ELaSILO SLOVENSKE
z'V i / / / n / /	/	/	/	/	/	/	/	/	/
ŽENSKE ZVZZZ V AMERIKI
L/
l\
s
“PALS” FOR TWELVE YEARS Graduates Bertha Planinšek, Isabelle Musich, Helen Todorovich and Mildred Erjavec,
No. 20, Joliet, 111.
11.
TP/Tšllkll J*FF'C'QL
tea 7ION I of the Slovenian Women’s Union
ofAmerica
Number 7
JULY, 1940
Volume 12
M
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, IH.
Inkorporirana 14. dec. 1927 c>'2fcvi 111 nois
Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje,
1709 E. 31st St., Lorain, Ohio.
Glavni Odbor — Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prlsland,
1034 Dilingham Ave., Sheboygan, Wis.
I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert,
19803 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio
II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Coghe,
4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa.
III. podpredsednica—Third Vice Preeident Mrs. Mary Shepel,
5 Lawrence St., Ely, Minn.
IV. podpredsednica—Fourth Vice President Mrs. Frances Raspet,
806 Spring St., Pueblo, Colo.
V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Kocjan,
6 Ash St., Calumet, Mich.
Tajnica—Secretary
Mrs. Josephine Erjavec.
627 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster,
714 Raub St., Joliet, 111.
Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomažin,
1902 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Mrs. Mary Otoničar,
1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio.
Mrs. Mary Smotz Lenich 609 Jones St., Eveleth, Minn.
tZaija
THE DAWN
URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE v AMERIKI
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
Izhaja vsak mesec—Published monthly &
v
Naročnina..................$2.00 na leto A
Za članice SŽZ............. 1.20 na leto |
Subscription price........$2.00	per	year	%
Members of the SWUA.... 1.20 per year
Office of Publication:
“ZABJA”
1135 East 71st St.
Editorial Office:
ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St.
Tel.: HEnderson 1572
Entered as Second-Class Matter; June 28. 1929, at the Post Office at • Cleveland, Ohio, under the Act of August 24. 1912.
SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
Organized Dec. 19th, 1920 in Chicago, 111.
Incorporated Dec. 14th 1927 in the State of Illinois
Member of:
National council of Catholic Women
Glavni Odbor — Supreme Committee
Prosvetni odsek—Educational Committ««
Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje/*
1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio.
Mrs. Frances Ponikvar,
1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio.
Mrs. Frances Sufiel,
726 E. 160th St., Cleveland, Ohio.
Mrs. Anna Petrich,
2178 Burton St., Warren, Ohio.
Mrs. Emma Shimkus,
717 Fifth St., La Salle, 111.
Svetovalni in porotni odsek :— Advisory Board
Mrs. Agatha Dežman, predsednica,
G49 So. 29th St., Milwaukee, Wis.
Mrs. Anna Kameen,
P. O. Box 767, Forest City, Pa.
Mrs. Rose Jerome,
214 Grant Avenue, Eveleth, Minn.
Mrs. Agnes Mahovlich,
9525 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
Mrs. Olga Mirkovich,
2348 N. W. Roosevelt St., Portland, Or«.
Namestnica nadzornicam:
Josephine Seelye,
1228 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
1940 — JULIJ
1940
1	P	Teobald	d	T
2	T	Obisk M. D.	10	S
3	S	Kornelij	11	Č
4	č	Dan neodv. Urh.	12	P
5	P	Anton	13	S
t>	S	Lovrenc	14	N
7	N	Ciril, Metod	15	P
8	P	Elizabeta	16	T
Veronika
Amalija
Pij
Mohor
Evgen
Bonaventura
Vladimir
Erna
17	S
18	Č
19	P
20	S
21	N
22	P
23	T
24	S
Aleš	25	Č	Jakob	
Friderik	26	P	Ana m. Mar.	
Vinc. Pav.	27	S	Natalija	
Margareta	28	N	Viktor	
Prakseda	29	P	Marta	
Marija Mag.	30	T	Olav	
Apolinarij	31	S	Ignacij L.	
Kristina
1940	«»	JULY			«»	1940
SUN.	MOR	TUt	WED.	THU.	FM.	SAT.
1»	1	2	3	4	5	6
7	8	9	10	11	12	13
14	15	16	17	18	19	20
21	22	23	24	25	26	27
28	29	30	31	»	»>	n
THE BIRTHDAY BOUQUET FOR JULY Flower: Carnation (Token of sympathy).	
Birthstone	: Ruby (Love).
1.	BIRTHDAYS OF FAMOUS PEOPLE IN JULY Sir Robert Ball, astronnomer, 1840
2.	Anna Kameen, Supreme officer S2Z
3.	J. F. Hunnewell, author, 1832
4.	Calvin Coolidge, President, 1872
5.	Admiral Farragut, 1801
6.	R. W. Babson, statistician, 1875
7.	W. E. Munson, statesman, 1815
8.	Zeppelin, airship, 1838
9.	Elias Howe, sewing machine, 1819
10.	Anne Petrich, Supreme officer SŽZ
11.	John Quincy Adams, President, 1767
12.	Geo. Eastman, kodak, 1854
13.	Regnier de Graaf, anatomist, 1641
14.	Josephine Racic former Supreme Secretary SŽZ
15.	T. C. Platt, statesman, 1833
17.	John Jacob Astor, 1763
18.	Wm. W. Thackcray, novelist, 1811
19.	Dr. C. H. Mayo, 1865
20.	Santos Dumont, aviator, 1873
21.	Chauncey Olcott, singer, 1860
22.	F. H. Cushing, ethnologist, 1857
23.	Cardinal Gibbons, 1834
26.	David Belasco, producer, 1869
26.	Bernard Shaw, author, 1856
26.	James Debevec, Slovene journalist, 1887
27.	Harrison Fisher, artist, 1877
28.	Ballington Booth, Salv. Army, 1859
29.	Benito Mussolini, Dictator, 1883
30.	Henry Ford, manufacturer, 1868
31.	John Ericson, “The Monitor,” 1808.
LETO XII. _ ŠTEV. 7
JULY, 1940
VOL. XII. — NO. 7
PRIDITE V LEMONT ZA ZVEZIN DAN 21. JULIJA!
ZVEZA prireja svoj prvi skupni dan na ameriških “Brezjah” v nedeljo dne 21. julija 1940. čas se hitro približuje in treba se je kar takoj odločiti, ako boste med mnogimi, ki bodo pohiteli k Mariji Pomagaj, kakor je bila lepa navada v starem kraju, ko ste šli iskat tolažbe in pomoči na Brezje v Otočah, katera pot vam je bila vselej najljubša. In ko ste se poslavljali iz svoje domovine od svojih dragih vzeli slovo predno ste se podali v širni svet, ste zopet pohiteli k Mariji na Brezje ter jo prosili, da vas vodi srečno v novi svet!
Tudi letos bi marsikatera Slovenka rada pohitela onkraj morja obiskat svojce in zopet romati tja na Brezje. Toda razmere nam za-branjujejo to potovanje, vendar v srcu marsikaterega izmed nas je želja še enkrat obiskati oltar Marije Pomagaj.
Zato se bo želja naših članic izpolnila, ko si je SŽZ izbrala svoj dan, da bomo imele skupno romanje na priljubljene ameriške Brezje v nedeljo 21. julija. Upam, da pridete vse, katere le morete in povabite tudi svoje domače in prijatelje. Ta dan se bomo v Lemontu sestali od blizu in daleč ter se prijazno pogovorili in zopet razšli v veselju in zadovoljstvu, da smo se srečali.
Ako vas je večja skupina boste gotovo dobili cenejšo vožnjo, če se obrnete do železniške družbe ali avtobusne postaje. Pokličite zastopnika teh družb in lahko si uredite vse potrebno. V Clevelandu ima vse urejeno urednica Albina Novak, ki je že v zadnji Zarji podala ceno vožnje, ki je zelo nizka. Pričakovati je, da se bo lepo število priglasilo iz tega okrožja.
Kakor sem vam že zadnjič poročala, se bo brala sveta maša ob enajstih (daylight saving time). Po sveti maši bo blagoslovljen “Otok Bleški,” katerega sem imela priliko videti v delu in moram pritrditi, da bo res krasen spomenik.
Ob poldne se bo serviralo kosilo, katerega bo oskrbela podružnica št. 20. Serviranje bo med 12. in 2. uro popoldne. Ob pol treh popoldne se začne kratek program. Nastopilo bo nekaj govornikov, med njimi naš prečastiti duhovni svetovalec Rev. Milan Sla je in glavne odbornice Zveze.
Nastopile bodo tudi članice št. 20 iz Rockdale, ki bodo zapele krasne slovenske pesmi. Vaje v korakanju bodo proizvajale kadetke podružnice št. 20 ter naš naraščaj v narodnih nošah. Slednje bodo zaplesale nekaj starokraj-skih plesov.
Naša želja je, da bi bile med nami tudi pevske skupine od drugod ter nastopile na programu kakor tudi mladinski krožki in kadetke naših vežbalnih krožkov iz drugih mest. Vse ste prijazno vabljene, da se priglasite. Za žejne in lačne bo v polni meri preskrbljeno. Vse predpriprave za ta dan so v rokah najbližjih podružnic št. 2 iz Chicage in št. 20 iz Jolieta. Odbor ki je na delu vam bo preskrbel točno postrežbo, da ne bo ničesar manjkalo. Tudi zabave bo dovolj. Predsednica pripravljalnega odbora je gospa Emma Planinšek, predsednica jolietske podružnice št. 20, in njeni pomočnici sta predsednica glavnega nadzornega odbora gospa Mary Tomazin in blagajničarka št. 20, gospa Mary Terlep.
Važno za vse romarje! Radi raznih predpriprav in posebno jestvin je neobhodno potrebno, da vemo za približno število gostov. Torej prosim vas prav lepo, da mi takoj naznanite koliko vas pride, da ne bo potem kakih neprilik. Rada bi vedela vsaj deset dni pred to nedeljo, potem bomo prav gotovo imele vse pripravljeno in v najlepšem redu.
Zbirališče v Lemontu bo pred staro cerkvijo ob pol enajstih dopoldne, nakar gremo v procesiji proti gričku do dupline Lurške Matere Božje, kjer se bo darovala sv. maša na prostem. Procesijo bodo vodile kadetke, za njim naraščaj v narodnih nošah in nato članice in prijateljice v narodnih nošah, za temi pa romarji. Res bo slikovito, ako boste prišle članice oblečene v prelepi narodni noši, ker bo res kot v stari domovini.
Ne zamudite te izredno lepe prilike videti Lemont in pohiteti k Mariji na ameriških Brezjah. Vsem članicam in prijateljem kličem: Na svidenje!
JOSEPHINE ERJAVEC, gl. tajnica.
*	* *
K povabilu glavne tajnice, ki je načelnica pripravljalnega odbora za Zvezin dan v Lemontu, se tudi jaz pridružujem z prisrčnim povabilom na vse podružnice Zveze in njih članstvo, da se v kolikoršni meri je največ mogoče, udeležijo Zvezinega dne.
V	domovini bi rekli takemu sestanku — tabor — ki ima vedno dalekosežne pomene in mnoge koristi. Kraj, kjer se bo ta tabor vršil, je ljub vsaki izmed nas, zato pričakujemo od vseh strani povoljnega odziva.
Torej na svidenje na ameriških Brezjah!
MARIE PRISLAND, predsednica.
REV. MILAN SL A JE:
ISKRENEGA KRŠČANSTVA NAM JE POTREBA
KOMU naj še verjamemo? Kje sta resnica in pravica ? Komu so še svete prisege, pakti, pogodbe in obljube? Hitler, ki je še pred enim letom grmel proti boljševikom, je sedaj z njimi v najtesnejši zvezi in Angleži in Francozi, posebno Francozi, ki so še pred kratkim ljubkovali s komunizmom, so kar čez noč postali branitelji krščanske civilizacije. Nekateri Američani, ki so pred par leti kar goreli navdušenja za španske komuniste, so prav tako čudežno spoznali, da komunizem ni tisto, kar so mislili. Ali niso vse to naravnost čudežna izpreobrnenja? In mi vemo, da je takih izpreobmenj malo. Sv. pismo nam pravzaprav poroča samo o enem, ko je iz Savla postal Pavel. Zdi se nam, da, ako bi komunistična Rusija stala ob strani Anglije in Francije, bi vseh teh izpreobmenj ne bilo. Da sta Anglija in Francija branilki krščanske civilizacije se sliši prav tako čudno, kakor če bi Hitler trdil, da, je branilec krščanstva! Pred kratkim je bil v nekem tedniku članek, v katerem pisatelj trdi, da, se Anglija po krivici imenuje krščanska država, ker večina Angležev, posebno po velikih mestih, o krščanstvu ničesar ne ve. In v Francosk je tudi šlo s krščanstvom vedno bolj navzdol, mesto navzgor. Kje sta bili ti dve branilki krščanske civilizacije v času, ko so ruski komunisti zastirala krščanstvo na debelo? In nekateri naši Američani, ki so bili vsi histerični, ko so Rusi pobili par tisoč Fincev, pa so lepo molčali ali celo glasno pritrjevali, ko so prav isti ruski komunisti pobili nad dvajset milijonov ruskih kristjanov z gladom, ognjem in mečem ter počenjali v Španski grozovitosti, katerih bi ne bil zmožen afriški divjak. Krščanske civilizacije si ne moremo misliti brez krščanskih načel in zapovedi. Po krščanskih naukih je umor umor, ali se izvrši nad nemškim judom in Fincem, ali pravoslavnem Rusu in španskem katoličanu. Vsi ti novoizpreobmjenci pa so še pred nedolgo časa trdili, da umor kristjana in katoličana ni umor, ampak dobro dejanje. S tem so pokazali, da so izgubili vsakršen smisel in vsako spoštovanje do krščanskih zapovedi. Zato tudi njihovega “izpreobrnenja'* ni mogoče vzeti resno. V sili so seveda dobri tudi katoličani in kristjani, zato takšno poudarjanje “krščanske civilizacije.” Ko ne bo več sile, pa bo zopet šlo po starem. Vsaj tako mislijo.
Božji mlini meljejo počasi, pa s strašno gotovostjo. Ko so Izraelci začeli odpadati od Boga, je Bog poslal nad nje babilonskega kralja, ki sicer ni bil nič boljši od njih, pa je bil kruta šiba
za izraelski narod. Bog jih je hotel s tem privesti do spoznanja, da brez Njega ne zmorejo nič. Morebiti je tudi Hitler v teh dneh nekaj takšnega. Udarci, ki so zadeli talcoimenovane “krščanske” Tiar ode, nam govorijo, da Bog nikakor ni zadovoljen z našim krščanstvom, ki je neodkrito-srčno, priložnostno, brez mesa in krvi. Mi samo želimo, da bi se ti narodi otresli čim prej državnikov in prerokov, ki so imeli za krščanstvo in njegove zapovedi samo zaničevanje in posmeh in so cele rodove vzgojili v tem (kihu. Ti so tista “peta kolona,” izdajalci držav, ki sesajo mozeg in kri iz narodov. Čemu iskati te izdajalce kdo ve kje. Vsak dan imamo z njimi opraviti. Pri časopisju so, na gledaliških odrih, na visokih uradniških mestih, na visokih šolah, vsepovsod. Ljudje, ki učijo, da ni Boga, da dandanes prav lahko izhajamo brez Njegovih zapovedi, ti ljudje so, ki kličejo Hitlerje in Staline v deželo. Vemo,, d.a prej ali slej tudi Hitlerje in Staline udari roka božjega Maščevalca, kakor je udarila, naslednika babilonskega kralja, toda ne prej, dokler niso izvršili svojega poslanstva kot — šiba božja.
