vzdrževanje komu- Na podlagi 24.c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela ODLOK o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981 nalnih objektov in naprav skupne rabe ter opravljanje kolektivnih komunalnih storitev, pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (kolektivne komunalne storitve). Zbrana sredstva se bodo uporabila za uresničitev programa kolektivnih komunalnih storitev v letu 1931 tako, kot je zasnovan v samoupravnem sporazumu o temeljih plana na področju komunalnega gospodarstva v občini Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981 do 1985. 2. člen 1. člen Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se Hm ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zave-zaneil in, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju občine Ljubljana Bežigrad, za leto 1981, plaču- Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Stopnja prispevka je 1,10%. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po stopnji 1.10 "/o od celotno doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja. Prispevek iz tretjega odstavka tega člena in prispevke, ki jih plačujejo delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, odmerja in realizira davčna uprava občine. 3. člen' Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na poseben račun Komunalne skupnosti Ljubljana Bežigrad ob vsakokratnem izplačilu osebnih do-aohodkov pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva. Davčna uprava občine odvaja sredstva zbrana na podlagi tretjega odstavka 2. člena tega odloka na račun komunalne skupnosti po posebni pogodbi. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 010-43/80-1 Ljubljana, dne 25. decembra 1Уа0. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1632. Na podlagi 86. člena zakona o svobodni menjavi dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/73) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zboia združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela ODLOK o prispevkih za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985 v letu 1981 1. člen Organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) ter niso podpisali samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985 plačujejo prispevke za leto 1981 po stopnjah, objavljenih v tem odloku za: 1. skupnost otroškega varstva, 2. skupnost vzgoje in izobraževanja, 3. kulturno skupnost, 4. skupnost socialnega skrbstva, 5. telesnokultumd skupnost, 6. zdravstveno skupnost, 7. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, 8. skupnost za zaposlovanje in 9. raziskovalno skupnost. 2. člen Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občinah in civilnopravnih osebah, plačujejo prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje: 1. otroško varstvo Prispevna stopnja Načelo — občinski program 1,65 po prebiv. — denarne pomoči 1,55 po sedežu — skupni program ZSOV SRS 1,05 po sedežu 2. vzgoja in izobraževanje 5,30 po prebiv. 3. kultura 1,61 po prebiv. 4. telesna kultura 0,61 po prebiv. 5. socialno skrbstvo 0,75 po prebiv. 6. zdravstvo — nadomestila 7. pokojninsko in invalidsko 1,20 po sedežu zavarovanje 11,10 po sedežu Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevek po prejšnjem ccr uku, razen prispevka za zdravstveno varstvo in pokoj nin-sko-invalidsko zavarovanje. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije m delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske ali negospodarske dejavnosti in se'jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevke iz sredstev dohodka za financiranje: Prispe..i_ stopnja Načelo 1. zdravstveno varstvo 8,70 po sedežu 2. zaposlovanje 3. raziskovalna dejavnost 0,22 po sedežu — občinski program ' 0,038 4. člen Prispevki iz 2. člena, razen prispevka za zdravstveno varstvo, se za ^gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, obračunajo in plačujejo po pavšalnih mesečnih osnovah. Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 odstotkov povprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St 010-47/80-1 Ljubljana, dne 25. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1633. Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1981—1985 in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela ODLOK o višini p/ .pevka za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljili plana stanovanjskega ;o;;podarstva niso sprejeli za leto 1981 1. člen Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) in ki niso podpisali samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981-1985 plačujejo prispevek za leto 1981 po tem odloku. Zbrana sredstva se bodo uporabila za uresničitev plana mesta Ljubljane za področje stanovanjskega gospodarstva 1981—1985 in plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981—1985, v letu 1981. 2. člen Zavezanci plačujejo sredstva po tem odloku v obliki prispevka iz dohodka. Osnova za izračun prispevka iz dohodka 'je bruto osebni dohodek. Stopnja prispevka za graditev solidarnostnih stanovanj, subvencioniranje stanarin in druge namene (za zagotovitev bivalnih pogojev duševno prizadetih občanov, kar bomo dosegli s sofinanciranjem izgradnje varstveno delovnega centra za te občane v višini 3,264.000 din) bo znašala 0,90%; in 0,295 % za solidarnost na nivoju SR Slovenije. 3. člen Sredstva zbrana na podlagi tega odloka se odvajajo na posebni račun SSŠ Ljubljana in Zveze stanovanjskih skupnosti SRS ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka pri pristojni podružnici službe družbenega knjigovodstva. 4. člen Stanarina se bo povečala za 2,19 % od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda. Najemnine se bodo dvignile za 187,6%. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 010-44/80-1 Ljubljana, dne 25. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1634. Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980 sprejela ODLOK e financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Bežigrad za leto 1981 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi! opravljajo gospodarsko m negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po tem odloku tisti zavezanci, ki sporazuma o financiranju nalog programa Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Bežigrad niso podpisali. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka TOZD oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz BOD. Prispevek se plačuje po stopnji 0,30%. 3. člen Temeljna organizacija združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem Ustu SRS. St. 010-46/80-1 Ljubljana, dne 25. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1635. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS; št. 18/77) in 1. členu zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 214. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradhi list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 116. seji dne 2. decembra 1980 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za veterlnarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje Prečiščeno besedilo odredbe (Uradni list SRS, št. 4/79) glasi: I Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju ter gonjenju živali, ki se opravljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) Za kamionske, vagonske, letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton 260,00 — za vsako nadaljnjo tono b) Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odrasle govedi od kom — telet od kom — prašičev in drobnice od kom — žive perutnine za vsakih začetnih 50 kom — za vsako čebeljo družino c) Za meso kopitarjev in parkljarjev od kg — za mesne izdelke razen konzerv — od kg — za divjačino od kg — za perutninsko meso od kg — za drobovino od kg — za ribe, rake, polže od kg — za mast od kg — za mleko od litra — za mlečne izdelke od kg — Za jajca — cela od kom — za jajčne izdelke od kg — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg 26,00 35.00 20.00 7.00 6.00 7,00 0,11 0,11 0,11 0,11 0,11 0,11 0,11 0,024 0,11 0,016 0,11 0,052 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veteri-narsko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja ali če je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, morat tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višni 260 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške. II Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živilskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine: ^ a) Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa: — za odraslo govedo in kopitarje — od kom 50,00 — za teleta od korti 30,00 — za prašiča od kom 34,00 — za pujske do 50kg od kom 26,00 — za drobnico od kom 26,00 — za perutnino od kom 0,30 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina. b) Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od kom proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,0046 c) Za veterinarsko-sanitarne preglede rib v ribogojnicah — od vsake začete ure 260,00 d) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzova- njem: — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse 32,50 — za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom 46,00 — za medvede s trihonoskopskim pregledom 65,00 — za zajce po kom g,00 — za divjo perjad po kom 4,50 e) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah — za vsako začeto uro porabljenega časa 260,00 Poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški. III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 100 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. IV Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico, ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 65 din. V Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitami pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Letni pavšali se mesečno akontiraj o v višini ene dvanajstine. VI Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 odstotkov. VTI Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50103-840-026-3182 najmanj enkrat mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sanitarnih pregledov. VIII Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. SEVNICA 1636. Na podlagi 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), 69. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni skupnosti (Uradni list SRS, št, 35/79), 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/ 75 in št. 13/77), 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) ter 169. in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) so Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980, Skupščina občinske skupnosti izobraževalne skupnosti dne 29. decembra 1980, Skupščina kulturne skupnosti dne 25. decembra 1980, Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva dne 26. decembra 1980, Skupščina občinske zdravstvene skupnosti 30. decembra 1980 in Skupščina občinske raziskovalne skupnosti, dne 24. decembra 1980 sprejela ODLOK o višini prispevne stopnje za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v letu 1981 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981—1985 1. člen Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilnopravnih osebah ter občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, v nadaljnjem besedilu zavezanci, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom za obdobje 1981—1985, plačujejo za financiranje programov interesnih skupnosti v letu 1981 naslednje prispevke: 1. Prispevki iz osebnega dohodka, osnova bruto osebni dohodek: — za skupni program otroškega varstva po stopnji v SRS 1,16 — za osnovno dejavnost občinske skupnosti otroškega varstva 1,64 — za denarne pomoči v občinski skupnosti otroškega varstva 1,45 — za občinsko izobraževalno skupnost po stopnji 6,60 — za občinsko kulturno skupnost po stopnji 0,85 — za občinsko telesnokulturno skupnost po stopnji 0,78 — za občinsko skupnost socialnega skrbstva po stopnji 1,14 — za občinsko zdravstveno skupnost po stopnji , 1,24 2. Prispevki iz dohodka, osnova bruto osebni dohodek — za občinsko zdravstveno skupnost po stopnji 10,49 — za občinsko skupnost za zaposlovanje 0,29 — za občinsko skupnost varstva pred požari •po stopnji 0,21 — za občinsko komunalno skupnost po stopnji 2,80 3. Prispevki iz odhodka, osnova c^ohodek — za občinsko raziskovalno skupnost 0,07 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 402-2/801 Sevnica, dne 29. decembra 1980. Predsednik t Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1C37. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in- 215. Člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah v skladu s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela dne 18. decembra 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. decembra 1980 sprejela ODLOK o najviš.iih stanarinah v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Šmarje pri Jelšah v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šmarje pri Jelšah. 2. člen Najvišje stanarine za leto 1981 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1980, povečane za 31,79 odstotka. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o najvišjih stanarinah v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 1/80). 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. januarjem 1981. Št. 36-1/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 1638. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), po predhodnem mnenju Republiške geodetske uprave št. 015-3/4-80 z dne 18. julija 1980 ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. decembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi imena katastrske občine Sv. Ema 1. člen Katastrska občina Sv. Ema se preimenuje v katastrsko občino Ema. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 015-1/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. VSEBINA skupščina sr Slovenije Stran 1603. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto lota 1661 1604. Zakon o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti 1668 1665. Zakon o dopolnitvi zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije 1672 1606. Zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1981 1672 1607. Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 1673 1608. Zakon o spremembi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč 1673 1609. Zakon o spremembah zakona o uvedbi In stopnjah republiških davkov in taks 1674 1610. Zakon o določitvi stopnje za obračunavanje amor- tizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev 1674 1611. Zakon o združevanju dela sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov v letu 1981 1675 1612. Zakon o prispevku za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana v letu 1981 1613. Zakon o združevanju sredstev za nadaljevanje gradnje cestnih in luških objektov v letu 1981 1614. Zakon o dopolnitvi zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov 1615. Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985 1616. Odlok o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1981 1617. Odlok o določitvi vpisa obveznic federacije iz sredstev, združenih pri temeljnih bankah USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1618. odločba o razveljavitvi posameznih določb pravilnika o pogojili in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Šiška in o ugotovitvi, da nekatere določbe pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Ljubljana Šiška niso bile v skladu z ustavo in zakonom IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1617. Odlok o določitvi najvišjili ravni cen za električno energijo REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1620. Odredba o samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev za sprejemanje svojega piana 1621. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 1622. Pravilnik o načinu obračunavanja zneskov obveznosti po zakonu o združevanju sredstev za nadalje- ' vanje gradnje cestnih In luških objektov v letti 1981 1623. Navodilo o spremembah In dopolnitvah navodila za uveljavitev premije za privezovanje telet za pitanje v letu 1980. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1624. Samoupravni sporazum o določitvi števila delegatov uporabnikov komunalnih storitev In o načinu njihovega delegiranja v delavski svet posamezne komunalne organizacije na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 1625. Cenik dimnikarskih storitev (Ljubljana) 1626. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1981 1627. Odlok o popravku poimenovanja naselij Govejek in Idrske Krnice (Idrija) 1628. Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Idrija 1629. Sklep o cenah za kolektivne in individualne komunalne naprave ter druge storitve na območju občine Litija, v upravljanju TOZD Komunala Litija 1630. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1981 1631. Odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Bežigrad za leto 1981 1632. Odlok o prispevkih za financiranje programa samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985 v letu 1981 1633. Odlok o višini prispevka za solidarnost na področju stanovanjskega gospodarstva za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva niso- sprejeli za leto 1981 (Ljubljana Bežigrad) 1676 1677 1678 1678 1679 1683 1683 1684 1685 1685 1687 1688 1689 1690 1691 1692 1691 1692 1694 1694 1695 1634. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa var- stva pred požarom v obilni Ljubljana Bežigrad za leto 1981 1696 1635. Odredba u spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za veterlnarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Moste-Polje 1696 1636. Odlok o višini prispevne stopnje za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti in materialne proiz- vodnje v letu 1981 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981 do 1985 (Sevnica) 1698 1637. Odlok o najvišjih stanarinah v občini Šmarje pri Jelšah 1698 1638. Odlok o spremembi imena katastrske občine Sv. Ema (Šmarje pri Jelšah) 1699 KRONOLOŠKO KAZALO IN REGISTER PREDPISOV IN DRUGIH AKTOV, OBJAVLJENIH V URADNEM LISTU SRS V LETU 1980, JE V TEJ ŠTEVILKI! j t Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1980 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva 2T7n poštni predal .479/VII - Telefon direktor uredništvo uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 678 — Ziro račun 50100-603 40323 — Oproščeno prometnegr davka po mnepju Republiškega komiteja za informiranje, St 421-1/72