Iz vsega tega sledi, da bomo morali vzeti krščanstvo bolj resno. Krščanske zapovedi o ljubezni in pravičnosti niso le za največjo silo, veljati morajo v miru in vojni. Res je, Hitlerjeva pot je pot krvi, krivice in zatiranja. Ali pa je bila pot drugih držav, ki nam v teh dneh sile zatrjujejo, da hranijo krščanstvo, drugačna? Spomnimo se na Francosko, ki je noč in dan pošiljala vojni materijal in polke redne armade v Španijo, da so se bo7’ili proti krščanskim Špancem. Ista Francoska je v svoji zaslepljenosti, pod minister-skim predsednikom Blumom, stala v najprisrč-nejših stikih s komunisti, katerim je bilo malo mar Francije, pač pa jim je bil pri srcu mednarodni komunizem. In angleški “kristjani” so imeli gluha mesa za klice Indijcev in drugih narodov po svobodi. Kdor seje veter, bo žel vihar — velja danes, kakor je veljalo pred tisoče leti.
Ako hočemo to našo novo domovino obvarovati pred Hitlerji, Stalini in drugimi diktatorji, je potreba, da odpravimo najprej iz naše sredine diktatorstvo laži, brezverstva in hlinjenega krščanstva. Potrebno je, da so v prvi vrsti vsi oni, ki zavzema,jo vodilna mesta v državi, prepričam o potrebi krščanskih principov v javnem in zasebnem življenju, ker skušnja nas uči, da bo izdajalec Boga postal tudi izdajalec družine in domovine. Sila vernega naroda pa je tolika, da proti
.
njemu vsi tanki in aeroplani na svetu ne zmo- vsaj ob tej dvanajsti uri uvidile, da sta mir in rejo ničesar.	sreča	samo	tam, kjer vladati pravica in ljubezen.
Upajmo, da bodo “krščanske demokracije” Pravice in ljubezni pa ni brez Boga.
DR. FR. TRD AN:
PISMO IZ STAREGA KRAJA
OD več strani, zlasti pa od Vaše cenjene urednice Mrs. Albine Novak, sem v pove-likonočnem času prejel prošnje, da bi napisal kratko, vendar pregledno sliko o naših sedanjih starokrajskih razmerah. Vsem tem prošnjam prav rad ustrežem. K temu me še vedno Sili tudi čut hvaležnosti za vso prijaznost in naklonjenost, ki sem jo pred tremi leti v tako obilni meri užival med vami, dragi rojaki. Da pa ne bom vsakemu posebej odgovarjal, naj kar v “Zarji” javno izpovem, kaj počnemo, kako živimo in delamo in kako ugibljemo, kaj nam prinese tako meglena in negotova bodočnost. V svojo obrambo pa moram že vnaprej tole poudariti : svetovni dogodki se dandanes tako naglo vj-ste in odigravajo kakor kakšni filmski prizori v kinu. Kar je včeraj še držalo, danes odpove in jutri že več ne drži. Vaš ugledni mesečnik “The National Geographic Magazine” je v aprilovi številki objavil nov zemljevid Evrope, ki pa je danes, sredi maja, že odpovedal in zastarel. Nemci so med tem že posedli Dansko, Norveško, Holandsko in Belgijo. Tako se lahko tudi mojemu poročilu zgodi, preden pride do vas.
Iz dneva v dan živimo v negotovosti in strahu, da prej ali slej tudi nad našo lepo domovino prihrumi vojni vihar, dasi je naša država ves čas sedanje evropske vojske strogo nevtralna. Nevtralnost pa zahteva, kakor je nedavno jasno povedal naš minister dr. Krek, dvoje: prvič, da skušamo biti nasproti obema vojskujočima se taboroma enako objektivni in pristranski, da torej vzdržujemo medsebojne politične in trgovske odnošaje tako kakor v mirnem času. To naša vlada tudi res dela, kar priznavajo tudi inozemski zastopniki. Dr. Landfried, vodja nemške delegacije, ki je prav v teh dneh sklepala novo trgovsko pogodbo v Belgradu, se je takole o nas izrazil: “Jugoslavija izpolnjuje vse svoje dolžnosti kot nevtralna država. Noben trenutek ni bilo videti, da bi Jugoslavija odnehala od svoje nevtralnosti tudi na gospodarskem polju. Nemčija razume Jugoslavijo, ki si hoče ohraniti tudi v tem času vsS tist^trge, ki jih je imela pred vojsko.”
čeprav pa živimo z našimi sosednimi in drugimi evropskimi državami v prijateljskih odnosih in se trudimo, da ne bi žalili interesov nikogar, vendar kljub vsemu temu ne vemo, kaj nam bo prinesel prihodnji dan. Zato je druga zahteva naše nevtralnosti skrbna čuječnost in obrambna pripravljenost naših državnih meja. To je še posebno potrebno dandanes, ko neposredno vidimo, koliko veljajo mirovne in razne nenapadalne pogodbe. Pravijo, da je glede obrambe naših državnih meja v zadnjih sedmih
mesecih država storila več kakor prej v vseh letih svojega obstoja. Vse naše meje so danes dobro utrjene, zavarovane in zastražene. Zato je tudi lepo število naših hrabrih mož in fantov stalno pod orožjem. Kraji na meji so na več kilometrov v širino kar natrpani z vojaštvom. Pa tudi v notranjosti se v zadnjem času opaža čimdalje več vojaških uniform. Večje mostove in važnejša prometna križišča so pretekli teden vojaško zastražili. Okrog Ljubljane in na okoliških hribih pa so postavili protiletalska gnezda. Nemško vojaško postopanje na Poljskem, Danskem, Norveškem, na Nizozemskem in v Belgiji je vsem odprlo oči in jih še tesneje združilo v ljubezni do naše skupne domovine. Vojaško poveljstvo samo je pa tudi ubralo pot, ki jo ljudstvo splošno odobrava. Naši možje in fantje so skoraj izključno dodeljeni domačim polkom v Ribnici, na Blokah, v Logatcu, na Vrhniki, v Žireh in Škofji Loki, v Kranju in na Jesenicah. Ti najbolje poznajo kraje in ljudi in tudi predobro vedo, da gre sedaj za njih lastne domove in zemljo. Zato ni nikjer slišati godrnjanja, četudi premnogi s težkim srcem zapuščajo domačije, svojce, neveste, žene in otroke.
Družine vpoklicanih očetov dobe primerno državno podporo, gospodarji pa svojim vpoklicanim služabnikom še za en mesec nakažejo plačo. Sprva je namreč vojaška oblast le po-edine letnike klicala na štiri tedenske orožne vaje, odkar pa se je začela nova nemška ofenziva proti Nizozemski, Belgiji in Franciji, so tudi pri nas izvedli delno mobilizacijo. Zato so ljudje oddali tudi veliko vprežne živine, voz, avtov, avtobusov in tovornih avtomobilov.
Nekaj popolnoma novega pa je uredba o tako imenovani pomožni vojski naše državne obrambe. V to pomožno vojsko bo v slučaju vojske država pritegnila vse svoje moške državljane, ki ne služijo v redni vojski in jih bo uporabila v notranjosti države za umsko (od 16. do 70. leta) in za telesno delo (od 16. do 65. leta). Temu obveznemu delu za državno obrambo bodo podvrženi tudi državljani nevtralnih in zavezniških držav, ki stalno prebivajo v naši državi. Vsak tak pomožni vojak bo v slučaju vojske delal po osem ur na dan v tistih industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so potrebna za državno obrambo. Zaposlen bo v prvi vrsti v stroki, v kateri je bil vajen delati. Kmetski pomožni vojaki pa bodo skrbeli za potrebno delovno silo na polju in pri živini, da bi se pridelalo čim več živeža za ljudi in čim več krme za živino. Zopet druge bodo uporabili za popravljanje cest, železnic, telefonskih in brzojavnih naprav, rečnih nasipov in podobno. Kmetski pomožni vojaki bodo državi na razpolago tudi
s svojo delovno živino, s svojim orodjem in vozili. Za uporabo živine, vozov in delovskega orodja bodo dobili državno odškodnino. Za kmetska dela bodo lahko pritegnili tudi ženske, od 17. do 50. leta, ki stalno bivajo v dotični občini.
Tako bo sleherni državljan imel priliko, da po svojih močeh sodeluje pri skupni obrambi domovine.
Drugače pa poteka naše vsakdanje življenje normalno. Kljub močni zunanjepolitični napetosti zadnjih dni je naša javnost ohranila mirno kri. Nikjer ni opažati kakšne posebne zbeganosti, najmanj pa strahopetnosti. Ljudje hodijo mirno po svojih opravkih, ker se zavedajo, da je njih usoda in usoda države v zanesljivih rokah vlade, ki ves čas sedanje* evropske vojne dosledno in smotrno teži za tem, da ohrani mir in izvaja najstrožjo nevtralnost. “Nič tujega nočemo, do nikogar nismo sovražno razpoloženi in z vsemi sosedi želimo v miru živeti,” je nedavno slovesno izjavil naš ministrski predsednik dr. Cvetkovič. Mir, hladnokrvnost in treznost, s katero presojajo vse dogodke tudi široki sloji ljudstva, pa temelji v zavesti, da bo država z vsemi razpoložljivimi sredstvi in z vso odločnostjo ter z že preizkušenim junaštvom svojih zvestih sinov branila svojo nevtralnost in neodvisnost proti vsakomur, ki bi se hotel pola-komniti naše lepe zemlje.
Kako tudi naša mladina umeva resnost časa, pove prisega domovinske vdanosti, ki so jo javno in slovesno izpovedali naši srednje- in vi-sokošolci. Pa naj vam doslovno navedem besedilo te znamenite prisege: “Vse naše duhovne in telesne sile stavi jamo v celoti brez kakršnega koli pridržka na razpolago domovini za ohranitev njene svobode, tega dragocenega sadu tisočletnega trpljenja naših predhodnih rodov.
V	tem edinstvenem zgodovinskem trenutku ‘Evrope nobenemu narodu ne sme biti merilo domovinskih žrtev zakon gospodarnosti in samoljubja, temveč samo zakon brezmejne vdanosti in zakon hitrih odločitev. Vsi hočemo služit" v pripravljenosti na obrambo domovinske svobode, ne le naši tovariši, ki jih veže redna državljanska vojaška dolžnost.
Vsi slovenski študentje od najmlajših navzgor hočemo biti vključeni kot aktivne postavke v naš narodno-obrambni sestav. Poleg branilcev naših posvečenih meja so potrebni še branilci na okopih improviziranim sovražnim po-* stojankam v zaledju, če bi se te postojanke v danem trenutku pojavile. Slovenska katoliška dijaška mladina in z njo vse slovensko dijaštvo prosi poveljstvo naše narodne obrambne sile, naj mimo rednih vojaških obveznikov vključi •v svoje obrambne načrte in račune tudi naše mlade dijaške vrste. Bolela bi nas neprostovoljna odsotnost v pripravljenostnem sestavu, ko mora domovina z vsemi razpoložljivimi silami biti pripravljena na vse.
Ako bo pa Vsemogočni Bog naši ljubljeni domovini prihranil veliko preizkušnjo, ki jo v teh trenutkih preživlja toliko evropskih narodov, pa bo skupna pripravljenost vsega mlade-
ga slovenskega, hrvatskega in srbskega rodu v žrtvah domovinske ljubezni rodila blagoslov notranjega prerojenja, ki bo novo poroštvo ne-premakljivosti zgodovinskega dejstva — kraljevine Jugoslavije.
Živela velika, nepremagljiva Jugoslavija!
Živel kralj Peter II.!
Bog, narod, država!”
Tudi v gospodarskem pogledu država kljub svoji strogi nevtralnosti mnogo trpi. V tekstilni industriji, ki je dobivala sirovine iz Anglije, se čuti zlasti pomanjkanje bombaža in volne. Zato so nekatera podjetja obrat precej omejile, druga so ga pa tudi že ustavile. Da bi^pa naši gospodarstveniki vsaj nekoliko zamašili to občutno vrzel, so prav v zadnjih dneh sklenili novo trgovsko pogodbo z Rusko. Iz Ruske bomo odslej dobivali (v vrednosti 139 milijonov dinarjev) bombaž in črni premog, mi pa bomo Rusom dajali baker in železne izdelke.
Cene živilom in blagu, zlasti tekstilnim izdelkom in obutvi, so precej narastle. Vendar pa je dobiti vsega kakor v normalnih razmerah. Živilskih in podobnih kart pri nas še ne poznamo. Zato nas tujci, ki prihajajo čez «iejo, zavidajo in blagrujejo. Od preteklega petka, dne 17. maja, imamo tedensko dva brezmesna dneva, ki sta torek in petek. Vlada je izdala to naredbo zato, da bi vsaj nekoliko zmanjšala potrošnjo mesa v teh za gospodarstvo tako kri* tičnih časih. V Sloveniji je po najnovejši statistiki okrog % milijona glav goveje živine. Ta živina tvori temelj za proizvodnjo mleka, mesa in tudi za delo. Letni izvoz naše živine znaša okrog 12,000 glav, domačini in tuji gostje pa pojedo do 19 milijonov kilogramov mrtve teže. če vse to upoštevamo, pride v Sloveniji letno na vsako osebo komaj 8 do 9 kg mesa. To je razmeroma malo. Zato nameravajo z uvedbo dveh brezmesnih dni predvsem dvigniti letni prirastek naše goveje živine in hkrati tudi reorganizirati vso našo živinorejo. Le z intenzivnim gospodarstvom v vseh panogah našega kmetijskega obrata bo mogoče doseči, da bo doma dovolj jela in tudi dela.
Da pa bo moja slika popolnejša, ne smem prezreti tudi tukajšnjega vremena. April je bil razmeroma mrzel, mJPj je pa izredno deževen. Zato so bile ponekod, zlasti v južnih predelih države, velike poplave, ki so povzročile ogromno škodo. Sicer je pa dtevje v najlepšem razcvet-ju, vendar pa ^adjdfceicj napovedujejo slabo
1 o+i' n n	*•	•
Zanimivo pismo iz stare domovine je dospelo na naše uredništvo dne 12. junija, to je ravno takrat, ko se je meja Francije rezala na vse strani. Toda kar nam gospod doktor podaja v izvirnem poročilu je zanimivo za nas vse, ker mi v prvi vrsti zasledujemo potek sedanjih razmer, ki bi znale potegniti v svoj vrtinec tudi našo Jugoslavijo. Iz tega pisma se jasno razume, da je ntipeto stanje in da bo le božje usmiljenje nad nami ščitilo našo zemljo pred lakomnimi in krvoločnimi velesilami. Prav lepa hvala, gospod doktor, za poročilo v nadi, da se boste kaj večkrat oglasili. Z pošto bo sedaj šlo bolj počasi, toda vseeno priporočamo našim članicam, da se spomnijo g. doktorja z dopisnico, katere bo zelo vesel, ker on zelo obrajta ameriške Slovence in Slovenke. Naslov je: Dr. Fr. Trdan, št. Vid nad Ljubljano, Jugoslavija.
MARIE PRISLAND:
spomini
na domovino,,
TRETJEGA julija sem dospela na Rečico. Kar verjeti ne morem, daje od tega dneva poteklo že dve leti. Vse mi je še tako živo v spominu . . .
Ko sem se peljala od Nazarij proti Reči-škemu trgu, se mi je zdelo, da me pozdravlja narava. Cvetlice ob potu so prikimavale—si se vendar vrnila—. Drevesa so šuštela—domovina je le močnejša kot tujina. Orjaški Medvedjak, na katerega sem kot mlada deklica večkrat lezla, se mi je zdel kot star znanec. In hribček Lipa! Poznana še izza šolskih izletov, mi je kimal—dobrodošla,!—vsaj tako se mi je zdelo. Pa Kosmačev Oljkar, s katerim sva bila v mladosti v najtesnejši zvezi—bilo mi je kot bi zagledala starega prijatelja. Na tem hribčku sem prebila mnogo svoje mladosti; nekaj na paši, nekaj pri domačih šolskih nalogah. Rada sem namreč bila kje na visokem, če nisem mogla zlesti v kako jablano in se tam na ves glas učiti, da se je razlegalo po celem trgu, sem šla na Oljkar, kjer me ni drugi slišal kot Kosmačeve krave. Spomladi je tam rastlo veliko lepih rož, v poletju pa jagode in borovnice. Že iz tega vidika je bil hribček privlačen.
Pokrajina se ni prav nič spremenila. Ista lepa, zelena Savinjska dolina, isti košati gozdi in prijazne vasice, bele hišice in dobro stoječa gospodarska poslopja. Le ljudje so mi bili tuji. Teto, strica in sestrično bi nikdar ne spoznala, če bi ne vedela kdo so. Istotako z drugimi. Obrazov, katere je hranil moj spomin 33 let, ni bilo nikjer. Hiše in kraji so ohranili domače lice, ljudje so se pa spremenili, kot sem se spremenila jaz.
Šest dni sem se mudila na Rečici pri sorodnikih ter obiskala tudi bližnje kraje, kjer sem razdelila pozdrave in drugo, kar mi je bilo naročeno. Pri tem sem se spomnila številnih naših ljudi, ki so pred leti zapustili lepo Savinjsko dolino in šli po svetu za kruhom. Veliko jih je v Ameriki, največ v Milwaukee. V vašem imenu, dragi Savinjčani, sem pozdravila ljube, domače kraje, ki so nam nepozabni in polni mladostnih spominov.
Naš narod doma, je še vedno isti pridni, prijazni, postrežljivi in v svojo usodo vdan narod. Zdelo se mi je, da bi se našim ljudem malo več resolutnosti prav podalo. Prepohlevni so se mi zdeli. Zato pa tako občudujejo ameriško korajžo. Že to, da smo ženske same prišle na obisk v domovino, se jim je zdelo veliko junaštvo. V Ameriki pač živimo v deželi, kjer lahko gremo na vse kraje in smo povsod upoštevani. To vpliva na našo samozavest, da nas vsak Evropejec že od daleč pozna.
V teh burnih časih mi vsak dan uidejo misli v domovino. Bo šla skozi bojni vihar brez škode?—Bodo li slovenski sinovi zopet kri prelivali in slovenske mater^ trpele bedo in pomanjkanje?—Kdaj se spet vidimo?, se vprašujem. Ali bo lepa Slovenija še pod istim gospodarjem, ali jo bo vladal tujec?—Verjetno je, da bodo vsa ta vprašanja prav kmalu rešena, saj se vršijo svetovni chogodki z bliskovito naglico. Narodi, ki imajo danes še svojo domovino, bodo morda že jutri vazali tujega vsiljivca.
V srcu sem prepričana, da vsak Slovenec na tujem, svoji domovini želi vse najboljše in če bi naše želje sad rodile, bi bila Slovenija raj na zemlji. Ker smo momentno kot enota še dejansko brez moči, naj domovina vsaj ve, da na-
Moji sorodniki (Petrinovi) v Rečici Na levi sta teta Josefa in stric Anton, na desno moja hčerka Hermina, ki je bila z menoj v domovini, in sestrična	Johnova rojstna hiša in njegovi sestri Jereka in Francka
Jožica.	v	Št. Janžu
ša srca še vedno nji pripadajo in da je spomin na njo ravno tako svež kot je bil takrat, ko smo se s solzami poslavljali od nje. V slučaju, če bo domovina v potrebi, sem prepričana, da se
bodo zganili vsi ameriški Slovenci ter ji dejansko priskočili na pomoč.
Bodi zdrava domovina, mili naš slovenski kraj!
Starši Mrs. Marie Prisland Franc in Marija Černe Slika je bila vzeta leta 1894
Mnoge članice so mi izrazile sožalje ob smrti mojega očeta, ki je preminul 5. aprila v Rio Claro, v Braziliji.
Zadnjikrat sem ga videla, ko sem bila stara pet let, predno sta z mamo odšla v Brazilijo, za boljšim kruhom. Mama je umrla eno leto po prihodu, za rumeno mrzlico, oče pa je bival tam vsa leta. Jaz sem ostala sama doma pri stari materi, ki me je vzgojila.
V	svoji osameli mladosti sem si večkrat želela družbe brata ali sestrice, pa tudi ta želja mi ni bila dana. Stara mati mi je bila oče, mati, brat in sestra.
Zato sem jo pa tudi tako ljubila. Umrla je, ko sem bila jaz leto in pol v Ameriki.
In zdaj je legel v grob moj zadnji roditelj. Ker je razdalja tako velika, najbrž nikdar ne bom videla kje počiva, kakor tudi ne vem, kje sniva večno spanje moja draga mamica. Edino na grob stare matere sem pohitela pred dvemi leti, ko sem bila v domovini na obisku.
Vsem trem mojim dragim želim: Počivajte v miru! Naj Vam bo Bog milostljiv!
Za izraženo sožalje, pa iskrena zahvala!
MARIE PRISLAND.
LEO ZAKRAJŠEK:
IZ POTNIŠKIH ZAPISKOV LANSKEGA LETA
(Nadaljevanje.)
Prodajalec planik
OKROG enajstih zvečer smo dospeli v Innsbruck. Tu ta vlak stoji kakih 25 minut. Med tračnicami je širok tlakovan hodnik.
Na njem stoji precej velik “buffet,” kjer si potniki lahko privoščijo kave, čaja in‘mnogih drugih jestvin, slaščic, tobaka, razglednic in su-venirjev. To pot je bila zaloga in izbera jestvin dosti pičlejša kakor prejšnja leta. Kave pa sploh ni bilo, vsaj mi je nismo dobili.
Postoj nudi potnikom priliko, da se malo pretegnejo in razhodijo od dolge vožnje. Zato je tudi to pot izstopilo veliko potnikov in tako je bilo za kratek čas zelo živahno na hodniku. Tu je potnikom ponujal šopke planik starejši, suhljat in slabo oblečen možiček. Planike je, kakor je zatrjeval, sam natrgal v gorah. Njegovo bla- Leo Zakrajšek go pa je šlo počasi v denar, a očividno mu je bilo veliko na tem, da se jih znebi in dobi kako marko. Iz usmiljenja smo kupili njegove zadnje tri šopke ter mu poleg zahtevane cene še nekaj navrgli. Sam ni vedel, kako bi se dovolj zahvalil. Klanjal in zahvaljeval seje in dostavil:
“Se vam vidi, da ste iz Amerike. Tukaj ljudje nimajo srca za reveža.”
Moj sopotnik je na to hitro pripomnil: “Jaz sem mislil, da imate v Avstriji sedaj po “anšlusu” vsega v izobilju.”
Možiček se je tej pripombi zasmejal na ves glas, a v njegovem smehu smo občutili ost ironije. Smeh mu je vidno ušel in zato se ga je sam prestrašil. Hitro je pogledal na okoli, da vidi kdo je v bližini. Vidno mu je odleglo:
“Hvala Bogu, da ni nikogar od onih tičev blizu. Pri vsakem vlaku jih je in tudi nocoj jih je bilo precej.” Govoril je tiho in se neprestano oziral okrog.
“Na katere tiče mislite?”
“Veste, pri nas je sedaj toliko špijonov, da drug nad drugim špijonirajo. Najslabše je pa to, da človek nikomur ne more zaupati, še svojim sorodnikom ne.”
Nahitro se je poslovil in izginil s postaje.
Na potujčeni zemlji Po približno dve-urni vožnji od Innsbruck-a se je naš vlak ustavil na postaji Schwarzach •—• St. Veit na Spodnjem Solnograškem. Tu se od glavne proge, ki pelje naprej proti Dunaju, oziroma proti Salzburgu in Muenchenu, odcepi novejša proga proti Beljaku (Villach) in Jesenicam. Zato se na tej postaji odklopijo vsi vagoni, namenjeni v Jugoslavijo in druge balkanske države, ter se priklopijo ekspresnemu vlaku, ki po preteku dobre pol ure pripelje iz Muen-chena ter vozi skozi Ljubljano v Belgrad. Ta nemški vlak ima v poletni sezoni tudi direktne vozove za Dalmacijo.
Ta proga se kmalu za postajo prične vzpenjati navzgor in se vije sem in tja skozi mnoge daljše in krajše predore proti vrhu sedla v gorovju Visoke Ture ter se nato zopet vije navzdol proti dolini reke Drave. Ako je vlak ob času, vozi tu skozi okrog treh zjutraj.
Vožnja preko Visokih Tur je za potnika ob tem času važna in zanimiva iz več razlogov, in sicer, prvič, ker ga tu tudi v poletnih mesecih prične pošteno zebsti, zlasti še ker je letno oblečen, in drugič, ker se prične ob tem času daniti in žarki jutranje zore obsevajo velikanske gorske vrhove, med katerimi jih je precej, ki so visoki od 2000 do 2900 metrov. Naravno je, da je na njih tudi sredi poletja videti sneg. In ker se vlak vije sem in tja, vam v vsakem hipu zažari kak nov velikan pred očmi in vam ponudi novo sliko v čarobnih, nedoločenih barvah. In ker so tedaj doline še v popolni temi, se človeku zdi, da ti ožarjeni vrhovi visijo v zraku in da se zato vozi skozi bajčno pokrajino. Za Slovence pa imajo ta slemena Visokih Tur še poseben zgodovinski pomen, kajti ti mogočni vrhovi so bili nekako pred 1000 leti severozapadni mejniki slovenske zemlje.
Kakor nam zgodovinarji poročajo, so se po letu 568 Slovenci naselili ob rekah Sava, Drava in Mura, ter tudi ob Soči in na Krasu, ter so pri tem naseljevanju prišli prav do izvirka teh rek. Dalje so se Slovenci naselili prav gori do Donave po Gornjem in Spodnjem Avstrijskem. Ob Donavi so bili v stiku s Čehi. Tako je segala za-padna meja Slovenije od beneške ravnine gori do Toplaškega polja na Tirolskem in dalje do izvirka Drave ter je nato šla vzhodno po slemenih Visokih Tur ter nato po izvirkih Mure med rekama Travno in Anižo do Donave.
Slovenci so prišli v te kraje in si postavili svoje domove ter iz divjine ustvarili plodna polja in travnike, zgradili ceste in mostove. Po vseh božjih in človeških postavah je postala ta zemlja njihova last in oni na njej neomejeni gospodarji. Prišel pa je od seveda in zapada oholi in roparski tujec, ki je vedno hotel razkošno živeti na tuji račun, ter je z mečem in ognjem podjarmil to lepo in rodovitno zemljo in jo zasužnjil ter kakor nenasitna pijavka vsa ta dolga stoletja sesal slovensko kri ter živel in se redil na znoju in žuljih slovenskega ljudstva.
Sedaj, ko diktatorji zahtevajo, da se popravijo stoletja stare zgodovinske krivice ter da dobijo narodi nazaj zemljo, ki jim je bila ugrabljena, je dobro da se tudi mi Slovenci spomnimo svojih starih meja. Sicer ni mogoče upati, da bi se nam ti stari in do pičice pravični računi plačali. Imamo pa lahko zavest, da v tem pogledu mi Slovenci nismo nikomur nič dolžni, dočim so nam drugi zelo, zelo veliko.
Take in slične misli me navdajajo, kadar se vozim preko Visokih Tur doli ob deroči rečici Bela, katero so Nemci potujčili z imenom Moell, ki izvira visoko gori v Turih ter drvi doli v naročje Drave proti Lurnskem polju in naprej doli proti Beljaku. Vsi ti kraji, vode in gore, so svoj čas imeli samo slovenska imena, ki Pa so sedaj vsa ponemčena ali popačena. Mno-
gim pa se vseeno še vedno pozna, da so slovenskega porekla. Dobijo se pa tudi še popolnoma slovenska imena, a to so samo taka, ki Nemcev niso posebno bodla v oči.
Prijetno iznenadenje Zavest, da bo v nekaj urah na Jesenicah in kmalu nato v Ljubljano, elektrizira vsakega našega ameriškega potnika, ko drvi vlak navzdol po Dravskem polju proti Beljaku in nato naprej čez Ziljo proti Podrožici (Rosenbach), ki je zadnja postaja pred Jugoslavijo. Vsa utrujenost izgine, vse težave so pozabljene. Veselo pričakovanje mu polni dušo. Le to ga še nekoliko vznemirja, da se bo moral še enkrat podvreči kontroli od strani nemških oblasti. Ne boji pa se kontrole same, a boji se možnosti, da bi se pojavila kaka nepričakovana ovira, ki bi mu zabranila vstop v deželo njegovih sanj in sladkih pričakovanj — Slovenijo, in to na kraju, kjer je takorekoč treba napraviti samo še en korak do nje.
Naš vlak je stal na postaji v Podrožici. Kontrola na vlaku je bila že gotova brez vsakega incidenta. Vse je kazalo, da bo lokomotiva vsak čas zapiskala in potegnila. Nekaj ni bilo v redu pri vagonu, kjer so bili naši veliki kovčegi. Videli smo, da se železničarji tam nekaj prerekajo. Nato je eden odšel na postajo in se vrnil s postajenačelnjkom. Vse to nam ni bilo nič kaj po volji in nas je vznemirjalo.
“Izgleda, da se nekaj kuha,” je pripomnila Mrs. Prosen.
“No, še tega bi bilo treba, da bi nas mrcvarili na zadnji postaji pred Jugoslavijo,” je menila Mrs. Udovich.
Po kratkem posvetu s svojimi železničarji je postajenačelnik krenil proti našemu vagonu. Bil je to visok, vitek in čvrst mož, lepega in pri-kupljivega obraza in pristriženih brk. Ogrnjen je bil v črno uradno palerino in na glavi je nosil visoko železničarsko kapo starega avstrijskega kroja. Izgledal je kot pravi uradnik, pred katerim ima človek nehote rešpekt.
“Ali ni fejst fant?”
“Bog ve, če je oženjen?”
“škoda, da je Nemec.”
Tako so modrovale med seboj Miss Katie, Miss Mary in Miss Frances, ko so videle postaje-načelnika prihajati proti nam. Med tem pogovorom je postajenačelnik že dospel pod okna našega vagona. Postavil se je v vojaško pozo ter salutiral v pozdrav ter nato vprašal v uradnem tonu in v nemščini, seveda:
“Kdo je voditelj skupine za Ljubljano?” Cela situacija mi je dajala vtis, da je nekaj narobe z našimi kovčegi. Isti vtis so imeli moii sopotniki. Spogledali so se terme porinili k oknu, češ, ti se prekljaj z njim.
Ko mu je bilo jasno, da sem jaz oseba, katero je hotel videti, mi je salutiral z vojaško preciznostjo ter na naše veliko in prijetno iznenadenje spregovoril v pravilni slovenščini, a s koroško izgovorjavo:
“Pri enem od vaših kovčegov je ključavnica popustila. Ker pa je povezan z vrvjo, ne more nič pasti ven. Ker moramo mi pri predaji
prtljage jugoslovanski železnici to naznaniti, vam svetujem, da to stvar na Jesenicah uredite.” Med govorom je njegov obraz zgubil uradno resnost in proti koncu mu je šlo že skoro na smeh. Morda je videl na naših obrazih tisto veliko začudenje, ki je resnično bilo v nas in morda je občutil napram nam isto, kar smo mi občutili napram njemu. Vsekakor pa je bil to eden naj lepših doživljajev mojega lanskega iz-
leta in koroška Slovenija bi nam ne bila mogla prirediti lepšega sprejema kakor ga nam je priredil gospod postajenačelnik.
Po svojem govoru je načelnik zopet salutiral, a sedaj ne več tako strogo uradno, temveč iskreno in s prijaznim nasmehom, kot da bi hotel reči: Pozdravljeni in srečno!
(Pride še.)
ALBINA NOVAK:
IZLET V WASHINGTON, D. C.
(Nadaljevanje.)
ZADNJIČ sem na kratko opisala kako lepo je okrog gosposke hiše (Mansion House) v Mount Vernon, kjer je še dobro ohranjeno posestvo, ki je bilo enkrat last oziroma dom prvega predsednika Zedinjenih držav, George Washingtona. Sedaj pa nadaljujem o notranjosti hiše in drugih znamenitostih.
Vhod v gosposko hišo je na zapadnem pročelju. Vstopi se v hodnik, kjer sem predvsem opazila stražnika, ki je napravil name vtis, da je tudi on iz starodavnih časov Washingtona, toda to ni mogoče, pač pa so vsi stražniki v hiši dosluženci, ki ponosno nosijo na prsih obešene medalje, katere so dobili za hrabrost ali druge čine. Prijazen nasmeh teh priletnih možakov in pa njih mehka govorica, kar dobro dene na obiskovalca in meni, se je zdelo kot da prijazni pozdrav teh doslužencev poveličava vso notranjost.
Iz hodnika držijo vrata na desno in levo in vidijo se vstopnice za v drugo nadstropje. Na medstopišču stoji visoka starodavna ura, na stenah visijo pomenljive slike in ob strani je mizica z marmornato ploščo, nad katero visi krasna slika George Washingtona. Stražnik nam je prijazno pomigal in rekel, da naj se pomikamo po ena v vrsti skozi vrata na desno stran hodnika, kjer se vstopi v sprejemno sobo (parlor). V tej sobi je preproga, ki je stara nad sto in petdeset let, v kateri je vtkan grb in zastava Zedinjenih držav. Zofa in stoli so tapecirani in so v “Colonial” slogu, kateri je zopet najbolj popularen v novem pohištvu teh časov.
Na levo sprejemne sobe je glasbena soba (Music Room), kjer je še isti klavir (Harpsichord), katerega je George Washington im-portiral leta 1793 za Nellie Custis (hčerka soproge Marthe iz prvega zakona). Zraven klavirja je mizica, na kateri so citre in gitara ter nekaj glasbenih knjig in not. Na steni visi zrcalo z bogatim zlatim okvirom in portret Nellie Custis, na ognjišču (mantel) je porcelanasta ura in dve porcelanasti svetilki. — Iz te sobe se pride v sobo, kjer je vodila svoje hišne poslovanje gospa Martha Washington in kjer so dobile njena hčerka in vnukinje poduk o domači umetnosti tiste dobe. Dve mizici sta še prav isti, ki jih je rabila gospa Washington kakor tudi stoli in preproga, ki je stara nad 200 let, katero sta izdelali dve Angležinji in sta svoja imena vplel' v rob.
Družinska jedilna soba ima krasno opremo. Stene so bile okrašene po nekem Francozu leta 1775. ■ Nad krasno omaro visi portret Lawrence Washingtona, starejšega pol brata Georgea. Stoli kakor tudi visok otroški stol so še isti kakor tudi velik krožnik na mizi, ki pokaže kakor v zrcalu, na katerem stojiti dve svetilki iz vrezanega stekla, katero je Washington importiral iz Francije in je bilo rabljeno za sredino jedilne mize, ko so se servirale pojedine, ko je bil Washington predsednik. Ta kot vse druge zgodovinske dragocenosti je res nekaj občudovanja vrednega.
Izmed vseh sob v gosposki hiši je bila čitalnica najbližje združena v življenju George Washingtona. Tukaj se je njegov dan začel in tukaj se je tudi končal. V tej čitalnici je pisal vsa osebna in uradna pisma in vsak dan v posebno knjigo zabeležil vse dogodke dneva. Od tu je dajal vsa navodila in naročila kakor tudi sprejemal poročila od nadzornikov. Pisalna miza je še na istem prostoru. Na drugi mizi je globus in zemljevid držav. Ob steni je velika omara, v kateri je vse polno knjig. Washington je imel navado, da je svoje knjige lastnoročno podpisal predno jih je dal v omaro.
Spalna soba George Washingtona
Nato smo se podali v drugo nadstropje, kjer so spalne sobe Marthe Washington, Nellie Custis, Lafayette in pa nad vse zanimiva soba, kjer se je odpočil George Washington in v kateri je umrl. Zgodovinska postelja je šest čevljev široka in šest in pol čevljev dolga ter s sedem čevljev visokim nebom (canopy). George Washington je bil velike postave in zato tudi velika postelja. V tisti dobi so bile vse postelje pokrite z nebom in pa zastori. Na stenah imajo
ohranjen originalni vzorec stenskega papirja. Na strani stoji mizica za briti, potem pisalna miza in omara. Pri postelji je še isti podnožnik (Footstool), ki je bil njemu poklonjen in na katerem so vrezane njegove začetne črke. V tej sobi vsak povezne glavo za moment v molitvi ko se ozre na napis: Tukaj je umrl!
Iz hiše se gre pod stebrišči v starodavno kuhinjo, kjer se je vsaka izmed nas najdelj zamudila ter občudovala posode in orodje iz tiste dobe ter odprto ognjišče, kjer visi velika bakrena posoda. Poleg kuhinje je shramba, kjer se vidi tipična porcelanasta, bakrena in cinasta posoda iz osemnajstega stoletja. Vidi se tudi velika skrinja, v kateri je šestnajst steklenic (ga-lonov), katere so se rabile za različna vina ter bile importirane po Washingtonu takoj po njegovi poroki iz Londona.
Ogledale smo si tudi sušilnico za meso (Smoke-House), kjer imajo še sedaj obešene velike gnjati (šunke), plečeta, prate in slanino. Seveda te stvari so vse umetne toda izgledajo pristne, da bi človek mislil, da so jih ravno zdaj posušili. Ne vem če ima kateri izmed naših slovenskih mesarjev večjo sušilnico kot so jo imeli ti ljudje za svoje osobje. Predno smo odšli iz tega dela posestva smo si še ogledali hlev, kjer imajo še ohranjene kočije in vozove in pa hišo, kjer so stanovali uslužbenci, človek se ne more prečuditi kako je mogoče ohraniti vse prostore in opremo tako tipično in v lepem redu. Seveda pazijo na vse načine in zato je tudi prepoveda-
Grobnica George in Marthe Washington v Mount Vemon
no, da bi se kdo katerih stvari dotaknil, ker bi se s tem najhitreje uničilo.
Najbolj svečan prostor izmed vseh pa je' rodbinska grobnica, k j er počivaj o ostanki George in Marthe Washington. Prostor za to grobnico si je izbral sam Washington in je tudi določil v svoji oporoki, da mora biti grajena iz opeke. Kripta je bila izgotovljena leta 1831 in takrat so bili v njo prenešeni vsi ostanki iz začasne grobnice. V grobnici sta dve kamniti rak-vi, v katerih sta trupli Washingtona in njegove soproge. Na grobnici se bere napis, da tam počivajo ostanki poveljnika George Washingtona. Napis je sledeči:
Within This Enclosure Rest the remains of Gen’l George-Washington
Krasni so tudi vrtovi, vsi polni vsakovrstnih cvetlic, grmičkov in živ plot (Hedge) je porezan, da izgleda kot zvita kača. Ti vrtovi se razprostirajo na vseh straneh gosposke hiše in so kot najlejpši park, po katerem bi se človek rad sprehajal. Toda za nas ni bilo časa, da bi še kaj dlje postali, ker program za ta dan je bil preobširen in morali smo kar v naglici zapustiti prostore in se peljati nazaj v mesto na prihodnjo postajo “Belo hišo,” kjer stanuje predsednik Združenih držav Franklin D. Roosevelt in kaj vse smo videle v Beli hiši sledi prihodnjič.
V
ZjensKi s-ctet
HITREJŠA POMOČ NEZAPOSLENIM DRŽAVNA industrijalna komisarka Frieda S. Miller je predlagala, da bi se nezaposlenostno zavarovanje začelo hitrejše izplačevati. Po sedanji postavi mora nezaposlen človek čakati po tri tedne in tudi delj, predno prejme zavarovalnino. Za reveža je to čakanje naravnost obupno. Kako naj pa živi med tem časom, če nima ne zaslužka, ne sredstev. Miss Miller smatra krajši rok absolutno potreben in je uverjena, da se radi tega ne bo zglasilo več goljufivih prosilcev, kakor se jih je do sedaj. Takih slučajev je bilo prav malo in vse take lažnjive prosilce se je izsledilo in primerno kaznovalo. Čeprav bi bil rok izplačevanja krajši, bi se vseeno lahko kontroliralo vsakega zavarovanca.
PREDSEDNIKOV GOVOR V CHARLOTTESVILLE, VA. PRI GRADUACIJI najmlajšega sina Franklina, je pred-
sednik Roosevelt držal zelo pomemben in časom primeren govor, katerega je ljudstvo poslušalo širom sveta. Razložil je, kako se je trudil, da bi Italija ne stopila v vojni vrtinec in kljub vsem vabljivim obljubam in spodbudam za ohranitev miru, je sovražnik zabodel soseda v hrbet.
Besede predsednika so bile burno pozdravljene in nihče ni bil menda bolj ginjen, kakor nekdanji abesinski kralj. Ko ga je v Londonu obiskal časnikarski poročevalec in vprašal, kaj misli o predsednikovemu govoru, se je Haile Selassie prav srečno nasmehnil, govoriti pa ni hotel. Cesarjeva hči, princeza Sahia pomaga pri Rdečem križu in si gotovo žeji nazaj v svojo domovino, kjer se sedaj šopiri zemlje lačni Italijan. Mogoče bo to krivico poravnala sedanja vojna.
NEWYORSKI MLADINSKI KONGRES TA ORGANIZACIJA mladine, ki je včlanjena v Amer-
Washington spomenik in češnje ravno takrat v cvetju
ican Youth kongresu, je na svojem zadnjem zborovanju protestirala proti obrambnem načrtu Amerike.
Velika prijateljica in zagovornica mladine, Mrs. Roosevelt, jih je tudi obiskala ter jim je odkritosrčno povedala, da ne more odobravati njih protest glede obrambe naše dežele. Pripomnila pa je kot v opravičbo tega koraka, da se mladina ne zaveda resnega položaja. “Vi nočete v vojno,” jim je rekla, “in tudi jaz ne maram iti, ampak pomnite, vojna kaj lahko pride do nas. Svetovni dogodki, ki se danes odigravajo izven naše domovine, se lahko ponovijo na naši zemlji. Da kaj takega preprečimo, se moramo sami zavarovati s tem, s čimer danes napada sovražnik slabo pripravljene narode. Poleg tega programa pa podpiram akcijo za več dobrih, udobnih in cenenih stanovanj po krajih, kjer je današnji “slum,” podrtija in nesnaga. Potrebno se mi zdi razširiti zdravstveni program in podpora “Work Relief” naj se plačuje tako dolgo, dokler ne bo zadnji brezposelni našel potrebnega zaslužka.”
Ko je Mrs. Roosevelt obiskala City College of New York, so ji dijaki pri odhodu zaklicali: “Povejte Franku, da Jenkijev ne bo.” Med svetovno vojno je vsak prepeval “The Yanks Are Coming . . .” — Amerikanci prihajajo — a danes prepevajo drugače. “Vaši klici se mi zdijo neumestni,” je rekla Mrs. Roosevelt. “Čutim jih kot nekako žalitev tistih finih in dobrih mladeničev, katere sem poznala. Šli so, misleč, da pomagajo svet izboljšati, kar vem, da danes tudi vi tako mislite o sebi.”
Za Mrs. Roosevelt je nastopil kongresnik Vito Marcan-tonio, katerega so burno pozdravili. Ta reprezentant je bil edini, ki je v kongresu glasoval proti vsem obrambnim stroškom. Mladini se zdijo oboroževanja nepotrebna, kar bi bilo res, ako bi vsi narodi odložili orožje in začeli izpolnjevati Kristusove besede, ki je učil: Ljubite svojega bližnjega kakor sami sebe.
KOMISIJA ZA NARODNO OBRAMBO PRI IZBERI tega odbora je predsednik imenoval tudi eno žensko, Miss Harriet Elliott, ki je ravnateljica ženske univerze v North Carolina. Ona je izvrstna govornica ter visoko izobražena žena. Pod njenim modrim in previdnim vodstvom se je ta univerza povzpela na tretje mesto v Ameriki, kar je vredno vsega priznanja tej voditeljici.
Miss Elliott bo zastopala interese konsumentov. Skrbela bo za enakomerne cene živeža in drugih življenskih potrebščin. Vojna prinese draginjo in zniža življenski standard. Da se kaj takega ne bo zgodilo, bo skrbela ženska komisarka. Sodeč po njenih prejšnjih uspehih in zmožnostih, se ne bo dobro godilo tistemu, ki bi skušal izkoristiti delavski položaj. Miss Elliott se bo naslanjala na ljudsko mnenje, zato je potrebno, da vsi sodelujemo z njo s tem, da javimo vsako pretiravanje cen. Upamo, da se nam ne bo tako godilo kakor se nemškim gospodinjam, ki niti krompirja ne dobijo, kolikor bi ga rade kupile.
SPORAZUM MED I.L.G.W.U. IN A.F.L. JE DOSEŽEN MEDNARODNA UNIJA delavk in delavcev za ženska oblačila, ki šteje nad četrt milijona članstva, je praznovala štiridesetletnico svojega obstanka. Zbranih je bilo 650 delegatov iz 26 naših držav in iz štirih kanadskih provinc.
Konvencija je jasno pokazala, da podpira predsednika Roosevelta in bo stala kot kamnita obrambna stena proti levičarjem pri bodočih, jesenskih volitvah. Tako se je izrazil v imenu drugih predsednik David Dubinski. Vlada naj oživi New Deal, raztegne starostno in brezposelno zavarovanje. Delavci pri WPA naj ostanejo, ne jih pa odslavljati, kakor se je že zgodilo v več slučajih. Zaposlitev delavcev bi se znatno povečalo, ako bi se delavski teden skrajšal na trideset ur. Minimalna plača 40c na uro naj bi se takoj upe-ljala. Ta postava bo stopila v veljavo še-le leta 1945. Nujno je, da se sedaj pomaga delavcem z boljšo plačo. Čim večji in boljši zaslužek, tem večja je kupna moč ljudstva. Zaposlenost in boljši zaslužek bo dvignil delavski položaj posebno pri nižje plačanih slojih.
Vodstvo te unije ceni mir in bratstvo ter obsoja prepir, ki se vrši med AFL in CIO. Po daljših debatah se je sklenilo, da se ta unija zopet pridruži ameriški delavski federaciji (AFL). Obljubiti pa so jim morali, da se preneha prepirat z CIO, katere vodja je John L. Lewis.
Rdeči križ, ki sedaj nabira darove je prejel od ILGWU $25,000 podpore.
JEANNETTE RANKIN BO KANDIDIRALA V KONGRESS STAREJŠI se spominjamo naše prve kongresnice, ki je med svetovno vojno glasovala proti vojni napovedi Amerike.
Danes, ko se ponavljajo vojne tragedije v Evropi, pa se je ta, sedaj šestdeset let stara žena, zopet prijavila kot kandidatinja iz prvega distrikta Montane. Za geslo si je sestavila sledeče: “Za obrambo naše domovine se oborožimo do skrajnosti, vojaštvo pa obdržimo doma.”
Ona je zelo miroljubna ženska. Leta 1917 je povedala, da je z dušo in telesom za domovino, ampak za vojno ne more glasovati in res ni glasovala. Ko so nemške čete obrnile svoje puške napram svobodni Češki, je trepetala pred mislijo, koliko novih in nepotrebnih žrtev bo padlo na oltar domovine. Če danes primerjamo nekdanjo Češko in Poljsko, je vojna res večje zlo, kakor pa suženjstvo. Živ človek se še lahko dvigne, mrtvi pa se več ne vrnejo.
Ako bo izvoljena v kongres, bo imela nekaj tovarišic, katere se bodo popolnoma strinjale z njo v takih slučajih, ko se bo odločala usoda naših sinov in mož.
TAKSA ZA VOLIVNO PRAVICO
V TRINAJSTIH južnih državah Amerike morajo volivci plačati takso, ako hočejo oddati svoj glas. To se mi tako čudno zdi kakor v starem kraju, kjer mora odlikovanec, ki prejme kak zaslužni križec ali medaljo, plačati neke pristojbine za to.
Ženske organizacije imajo že v svojem programu, da se bo ta nesmiselna taksa odpravila. Čudno, da so “modri” možje kaj tako krivičnega upeljali. Te takse škodujejo kandidatom, ker volivci ostanejo rajši doma, kakor pa da bi morali plačati takso. Pri zadnjih predsedniških volitvah je v osmih južnih državah volilo samo dva milijona in pol ljudi. Ako bi ne bilo takse, bi jih prišlo na volišče nad enajst milijonov.
Povprečni letni dohodki južnih prebivalcev so tako pičli, da je komaj za živež. S čim naj plačajo pa še take nepotrebne takse?
V South Carolina, Tennessee, Georgia in Arkansas morajo volivci plačati en dolar na leto. V Alabami in Virginiji po $1.50. V Texas-u pride davek na $1.75 in v Mississippi je celo dva dolarja.
Vidite kakšni reveži so volivci po jugu, zato pa ne cincajmo, kadar moramo na volišče. To je naša državna dolžnost, vršimo jo vestno in brez obotavljanja. Posebno me ženske moramo na volišče, kajti za to pravico so se naše prednice vztrajno potegovale.
LINDBERGHOVA TAŠČA SE NE STRINJA Z NJIM
SLAVNI AVIJATIK Lindbergh je povedal na radiju, da se Ameriki ni treba vznemirjati pred nemškim napadom. Kaj takega se nam ne more pripetiti. Teh njegovih trditev pa ni odobravalo ljudstvo in pred vsem ne njegova tašča. Mrs. Dwight W. Morrow se je prva podpisala na peticijo, ki je bila poslana kongresu glede naše potrebne obrambe. Pod pokroviteljstvom obrambnega odbora je govorila tudi po radiju. Rekla je, da je prišla ura, ko se moramo odločiti, kako bomo gledali bodočnosti v obraz. Ali bomo ostali osamljeni in obdani od oboroženega naroda, ki je postal močan in mogočen na tak način, kakoršnega mi nikdar ne odobravamo. Njegova taktika se nikakor ne ujema z našimi ideali in principi. Ako nočemo ostati osamljeni, pomagajmo sedaj tistim narodom, ki danes prelivajo kri za demokracijo in svobodo. Pomagajmo zaveznikom, da bodo rešili, kar se rešiti more. Neustrašeno je pozivala Ameriko, da pošlje zaveznikom potrebno orožje, zrakoplove, ladje, hrano in vsega, kar potrebuje v boju za principe, ki so enaki našim.
Mrs. Morrow je vdova po poslaniku in senatorju Mor-row-u ter je sedaj ravnateljica Smith kolegija v Northhampton, Mass. Njeno ime je dobro poznano med kulturnimi in dobrodelnimi institucijami, kjer je spoštovana kot najuspešnejša nabiralka potrebnih fondov za razne kulturne in dobrodelne namene. Pesniško nadarjena gospa je priobčila več zvezkov poezij ter je spisal^ zanimive knjige .za mladino.
Pogumna in rodoljubna žena je to, ki se ni bala zamere niti v svoji ožji rodbini za korist domovine.
DOMAČINI HOČEJO MR. HOOVERJA ZA PREDSEDNIKA
V	PALO ALTO, CAL., kjer živi prejšnji predsednik Herbert Hoover, so se domačini obrnili na delegacijo republikanske stranke, da bi imenovala Mr. Hooverja predsednikom. Če je pogumna in hoče deželi in narodu dobro, potem naj upošteva njihov nasvet. V peticiji naštevajo Hooverjeve velike zmožnosti in njegove dragocene skušnje in poznanje domačih in svetovnih razmer. V organiziranju je velik ženij in kot državnik mu ga ni para. V teh resnih
časih potrebujemo preizkušenega moža na vodilnem mestu in kdo ve, če bi bil Mr. Hoover res najboljši?
Republikanska konvencija se je pričela 24. junija v Philadelphiji, Pa. Gostinja (Hostess), Mrs. Ccranton, je rahlo potrkala na zvon svobode, ko je bila delegacija zbrana pred Independence dvorano. Glas dragocenega zvona je poklical delegate na važno delo. Na tej konvenciji je za pomožno tajnico Miss Katherine Kennedy iz Brooklyn, N. Y. To je prva ženska, ki je kdaj imela tako važno službo.
Celo mesto je pripravljeno za prisrčen sprejem delegatov. Polno zabav je na programu in komur bo prevroče, se lahko pojde hladit na veliko drsališče, ki je bilo napravljeno nalašč v ta namen.
ŽALOSTNA USODA AVSTRIJSKE CESARICE CITE MED NEDOLŽNIMI žrtvami nemške nasilnosti, pred katero bežijo množice brezdomcev, se danes nahaja tudi zadnja avstrijska cesarica Cita.
Po razpadu nekdanje mogočne Avstrije je s svojim možem in otroci našla zavetje v Španiji. Komaj se je tam malo oddahnila in pomirila, jo je zadela še večja nesreča, ko je izgubila svojega dragega moža in očeta osmih otrok. Od tedaj je vsa živela za svoje otroke, ter jih je skrbno vzgajala kot potomce slavne avstrijske dinastije. Največjo skrb pa je posvečala najstarejšemu sinu Otonu, za katerega je še vedno sanjala, da bo enkrat sedel na tistem prestolu, do katerega ima on dedne pravice.
Leta 1927 se je preselila v gradič Steenokerzel, katerega ji je bila iz prijaznosti ponudila belgijska kraljeva rodbina. Tukaj je navidezno mirno živela s svojo številno družino ter upala, da se bodo tudi za njo vrnili boljši časi. Vse njene fantastične načrte pa je uničil sovražnik, ko je prišel “odrešit” belgijski narod. Sin Oto se je ravno še pravočasno vrnil iz Amerike, da je pomagal materi in svojim na varno. Kakor milijoni beguncev, je tudi Cita morala pustiti vse, kar ji je bilo ljubo in drago v njenem skromnem zavetju v Belgiji ter bežati, da reši svoje in sebe pred modernimi razbojniki.
Obdana z vsem posvetnim sijajem in razkošjem je kot mlada žena, mati in cesarica na avstrijskem dvoru sanjala o boljši bodočnosti po končanih vojnih viharjih. Nikdar pa si ni mislila, da ji bo življenje prineslo toliko bridkosti, razočaranj in pregnanstvo.
KDAJ SO ŽENSKE ZAČELE ŠTUDIRATI PRAVO PIIED PETDESETIMI leti se je priglasilo nekaj žensk, ki bi se bile rade posvetile pravnim študijam, pa so jim bila povsod vrata zaprta. Socijalna delavka in žena znamenitega zdravnika Web-a se je zavzela za te dijakinje tako da je pregovorila osobje na univerzi v New Yorku, da so jim dovolili vstop. Splošno mnenje je bilo, da je to tak poklic, ki je samo za moške. Zenske so prenežne in pre-mehkočutne. Advokati rešujejo razne hudobije in prestopke, kaj takega res ni za ženske. Pa ko je prvi razred končal svoje študije, so se vsako leto priglasile učenke raznih starosti in poklicev in tudi letos je tam absolviralo pravne študije petinpetdeset slušateljic. Večina teh žensk je zaposlenih v raznih poklicih in pravne študije jim bodo kot opora pri izvrševanju njih službe. To so legalne stenografinje, knjižničarke v legalnem oddelku, socijalne delavke, uslužbenke v civil service in razne neodvisne profesijonistke in trgovke.
Univerza, ki se je pred pol stoletjem upirala sprejemu ženskih slušateljic, nima danes nobenih predsodkov več.
MARIE PRISLAND
Osnovna načela državljanstva
«wtaRaPaPstei&»ftalKBl5afiiifsa
DEKLARACIJA NEODVISNOSTI Kaj je “Deklaracija neodvisnosti”?
To je izjava, sklenjena v Philadelphiji 4. julija 1776, po delegatih 13 ameriških kolonij Velike Britanije, ki izjavlja, da so združene kolone odvezane vsake odvisnosti od britanske vlade in so, ter po pravici morajo biti, proste in neodvisne države.
Kateri vzroki so vodili koloniste, da so se uprli?
Bilo je več vzrokov, ki so vsi našteti v deklaraciji neodvisnosti. Najvažnejši so:
Da je angleški kralj nastavljal med njimi velike skupine vojaštva proti njih volji;
Da je zagovarjal sramotne tožbe svojih vojakov, ki so morili koloniste brez pravičnih vzrokov;
Da jim je nalagal davke brez privoljenja kolonistov; Da ni hotel dovoliti zastopstva kolonistov v angleškem parlamentu;
Da je odvzel pravico sodbe po poroti in ni dovolil sodbe na kraju, kjer so se zločini izvršili.
Katero postopanje britanske manjšine je koloniste prisililo, da so nadaljevali boj, ko so se uprli?
Vzrokov je bilo mnogo po številu in so našteti podrobno v Deklaraciji. Med njimi so:
Angleška vlada ni hotela privoliti postav potrebnih za javni blagor. O kralju se trdi:
Da je prepovedal svojim governerjem sklepati in uveljavljati postave, nujne važnosti, dokler se ni dobilo njegovega dovoljenja, potem pa je zanemarjal dajati taka dovoljenja;
Sklicoval je zakonodajno zbornico na nepristojna mesta, oddaljena od uradov, kjer so bile shranjene uradne listine;
razpustil je poslansko zbornico, ker se ni hotela ukloniti njegovi volji;
zanemaril je poskrbeti, da bi se izvolili drugi poslanci namesto odstranjenih;
preprečil je naseljevanje in podržavljanje tujcev, nastavljal je sodnike, odvisne v njihovih uradnih službah, delovanju in plači samo od kralja samega; nastavil je množice nepotrebnih uradnikov, ki so izkoriščali ljudstvo in jih izžemali do uboštva; naredil je vojaško oblast neodvisno od civilne oblasti, in nad civilno oblastjo;
odvzel je svobodo in spremenil obliko vlade; opustošil je posestva in uničeval ljudske postave; razpisal je denarne nagrade za glave onih, ki so se uprli njegovemu nasilju;
naščuval je indijanske divjake ob naših mejah proti nam.
Ali so se kolonisti obrnili na angleško vlado, da bi se popravile storjene krivice predno so se uprli?
V	besedilu deklaracije so kolonisti povedali vsemu svetu: “V vsakem slučaju teh nasilij smo prosili pomoči na najponižnejši način; vse naše ponovne prošnje pa so bile odgovorjene samo z novimi krivicami.”
Ali so se obrnili kolonisti potom parlamenta tudi naravnost na britansko ljudstvo?
Kolonisti so ponovno obvestili britanski parlament o krivicah, katere so trpeli in so apelirali na njih čut pravičnosti in na vezi sorodstva, ki jih vežejo skupaj., da naj preprečijo početje vlade, toda brez uspeha.
Ali ni imela Amerika nobenih prvobojevnikov med britanskimi državniki?
Več vodilnih Angležev in večina Irskih članov parlamenta je javno odobravalo nastop kolonistov pri uporu. Kaj je bila neposredna posledica Deklaracije neodvisnosti? Z njo so kolonisti odstranili vsako upanje sprave z Anglijo in so se navdušili za nadaljevanje boja za neodvisnost.
Kateri narod je posebno hitro priznal novo vlado, upostav-ljeno od kolonistov?
Francija je naglo priznala novo zvezo in jim je poslala moštvo in ladje, da bi jim pomagala pri njih stvari. Drugi narodi Evrope so sledili vzgledu Francije, in mnogo ljubiteljev svobode je šlo čez ocean v Ameriko, dii so vstopili v ameriško armado.
Kateri dogodek je dosegel angleško priznanje ameriške neodvisnosti?
Udaja Cornwallisa pri Yorktownu v Virginiji je prisilila Anglijo, da je potrdila svobodo njenih amerikan-skih kolonij.
Kdaj je zveza trinajstih kolonij postala Združene države Amerike?
Ko so bili sprejeti predlogi konfederacije leta 1781.
*	* *
Ali je tudi verska dolžnost storiti svoj del pri vzdrževanju vlade? Da, ker pravičnost in enakost zahteva, da smo pripravljeni sprejeti in nositi svoj del bremena za koristi, .katere od vlade prejemamo, in tako vršiti svoj pravični delež pri obrambi življenja, svobode in lastnine vseh, ki živijo z nami pod isto ustavo.
(Pride še.)
POROČILO GLAVNE TAJNICE
IZID KAMPANJE DO KONCA MAJA
Odrasle
Najbolj uspešne glavne podpredsednice:
Mary Coghe (26) ........................ 10
Frances Raspet (3) ...................... 5
Mary Shepel (23) ........................ 5
Frances Rupert (14) ...................   2
Uspešne podpredsednice od podružnic:
Mary Peltz (74) ......................... 5
Mary Salatnik (43) ...................... 3
Mary Urbas. (10) ........................ 2
Mary Kuhel (16) ......................... 2
Anna Prišel (41) .........
Anna Korevec (20) ........
Elsa Susin (46) ..........
Mary Musich (52) .........
Katherine Jekoyec (66)
Maria Mramor (27) ....................... —
Uspešne predsednice od podružnic:
Angela Satkovich (97) .................. 26
Mary Markezich (95) .................... 20
Gertrude Delopst (43) .................. 19
Mary Coghe (26) ........................ 10
Mary Vidmar (5) ......................... 5
Frances Sardoch (2) ..................... 5
Mary Shepel (23) ........................ 5
Theresa Lozier (55) ..................... 5
► Helen Corel (93) ........................... 5
Kristine Filipčič (32) .................. 4
Antonia Nemgar (19) ..................... 3
Josephine Pintar (59) ................... 3
Mary Knaus (38) ......................... 3
Mary Kuzma (88) ......................... 3
Anna Petrich (54) ....................... 3
Frances Rupert (14) ..................... 2
Emma Planinshek (20) .................... 2
Antonia Retell (1) ...................... 2
Mary Pristavec (29) ..................... 2
Mary Becek (74) ......................... 2
Anna Komeen (7) ..........
Jennie Orazem (72) ....
Johanna Prinz (57) ..
Angela Stopar (9) ....
Frances Tomsich (10)
Jennie Welikanje (18)
Mary Snezic (67) .........
Pauline Kobal (96) ....
Frances Bresak (40) ..................... —
Josephine Rosa (94) ..................
Frances Lindič (15) ..................
Margaret Tomazin (25) ................... —
Frances Žakelj (5J) ..................
Uspešne posamezne agitatorke:
Agnes Mahovlich (16) ................... J2
Mary Bahor (26) ........................ 10
Rose Jerome (19) ........................ 9
Mary Tomazin (2) ........................ »
Barbara Rosandich (23) .................. °
Rose Racher (54) ......................   °
Mrs A. (Mary) Terlep (20) ............... 8
Teresa Bagatini (28) .................... 8
Josephine Erjavec (20) .................. 7
Mary Bracco (28) ........................ 1
Frances Susel (10)
Edith Boich (32) .......................... 6
Jean Anžur (74) ........................... °
Mary Otoničar (25)
Frances Medved (14) ................... 5
Mary Schimenz (12) .................... 5
Anna Buchar (20) ..................... *>
Jennie Zupančič (20)
J VI1IMV	'---'
Anna Heinemann (28) ...................... °
Mary Smoltz-Lenich (19) .............
Mary Hrovat (15) ....................
Jennie Kozely (10) ...................
Albina Jančar (40) ..................
Albina Novak (25) ...................
4 m 2
l
4
Uspešne podružnice:
Št. 20, Joliet, Illinois ......»........ 47
Št. 43, Milwaukee, Wisconsin ........... 40
Št. 2, Chicago, Illinois ............... 27
Mladinske
7
12
7
1
6
2
1
14
7
1
7
4
4
1
1
2
1
5
5
1
4
3
13
5
2
8
8
13
3
5
20
Št. 95,	So. Chicago, Illinois ........ 26	2
Št. 97,	Cairnbrook, Pa................ 26	2
Št. 28,	Calumet, Michigan ............ 26	—
Št. 25,	Cleveland, Ohio .............. 22	25
Št. 26,	Pittsburgh, Pa................ 22	7
Št. 19,	Eveleth, Minnesota ........... 20	12
Št. 23,	Ely, Minnesota ............... 18	15
Št. 98,	Vancouver, B. C............... 15	3
Št. 32,	Euclid, Ohio ................. 14	16
Št. 14,	Nottingham, Ohio ............. 14	7
Št. 74,	Ambridge, Pa.................. 13	—
Št. 41,	Collinwood, Ohio ............. 12	14
Št. 10,	Collinwood, Ohio ............. 11	21
Št. 16,	So. Chicago, Illinois 	11	1
Št. 54,	Warren, Ohio ................. 11	1
Št. 55,	Girard, Ohio ................ 11	—
Št. 12,	Milwaukee, Wisconsin ......... 10	1
Št. 88,	Johnstown, Pa.................. 9	7
Št. 3,	Pueblo, Colorado .............. 7	12
Št. 40,	Lorain, Ohio .................. 5	16
Nove članice v 1., 2., 3. in 4. mesecu kampanje:
V odrastli oddelek .............. 67 145 153 209
V mladinski oddelek  ............ 56	45	52	91
Skupno število novih članic v štirih mesecih kampanje:
V odrastli oddelek ................. 574
V mladinski oddelek ................ 244
Skupaj................... 818
JOSEPHINE ERJAVEC.
—---------o-----------
BOG PLAČAJ!
Zlata kampanja se bo gotovo končala z najlepšim uspehom. Ker gre Zarja v tisk pred zaključkom kampanje, zato ni mogoče podati v javnost koliko novih članic je pristopilo v vsem času. Pač pa lahko vidite v kampanjskem poročilu glavne tajnice, da je pristopilo v štirih mesecih 818 novih članic, kar je tudi lepo število, če upoštevamo današnje čase, ko je res težko delo iskati žene in dekleta, ki niso še v naših vrstah. Toda kot vselej, tako so tudi to pot članice pokazale, da je lep uspeh vreden požrtvovalnosti, kar je zelo lepo od vas, drage sestre. Iz srca sem vam hvaležna za vaše zvesto sodelovanje. Bog vam plačaj za vaše dobro delo v upanju, da bo blagoslovil vsa dobra dela vsajena na društvenem polju v tej kampanji, da bo organizacija žela mnogobrojne dobre sadove. Torej, prosim vas, da potrpite z menoj vred dokler ne pride poročilo v prihodnjo Zarjo o našem lepem napredku v Zlati kampanji kakor tudi rezultat, katera podružnica in posamezne odbornice in članice so deležne lepih nagrad. — Bog vas živi!
ALBINA NOVAK, voditeljica Zlate kampanje.
IJTJTJTJTJTJTJTJTJTJT JTJT1TJTJ1JIJTTLTLT Iskrena zahvala
za čestitke in prijazna voščila k mojemu rojstnemu dnevu, ki so bila priobčena v zadnji izdaji Zarje. Prepričana sem, da so vse blagohotne želje prišle iz odkritosrčnega srca. Posebno želim, da bi bila ena Vaša želja uslišana, namreč, da bi mi Bog dal ljubo zdravje, da bi lahko še kaj storila za našo Zvezo.
Zahvala ljubeznivi urednici Zarje, ki je na mojo osebo naslovila kar cel slavospev. Ona v svoji velikodušnosti pač samo dobro vidi in še to zelo povečano; ob tej priliki je pa morala imeti še posebno rožnata očala, da se ji je vse moje delo videlo v tako lepi luči.
Ker mi niso znani rojstni dnevi naših članic, da bi vsaki posamezni čestitala, si vzamem to priliko, da vsem skupaj povem, kako Vam iz srca želim vsega, kar napravlja življenje srečno in zadovoljno. Predvsem Vam želim zdravja in družinske sreče. To voščilo naj ne velja samo za danes in za letos, temveč za vse dni Vašega življenja, katere naj Bog pomnoži z številnimi srečnimi leti!
MARIE PRISLAND.
_ TJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTJTTLTJTri JUTrU
Št. 1, Sheboygan, Wis.—Seja v juniju je bila povoljno obiskana. Program v počast materam je prav lepo uspel. Iskrena hvala vsakemu posamezniku kakor tudi vsem sestram za vsako majhno in veliko pomoč in sodelovanje. Naj bo sijajni izid vam v zadoščenje, da je bil trud in delo bogato poplačano.
Sprejele smo še nekaj novih članic, žal, da nimamo prilike dobiti veliko število, ker naša naselbina ni baš velika.
Važno! Naznanjam članicam od naše podružnice, ki nameravate iti v Le-mont za 21. julija, da se takoj priglasite, ker je nujno, da imam točno število, koliko bo nas šlo,, da preskrbimo vse drugo potrebno.
Na seji je bilo klicano ime gospe Petek, toda bila je odsotna, kar je škoda. Na prihodnji seji bo ena dobila več kot en dolar. Pridite prav vse.
Še enkrat hvala lepa vsem, ki ste pomagale za čudovito lepo Materinsko proslavo. Pozdrav!
Antonia Retell, predsednica.
Št. 5, Indianapolis, Ind.—Materinska proslava je prav dobro uspela v moralnem in finančnem oziru. Štejem si v dolžnost, da se v imenu podružnice zahvalim vsem posetnikom, ki ste napolnili dvorano. Vse je bilo prav živahno in zadovoljno. Nadalje hvala vsem marljivim članicam za vso pomoč in trud za lep uspeh pri prireditvi. Hvala vsem, ki ste darovale za lonč, kakor tudi natakiarjam, ki so pridno delali pri bari in sicer R. Medvešček in sinu ter A. Qualica, ki vedno radi pomagajo.
Prav lepo so zapele naše mlade članice pod vodstvom gdč. Mary Lužar, ki
jih je spremljala na klavirju. Oblečene so bile v narodni noši (slika med angleškim čtivom) in pele so pesmi v počast materam. Najlepša hvala gdč. Lužar za njen trud in čas.
Vile rojenice so se oglasile pri družini Yovanovich in jim podarile zalo hčerko. Naše iskrene čestitke!.
V	naši naselbini se zida Slovenski narodni dom, in 11. junija se je vršila seja vseh slovenskih društev glede skupnega piknika, ki se vrši 14. julija, 1940. Apelira se torej na vsako društvo, da po svojih močeh pomaga, da bo lep uspeh. Vse članice SŽZ ste prošene, da se udeležite. Zahvaljujem se vam še sedaj za vaš trud in sodelovanje.
Pozdravljene!
Louise JuffK, tajnica.
*
Hvala lepa št. 5!
Dolžna sem iskreno zahvalo članicam št. 5, ki so me večkrat obiskovale v bolezni ter mi prinesle vsakovrstnih dobrot in cvetlic. Posebna hvala sestram R. Žonta, M. Turk, A. Garde in sestram Brodnik (materi in trem hčerkam). Nikdar ne pozabim vas. Zapisane ste v mojem srcu in ako mi Bog da zdravje, bom po svoji moči skušala povrniti.
Srčna hvala vsem skupaj in vsaki posebej. Bog plačaj! Zvezi pa želim najlepši napredek!
Frances Semenich.
Št. 6, Barberton, O.—Nedelja 9. junija je bila za našo naselbino praznik.
V	tukajšnji slovenski cerkvi Presvetega Srca Jezusovega smo imeli novo mašo, katero je daroval č. g. Mihael Železnikar. Vsi smo hvaležni častite-
mu gospodu novomašniku, da je s tem počastil našo naselbino in mu želimo obilo božjega blagoslova in božje pomoči pri njegovem težkem in odgovornem delu. Da bi mnogo let uspešno deloval1 v vinogradu Gospodovem.
Pri naši podružnici je postala tetka štorklja izelo aktivna, v prav kratkem času je obiskala štiri naše članice; pri treh, te so gospe: M. Getz, M. Škraba in M. Kozarevič je pustila vsaki enega fantka; pri sestri Kristina Zalar pa zalo hčerkico, katere smo najbolj vesele, ker vemo, da bo enkrat naša dobra članica kot je njena mamica in stara mamica gospa Lukezič. Iskrene čestitke vsem veselim družinam in obi-
lo	zdravja! K temu bi rada dodala, da je stara mamica, gospa Lukezic ena izmed naših zavednih članic, ki ima vse svoje hčerke pri Zvezi, od katerih so tri aktivne članice našega vežbal-nega krožka. Najlepši poklon!
Vse članice ste prijazno vabljene na mesečne seje, čeprav je vreme gorkeje, ker je tudi doma vročina. Vljudno ste prošene, da pomagate društveni blagajni s tem, da kupite eno ali drago stvar, ki jih imamo sedaj v razprodaji. Imamo prav lepe posteljne odeje, prevleke za blazine (pillow cases), rjuhe in brisače (towels). Vse bo naročeno naravnost iz tovarn potom trgovine Štampfel iz Clevelanda, kateri so nam že dvakrat postregli v naše popolno zadovoljstvo.
Podružnica si je naložila dosti obveznosti (da je bila privlačna) v tistih časih, ko je bilo pri prireditvah dobička po sto dolarjev ali več in sedaj so obveznosti ravno iste, o dohodkih na prireditvah in veselicah pa ni govora, odkar je na vsakem vogalu go-
Kadctkc podružnice št. 6 in St. Mary’s Cadets iz Barberto la so bile častna straža pri povorki ob priliki nove maše 6. g. Mihaela Železnikarja, katero je daroval v Barbertonu, O., 9. junija, 1940. Nai sliki so naše kadetke, potem sledi preč. g. kanonik J. J, Oman, dijakon in sub-dijakon sta bila sošolca č. g. novomašnika, ki je na sredi slike (zaznamovan s križem), monsipnor Vitus Hribar in dr. Medin, župnik na slovenski fari v Barbertonu, O.
stilna. Zato skušajmo pa z drugimi pripomočki, da ohranimo privlačnost in da moremo zadostiti vsem obveznostim, ki so do sedaj bile v navadi. Vsaka naj pokaže samo malo požrtvovalnosti, pa bo šlo. Pozdravljene!
Frances Ošaben, tajnica.
Št. 9, Detroit, Mich.—Drage sestre! Vljudno ste vabljene na mesečne seje, kjer se razmotriva za napredek in korist naše podružnice in ročne blagajne. Oprosti se samo bolnim ssstram, vse druge pa si vzemite par ur časa. Saj veste, da so seje zvečer ob pol osmih, da se ne morete izgovarjati, da ni časa. Prosim, da se malo bolj zanimate za podružnico, ker ni dovolj, da samo plačate, ker potrebuje se tudi vaše vsestransko sodelovanje.
Sestra Ana Potočnik je s soprogom obhajala 25-letnico zakonskega življenja. V ta namen so jima otroci priredili veselo presenečenje, ki so jima kupili krasno pohištvo za sprejemno sobo. Bila sta zelo vesela krasnega darila. Sestra Potočnik se je poročila s prvim možem, ko je bila stara 16 let ter je imela osem otrok v prvem zakonu, od katerih je umrl eden, drugi vsi živijo ter je dočakala srebrni jubilej s drugim možem, kar je redek slučaj, da bi človek toliko let dočakal. Želimo jima še dolgo življenje vsaj do zlate poroke!
Angela Stupar, predsednica.
Št. 10, Cleveland (Collinwood), O.—
V	ravno minuli Zlati kampanji smo se precej potrudile in vpisale lepo število novih članic in kar je še najbolj razveseljivo, je dejstvo, da so povečini mlada dekleta. Predsednica Prances Tomsich in jaz sva šli kar od hiše do hišs ter imele še precej dober uspeh. Najlepša hvala gospej siuga, ki se nam je pridružila in pripomogla, da smo dekleta vpisale. Hvala, Mary, priporočamo se še za prihodnjič za pomoč v tem oziru. V Zlati kampanji sta &e prav pridno potrudili tudi gospa Mary Urbas in gospa Jennie Koželj, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Hvala tudi vsem materam, ki ste vpisale svoje hčerke. Žal, da fcaželjenega števila nismo mogle doseči, kar smo pa napravile, smo z najboljšo voljo.
Ker imamo sedaj več deklet, ki so pristopile k vežbalnemu krožku in ker so prejšne uniforme zelo obnošene, smo na zadnji seji sklenile, da si nabavijo nove ter osvojile sklep, da bi vsaka članica prispevala 25 centov v ta namen. Zapomnite, da se dekleta pri krožku trudijo za nas starejše in nam dajejo reklamo, zato je tudi naša dolžnost, da jih podpiramo. Torej prosim vas. da bi plačale teh 25 centov prej ko mogoče. Če pošljete otroka plačat mesečnino, vas prijazmo prosim, da priložite omenjeno svoto.
Pri podružnici imamo blizu 600 članic in je nemogoče, da bi hodila ko-lektat po hišah. Kar jih je bilo članic na seji, so takoj plačale, kar zna-či, da upoštevajo požrtvovalno delo. Ta kvoder so obvezane plačati vse članice odraslega oddelka, in upam, da ne bo ugovarjanja za to dobro delo.
Katera članica se želi pridružiti izletu v Lemont, ki ga priredi SŽZ dne 21. julija, 1940, naj se čim prej javi pri meni ali pa kateri drugi izmed odbornic ali direktno pri Albini Novak. Vož-
nja tja in nazaj bo še nekaj manj kot sedem dolarjev. Lepo bo za našo podružnico, če se vas bo več priglasilo.
Zadnji mesec se je poročila Josephine Hribar z g. Centa. Mlademu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu.
Bolni sta Angela Maček in Mary Zalar. Da bi bile vse kmalu zdrave!
S pozdravom,
Frances Sušel, tajnica.
Št. 12, Milwaukee, Wis.—Zadnia seja je bila dobro obiskana, čeravno smo zborovale v zadnjem poslopju. Vem, da so se nekatere vrnile, ker ni bilo ob času naznanjeno, da je prostor premeščen. Sprejele smo nekaj novih članic, toda čas ni še pri kraju za dobiti nove kandidatinje, ker gospa Pris-land bo enako vesela, ako jih dobimo nekaj vsak mesec.
Bolne so sestre Fannie Novak, Fannie Remsko, Christine Bregant. Anna Javornik, Lucille Sagadin, Theresa Stariha in Louise Senica. Prosim članice, da obiskujete bolnice in jim olajšate težke ure v bolezni z prijaznim obiskom. Želimo vsem bolnim skoraj-šno zdravje.
Umrla je hčerka od Fannie Zuzek, gdč. Rose Zuzek, stara 23 let. Naj ji bo lahka ameriška gruda. Preostalim naše sožalje.
Vse najboljše vsem, ki obhajate svoj rojstni ali imen dan v juliju.
Mary Schimentz, tajnica.
Št. 15, Cleveland (Newburgh), O.—
Vsak mesec težko pričakujem našo priljubljeno Zarjo, ker rada čitam vse dopise. Zato pa hočem tudi jaz napisati en par vrstic, kako se imamo.
Na seji se prav živahno razmotriva za naš starodavni ples, kateri se bo vršil dne 9. novembra, ob katerem času bomo praznovale 13-letnico obstoja naše podružnice. Več o tem prihodnjič.
Ako bi bila na seji navzoča sestra Ana Marinčič, bi bila dobila šest dolarjev. Na seji v juliju bo svota sedem dolarjev za tisto, ki bo navzoča, ko bo klicano njeno ime.
Razmotrivale smo tudi glede romanja v Lemont, 111., v nedeljo, 21. julija, da bi se priglasile pri naši tajnici gospej Hrovat ali pri meni, kjer lahko dobite tudi vozne listke. Vožnja bo samo $6.25 do Chicage in naizaj in potem 55 centov iz Chicage v Lemont in nazaj v Chicago. Torej vse skupaj vas bo stalo manj kot sedem dolarjev.
Matere, ki imate hčerke v mladinskem oddelku, vas prosim, da pridete na sejo meseca julija, da se bomo pomenile zaradi narodne noše za takrat, ko bo blagoslovljena naša nova cerkev. Imamo tudi druge važne stvari za urediti, zato pridite v velikem številu.
Pozdravljene!
Frances Lindič, predsednica.
Važno za članice št. 15!
Ker bomo imele na prihodnji seji mnogo važnih točk za razmotrivati, zato bi vas prosila, da pridete v lepem številu. Sejo bo posstila naša urednica Albina Novak in nam bo gotovo dala mnogo dobrih nasvetov in drugih lepih priporočil za splošno korist naše podružnice. Vabim tudi vse kadetke, da se boste lahko domenile tudi o novih oblekah za krožek ter o drugih lepih načrtov, ki vam bodo v bodoči do-
brobit. Torej na svidenje 9. julija!
Mary Hrovat, tajnica.
Št. 17. West Allis, Wis.—Drage sestre! Prosim, da pridete v lepšem številu na prihodnjo sejo, ker bomo imele nekaj lepega za oddati. Saj sedaj je vreme bolj udobno zvečer in gospodinje ste bolj brez skrbi, ko je doma vse oprayljena. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek ob pol osmih zvečer. Najlepša hvala gospej Daena Kamm za prostor, kjer smo šivale posteljno pregrinjalo. Lepa hvala tudi za kosilo in trud, ki ga je imela z nami. Hvala tudi vsem, ki ste pomagale pri šivanju in upam, da je gospa Bratanick tudi zadovoljna, ker je njena hčerka bila deležna lepega darila.
Na zadnji seji smo sprejele novo članico Stella Miklaučič. Dobrodošla! Želim, da bi jih še mnogo pristopilo.
Kakor vam je znano, v juniju prispeva vsaka članica 25 centov v društveno blagajno. Tajnica želi, da bi segle po znakih, katere ima še na rokah.
Vsem bolnim želimo ljubega zdravja.
S	pozdravom!
Štefanija Miklaučič, zapisnikarica.
Št. 18, Cleveland (Colliniwood), O.—
Tem potom vljudno prosim vse cenjene članice naše podružnice, da se udeležujejo redno mesečnih sej. Naj vas ne ovira vsaka sprememba vremena, saj se vse hladimo in zopet tudi grejemo vse pod enim in istim ameriškim podnebjem. Napredek podružnice je odvisen le od zdravih idej vsake posamezne) članice.
Sklep zadnje mesečne seje je. da se poveselimo v torek, 2. julija ob izbornem okrepčilu, kjer naj gotovo prav nobene ne manjka. Prosim!
V	Detroit, Mich., ss je izselila naša vrla sestra, ga. M. Fraidhoffer, katero bomo gotovo čestokrat pogrešale. Usoda deli svoje dobrote in trpljenje vsakemu posamezniku; za obstoj človekov pa je treba klanjati svoji tilnik denarnim mogotcem. Da, težko prizadete so mnogotere družine, ko se iztrga gospodarja-očeta in se ga pošlje milje in milje daleč za kruhom, medtem, ko se importira delavce iz drugih držav v naše mesto Cleveland. Koliko prestajajo ti možje na ta način, občutimo njih družine iz bridkih izkušenj. Hoteč obdržati službena leta, kar pač v sedanjih časih šteje vse, treba je ubogati s trpko zavestjo, da se godi krivica le v prid kapitala ....
Sezona šolskih počitnic je tukaj. Skrbnim materam bodo znova napolnjena ušesa z raznim: živ-žav. Tem potom čestitam vsem članicam Slovenske ženske zveze, katerih sinovi ali hčere so dopolnili svojo šolsko obveznost. Daj Bog obilo blagoslova ljubečim staršem za vso njih požrtvovalnost, nadebudni mladini pa vso srečo v življenju. Naši zvesti članici ge. Jerina, želim tem potom veselo zabavo ob razgovoru s svojim sinom, ki je dospel iz Dayton univerze. Da bi Vam bil, ga. Jerina, sinko vedno v ponos, so iskrene želje teh vrstic!!!
Tudi k društvenemu gibanju se pri-klučujejo počitnice v obliki izleta v daljni Lemont (ameriške Brezje), dne 21. julija. Bilo je poročano to že v zadnji izdaji mesečnika Zarja. Katero veseli za malenkostno ceno $6.80 na
skupno potovanje, priglasite se pravočasno pri svojih društvenih odbornicah ali ge. Albini Novak, urednici lista. Upajoč, da bo z izletom vsestransko zadovoljstvo, kličem: Bog živi vse članice Slovenske ženske zveze!
Josephine Praust, tajnica.
O NOVI PODRUŽNICI
V	ELMHURST, ILL.
Že dali časa sem imela namen ustanoviti novo podružnico v Elmhurst, 111. Vedno sem imela željo, da bi v tej Zlati kampanji nekaj storila za izlati rojstni dan glavne predsednice Mrs. Marie Prisland ter ji za vezilo podariti podružnico, čas ie hitro potekel, potrebno se je bilo hitro oprijeti, pred-no bi zamudila še teh par tednov, ki so mi bili na razpolago.
Torej dne 13. junija se v spremstvu Mrs. Lena Pičman in Anna Bevec odpeljemo v Elmhurst, 111., z namenom, da tam ustanovimo podružnico. Mrs. Šinigoj se je že prej tja odpeljala, pripraviti članice za to priliko.
Najprej nas je sprejela Mrs. Rebeck, katera mi je šla takoj na roke. kakor tudi Mrs. Šinigoj, katera mi je bila desna roka. Torej takoj prvi večer smo dobile 17 članic. Vesela sem bila tega uspeha, kajti začetek je bil že tu In podružnica je bila zagotovljena.
Takoj na prvi seji sem jim vse razložila, kako delovati ter so mi vse obljubile, da bodo pridno delale za napredek nove podružnice in organizacije Slovenske ženske zveze. Vse so bile navdušene in uverjena sem, da bo SŽZ z njimi pridobila dobre in agilne članice. Ker je bila z menoj tudi Mrs. Pieman, mi je pomagala voditi sejo, za kar se ji zahvalim za pomoč
V	tem slučaju.
Večer je hitro minul med prijaznimi članicami nove podružnice. Pred odhodom so mi jfcročile krasne cvetlice, katere je darovala predsednica nove podružnice, Mrs. Rebeck. Tudi prigrizek so nam pripravile, da smo šle bolj z veseljem proti domu. Upam, da se kmalu zopet vidimo v Elmhurst, Ul.
Vam, članice nove podružnice, pa želim mnogo uspeha in napredka; glavni predsednici Mrs. Marie Prisland za njen rojstni dan pa novo podružnico In željo še na mnogo let med nami. Bog jo živi!
Predno sem odhajala iz Elmhursta, sem jim obljubila, da bom takoj drugi dan šla osebno na dom glavne tajnice Mrs. Erjavec ter ji izročila denar in prošnje od novih članic. To sem storila, čeravno v resnici zelo težko pri mojem delu, toda obljuba dolg dela, besedo rada držim. Kakor sem gotovo presenetila Mrs. Prisland z novo podružnico, tako sem tudi glavno tajnico, ki me je en 4as kar gledala, kaj delam v Jtolietu, ko ve, da v sobotah sem zaposlena doma.
Torej veselja ni bilo konec. Predno sem se poslovila od nje, sem ji obljubila. da bom skušala še eno podružnico ustanoviti. Upam, da se mi posreči.
Še enkrat lepa hvala vsem novim članicam. Mrs. Rebeck in vsem uradnicam kakor tudi Mrs. Pieman, Mrs. Bevec ter Mrs. Šinigoj.
Vsem skupaj pa na svidenje v Le-montu. Ul., dne 21. julija!
Mary Tomažin, Glavna nadzornica SŽZ.
IZ GLAVNEGA URADA
Pol-letna seja izvrševalnega in nadzornega odbora se prične na glavnem uradu dne 18. julija, 1940.
Kar imajo podružnice za to sejo, vas prosim, da mi zagotovo pošljete pred tem časom. J. ERJAVEC.
---------O--------
Št. 20, Joliet, Ul.—Po zadnji seji smo imele prav mičen program v počast materam. Rose Mary Hrvatin je podala lepo deklamacijo In ž njo je bila Caroline Tomazin, oblečena sta bili v lepih narodnih nošah. Lorrain Kuzma je pa zaigrala na harmonike. Vse tri so članice našega mladinskega oddelka. Pevke iz Rockdale so prav Izborno zapele in potem smo se pa še druge pridružile, da se je razlegalo lepo petje po dvorani ter zaključile z okusnimi okrepčili. Vidite, da se tistim članicam, ki pridejo na sejo prav nič hudega godi, le pridite še druge in se prepričajte, kako se imamo dobro.
Ako ravno Je kampanja zaključena, ni treba odnehati z delom, temveč pripeljite svojo prijateljico v naš krog, kjer bo dobrodošla' vsak čas.
Pohvaliti moram naše aktivne članice, ki so vselej pripravljene pomagati in pri delu se pa tudi rade zabavamo kot prave sestre. Dne 8. junija se* nas je zbralo 51 članic in tudi nekaj moških. da je bila bolj izbrana družba ter se v dveh busih peljali v Chicago Eighth Street Theater, v Chicagu, kjer imajo vsako soboto “Barn Dance” veselo zabavo, katero podajajo tudi po radijo in lahko slišite po svojih domovih. Bilo je prav zanimivo. Najboljše od vsega je pa bilo pri naši glavni blagajničarki Mary Tomažin, kjer smo obirali okusne piščance in bili izvrstno postreženi. Friporočamo tudi drugim, kadar potujete po Chica-gi, da se ustavite v gostilni pri Toma-žinovih na 1902 W. Cermak Rd.
Ko smo se peljali domov, smo vso pot prepevali ter imeli najlepšo eabavo in srečno prišli nazaj v Joliet. Kar žal naj bo vsem, ki ste zamudile, pa prihodnjič, ker v Zvezini družbi ni drugega kot samo veselje.
Letos je veliko število graduantov, da mi ni mogoče vseh imenovati. Vsem želim, da sedaj ko boste začeli resno živeti, da bi vam bila sreča naklonjena in našli vse najboljše v novih službah.
Poročila se je hčerka naše nadzornice Jennie Benedik, gdč. Genevieve Benedik z g. Anthony Golobitsh, sin do-bropoznane gospe Mary Golobitsh. Zvestobo sta si obljubila v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, Ul. Naše čestitke ln obilo blagoslova v zakonu.
Bolna je sestra Mary Gerl iz Summit St. Hitro zdravje želimo vse.
Preminula je sestra Anna Bozice-vich, ki zapušča tri odrasle sinove. Bog ji daj večni mir in pokoj. Preostalim naše sožalje.
Šivalni klub je sedaj prost. Naredile smo obleke za deklice našega mladinskega oddelka v starosti 8 do 10 let. katerih je 20 po številu. Spretne šivilje so šivale pri sestrah M. Mikolich in M. Tomazin, P. Hrovat in hčer ter A. Stukel. ki so šivale ročna dela. Vsem pridnem sestram naj ljubi Bog poplača za velik trud in delo kakor tudi čas, katerega ste žrtvovale v ta dobrobit. Me se bomo vedno spominjale na vse dobrotnice, ki tako vestno delate za napredek in povzdigo naše organizacije.
Sedaj se pridno pripravljamo za tisti veliki praznik, namreč Zvefein dan, ki bo v Lemontu, Ul.. 21. julija. Tam se bomo snidle sestre in prijatelji od severa do juga, vzhoda in zapada. Vabljeni ste od povsod. Program bo zanimiv, zabave bodo vsakovrstne na razpolago, kuharice bodo pa pridno servirale vse, kar je dobrega bo dovolj.
AGILNE ODBORNICE ŠT. 20, JOLIET, ILLINOIS
V tem letu je imela št. 20 mnogo lepih uspehov in to v napredku članstva kot pri prireditvah. Složnost in vneto sodelovanje odbora je tista sila, ki privede najlepše zaključke in zato nam je v čast priobčiti sliko, ki je bila v jolietskem dnevniku: Pri mizi sedita blagajničarka Mary Terlep in predsednica Emma Planinšek. Stojijo pa tajnica Josephine Muster, podpredsednica Anna Korevec in zapisnikarica Josephine Erjavec. Želimo, da bi imela št. 20 še mnogo uspešnih odbornic!
Seja bo 16. julija ob sedmih zvečer, ker gremo v nedeljo v Lemont, Ul.
Josephine Muster, tajnica.
Št. 21, Cleveland (West Park), O.—
Še nikdar se nisem tako srečno počutila. kar upam, da tudi ve. drage sestre, kakor sedaj* v teh kritičnih časih, da smo varni pred bombami. Kako žalostno je, ko narod za narodom propada, čeravno smo ustvarjeni a enakimi pravicami do življenja s zapovedjo, da se ljubimo med seboj. Molimo sestre, da bi Bos ustavil ta krvolok, ki kar na debelo mori nedolžne otročiče, žene in dekleta, mlade fante in može, očete. Bog nas obvari še v bodoče tega klanja. God bless America! Zato je naša dolžnost, sestre, da se združimo v močno organizacijo in pomagamo svojim bližnjim. Zato vse na plan in agitirajmo za SŽZ. Matere, pripeljite svoje hčerke in svoje prijateljice v naš krog. Vsaka Slovenka, katoličanka, mati in dekle naj se nam pridruži.
Mogoče je katera, da ni brala v Ameriški Domovini mojo zahvalo za veselo presenečenje na moj rojstni dan. Naj vam skupaj velja moja srčna zahvala za vso velikodušnost in trud. katerega ne bom pozabila ter obljubim po svoji moči povrniti.
Prav lepa hvala vsem, ki ste pomagali k uspehu naše proslave na Materinski dan. Posebna hvala našim ka-detkam za sodelovanje in za tako lepo darilo materam. Naše kadetke so v resnici ponos vsej naselbini. Le tako naprej!
Naše čestitke nevestam^ Alice Weiss, Mary Intihar in Ani V Paturica, ki bodo v kratkem stopile v (zakonski stan in obljubile zvestobo možem, katere ljubijo. Ponos ste bile dekliškem stanu, tako upam, da boste tudi ženam. Bog vas blagoslovi in spremljaj vse skozi vaše življenje.
Naše čestitke Mary Ges, ki je postala mamica zalemu sinčku. Čestitke tudi naši sestri Ivani Zalar, ki je prav vesela te dni, da je enkrat več stara mamica.
Naša mati Augustine so se te dni vrnili iz bolnišnice k svoji hčerki Mary Šinkovec, ki jim prijazno streže. Mati so na potu okrevanja in as prav lepo zahvaljujejo za cvetlice in številne obiske. Članice ste prošene, da jih obiščete še zanapreji in jim krajšate čas, kar jim bo v veselje.
Sestri Mary Cimperman in Amalija Škoda sta že okrevali, kar nas veseli in upamo, da ostaneta zdravi. Naša sestra Mary Cimperman bo te dni izgubila tretjega sina, ki se bo porodil z gdč. Prances Blatnik. Bilo srečno!
Na zadnji seji smo sprejele tri nove članice, Anna Komočar, Angela Zalar in Jacqueline Vidmar. Dobrodošle med nas!
Povabim vas tudi na 4. julija v naš Narodni dom v West Parku, kjer bo gospodinjski odsek serviral okusno kokošjo večerjo, da se ne bo vam treba v teh vročih dnevih doma potiti. Pridite, ker boste dobili najboljšo postrežbo. Serviranje se bo pričelo ob štirih popoldne do osmih zvečer. Potem sledi domača zabava.
Srčen pozdrav in veliko uspeha želim vsem članstvu!
Anna Pelčič, tajnica.
Št. 23, Ely, Minn.—Na seji prvo nedeljo v maju je bilo veliko število članic. Imele smo pa tudi lep program na čast materam. Najprvo nam je zaigral tamburica orkester, potem nam je vodja Nickie Kordič v izbranih besedah razložil o začetku tamburic na hrvaškem. Bilo je zanimivo pripovedovanje. Za tem nam je nekaj deklic zapelo par lepih pesmic. Skupno petje je vodila Miss Mary Hunter ter nam tudi sama zapela nekaj lepih pesmi. Na klavirju jo je spremljala gospa K. Merhar, Hvala lepa vsem članicam, ki so bile v odboru in nam pripravile lepo izbran program kakor tudi postregle z okusnim prigrizkom. Pogrešale pa smo našo predsednico, ki se ni mogla udeležiti seje zaradi rane na nogi. Da ne bo kdo mislil, da skrbimo samo za dobre čase, naj povem, da smo se na Materni dan, 12. maja udeležile skupne sv. maše ter prejele sv. obhajilo in to v velikem številu, da je bilo polovico cerkve napolnjene samih naših članic in se lepo priporočile nebeški Materi za bodoče varstvo in se ji zahvalile za vse, kar nam je doprinesla. Upam, da bomo še zanaprej v slogi napredovale.
Ker se je naša tajnica pritožila, da je blagajna bolj lahka in ker poleti ni toliko časa, da bi se kako drugače napolnila, smo sklenile vsaka prispevati 25 centov in tako se je tudi temu od-pomoglo.
Naši sestri Tekauc je umrl dragi soprog. Na predvečer pogreba smo se zbrale v hiši žalosti in molile sv. rožni venec. Žalujoči družini naše sožalje. Naj v miru počiva! Pozdrav vsem sestram SŽZ!
Katherine Sloffar.
SH-H-H-H—NAJLEPŠA HVALA!
Sh-h-h-h-h! Surprise party za Mary Coghe dne 18. maja, tako se je vabilo članice in prijatelje na veselo zabavo, katero so priredile za moj rojstni dan, kar mi bo ostalo v lepem spominu do konca mojega življenja. Nikdar nisem mislila, da imam tolikšno število prijateljev in prijateljic, ki bi žrtvovali v moje veselje. Vaši veseli obrazi so napravili v mojem srcu neizbrisen vtis do hladnega groba. Naj vam na tem mestu izrekam mojo najprisrčno zahvalo in Bog vam poplačaj. Imena vseh navzočih ne bom naštevala, ker je število preveliko, toda jaz se bom vsakega zapomnila za vselej.
Sedaj vam pa povem kako so bile naše žene prebrisane. Imele smo pevske vaje dne 16. maja, pa me gospa Skerlong vpraša če imam kaj časa v soboto? Odgovorila sem, da imam. Pa pravi: “Veš, g. Horvat me je vprašal, če vem za katero, da zna napravit dobre krofe, in sem rekla, da Ti znaš, ako imaš čas.” Jaz sem pa take narave, da najbolj težko mi je reči: ne! Ako mi je le mogoče komu uslugo narediti, bom to storila z veseljem. Vprašam jo, koliko jih hoče? Pa reče: en bušelj! Ker se mi je zdelo veliko število, jo vprašam, zakaj bodo vsi ti krofi. Pove mi, da bo g. Horvat za “kuma” pri zastavi, katero bodo Hrvati blagoslovili in da jih bo vzel s seboj. Kdo ne bi to verjel? Da vam povem, gospa Skerlong in g. Horvat sta tista dva ptička ,ki se vsako nedeljo dopol-dna oglasita na radijo programu med pol deseto in deseto uro. Gospa Sker-
long je tudi zvesta članica Zveze in smo ponosne nanjo.
Ravno tisti večer pri pevskih vajah nam učiteljica reče, da imamo tudi v soboto pevske vaje, zaradi tega, ker bomo šli v Johnstown na 9. junija in da moramo priti vsi k vaji in meni še posebno zažuga: “Tudi ti, Coghe!” Potem so mi še druge ponovile, da veš, da prideš!
Ko pride sobota sem bila zares zaposlena. Telefon je zvonil neprenehoma, vsak je hotel vedeti, če bom doma ali kam bom šla. Bila sem že malo nejevoljna, ker sem si mislila, da sem dovolj stara, da grem kamor hočem! In otroci so mi bili vsi tako dobri. Hčerka Helen mi je vse delo naredila, da sem ji rekla, da se prav bojim, da ne bo dolgo živela, ker je preveč pridna in dobra do mene. Potem me vpraša, če gre lahko v gledališče in sem ji dovolila in v kratkem času sem bila sama. Čas je bežal, jaz pa čakam, da kdo pride po krofe. Ura je bila že pol desetih in še čakam, pa si mislim, jaz bi morala biti najkasneje ob devetih pri pevskih vajah in tukaj sem pri teh krofih in čakam kdaj pride po nje. Mislila sem si že, zdaj je prepozno sploh za iti, grem rajši spat, pa bo zame najboljše. In nato prideta gospa Skerlong in g. Horvat in se oprostita, ker sta malo pozna ter plačata račun za sestavine za krofe, namreč dala sta mi pet dolarjev in da naj imam drugo kar ostane za svoje delo. Potem me pa še povabita, da me peljeta do doma, če grem k vajam.
Ko vstopim v Slovenski dom na 57. cesti in se že pri vratih začudila, kaj je prav za prav, ko vidim naše članice, nekatere lepo v belih oblekah, druge zopet vse prepotene od dela. K meni pride takoj sestra Grilc in mi reče, da naj grem naprej v dvorano, nocoj smo tukaj Tebi v počast! Nekaj momentov sem jo kar debelo gledala in res, ko vstopim naprej, vidim g. Snelerja in Boharičeve, Jevnikarjeve, Dečmanove in pogledam na drugo stran in vidim Rovanškove in Zalarjeve iz Johnstowna in sem začela kar bledit. Ko so mi naš č. g. župnik Father Kebe čestitali, sem jih kar gledala in jim odgovorila, da jaz ne vem, zakaj so vsi ti ljudje tukaj. Potem so mi šele povedali, da je za moj rojstni dan. Ali bo šele prihodnji teden, jim odgovorim! Rekli so, kdo bo čakal na drugi teden, mi smo se zbrali že kar danes. Povem vam po pravici, da nisem mogla verjeti, da so vsi prišli tja zaradi mene. Kdo sem jaz kot revna vdova, kako bom vse to povrnila, samo to mi je šlo po glavi. Gospa Grilc mi potem pripne “corsage” in Rozi Babs pokloni lepe cvetlice; gospa Zalar mi izroči lepo kartico in pet dolarjev darilo od št. 88. Gospa Grilc mi pokloni v imenu izbrane družbe darilo $17 v gotovini in krasen stol za sprejemno sobo, samo ne vem kdaj bo čas, da bi sedela na njem. Jaz bi bila rajši dobila bicikel, bi ga rabila večkrat kot stol. Gospa Klobučar mi je prinesla lepo darilo od R. A. Johns. Prisrčna hvala vsem podružnicam, sestram in prijateljicam, kakor tudi prijateljem za vso dobrosrčno naklonjenost. Vem, kako je težko za denar, zato mi je žal, ker vem, da ne bom mogla vsem povrnit; spominjala se vas bom dokler bom živa. Naj vam Bog poplača stotero za vse kar ste storili
zame. Kako sem vesela, ko se spomnim na ta lep večer! Vedno ste mi pred očmi in vaši veseli obrazi mi bodo napravili še marsikatero prijetno uro, ko bom obujala lepe spomine. Povedano mi je bilo, da je bilo vseh gostov 133 po številu. Pogrešala pa sem g. in go. Skerlong, ki se nista mogla udeležiti radi bolezni. Veliko bi še rada napisala, da bi vam povedala, kako ste me razveselili, toda uverjena sem, da me dobro poznate in da tudi dobro veste, da mi niste mogli izkazati večjega veselja kot ste mi ta večer. Zahvaljujem se vam prav iz dna srca, kjer ste vsi zapisani v trajnem spominu. (Vem, da niste imeli dovolj krofov, toda to ste krive same, ker mi niste po pravici povedale. Napekla bi jih bila najmanj štiri bušeljne in ne samo enega.)
Vas vse skupaj iskreno pozdravljam ter kličem: Bog vas živi!
Mary Coghe, Pittsburgh, Pa.
Št. 29, Broundale, Pa.—Iskrena hvala vsem sestram, ki ste mi Izkazale prijaznost ob času moje bolezni doma in v bolnišnici. Posebna hvala moji sestri in nečaku ter sestri Gruden za vso naklonjenost in požrtvovalnost. Jaz ne bom nikdar povrnila, kar ste mi dobrega storile vse sosede in prijateljice. S pozdravom!
Cecilija Shcmrov.
Št. 30, Aurora, 111.—Sedaj, ko nas toplo sonce ogreva, ni vzroka, zakaj bi ne prišle v večjem številu k sejam. Delujmo skupno sestre, da bomo kaj koristnega ukrenile za podružnico in Zvezo. Posebno vas vabim na prihodnjo sejo, 2. julija, da se bomo pomenile, koliko nas bo romalo na ameriške Brezje. Kakor vam je znano in ste brale v Zarji, bomo imele članice Slovenske ženske zveze skupno romanje k Mariji Pomagaj 21. julija. Ta dan bo res pomenljiv za članice pod okriljem SŽZ, ko bo blagoslovljen ‘‘Otok Bleški,” ki bo kakor spomenik Slovenske ženske zrveze na tem lepem gričku, za katerega smo prispevale. Zatorej, udeležimo se vse članice, katerim čas in razmere dopuščajo.
In še eno veselo novico imam za poročati. Drage sestre podružnice št. 30. Sporočam vsem, ki niste bile navzoče na zadnji seji, da nam je bilo poročano, da pridejo nas obiskat glavne odbornice in sicer dne 18. julija. Pridite vse na prihodnjo sejo, da bomo tudi o tem kaj urejeno. Vam, glavne odbornice, pa že sedaj kličemo: dobrodošle med nas!
Aprila meseca smo imele kart pardi, ki je bil prav dobro obiskan od članic kakor tudi od občinstva. S tem se je naša blagajna nekoliko odebelila. Hvala vsem za vse!
Teta štorklja je tudi hodila okrog naSih članic in to pot je obdarovala sestro Terezo Zefran-Ivan z zalo hčerkico, ki želim, da postane naša članica, ko dopolni štiri leta. Sestra Pauline Wackerlin se pa veseli s čvrstim sinkom prvorojenčkom. Materi in otročička so zdravi. Naše čestitke!
Pcedrav do vseh članic in da se vidimo na prihodnji seji!
Mary Fajfar.
Št. 32, Euclid, O.—Pri zadnji seji smo se imele prav fletno in to na ra-
čun sester Barkovich, Grdina, Boich, Jamnik in Šmalc. Bog vas živi še na mnogo let zdravja in sreče. Sklenjeno je bilo, da vzame vsaka članica eno vstopnico in pet tiketev in če jih ne more sama kupiti, lahko proda drugim. Prosim, da to vpoštevate. Želja naša je, da bi bila prireditev 8. septembra uspešna in isti dan bodo imele naše kadetke tudi blagoslovitev njih bandera. Dalje je bilo sklenjeno, da imamo “Wiener roast” zunaj na prostem. Za srbeče pete bo tudi preskrbljeno. Prihodnji mesec 26. julija bodo pa naše kadetke imele kart pardi in ples v Euclid Club House. Prosim, da sodelujete ob teh prilikah, da bomo imele lepši uspeh.
Prosim vas tudi, da se v polnem številu udeležite prihodnje seje, ker imamo zelo važne stvari za ukrepat radi proslave 8. septembra. Naj nobene kadetke ne manjka, ker se tiče njih zastave. Po seji bomo imele nekaj posebnega za hladiti želodec in Mary Zdešar je “nekaj’ ’obljubila.
Kakor ste že brale poročilo, se vrši Zvezin dan 21. julija pri Mariji Pomagaj v Lemontu, 111. Iz Clevelanda bo šel posebni vlak in vožnja je prav poceni. Upam, da se vas bo precej priglasilo. S tem bomo izkazale čast nebeški Materi in se ji zahvalile ter obenem prosile milosti za v bodoče, katerih zelo potrebujemo. Obenem bomo tudi počastile nlašo organizacijo, če nas bo veliko skupaj kakor tudi se seznanile z druga drugo, kar je velike vrednosti za nas članice.
Pozdravljene!
Kristina Filipčič, predsednica.
Št. 37, Greaney, Minn.—NaBnanim vam, da smo na zadnji seji sklenile, da priredimo piknik 14. julija, 1940. Vabljene ste, da pridete v velikem številu in pripeljite svojo družino in znance
kakor tudi prijatelje, ker bo gotovo vsak zadovoljno postrežen. Naj nobene ne manjka, ker v skupnosti je uspeh in zadovoljstvo.
Lepa hvala za sodelovanje na Materni dan. Imele smo se prav dobro in tako je potekel dan v lepi družbi. Hvala lepa gospej Mary Starich za krasne nageljne za članice in tudi za možake, da so bili prav ponosni s pu-šeljcom.
Teta štorklja se pa prav pridno obnaša. Prinesla je kar tri luškane deklice in to k družinam Škraba. Žgajnar in Benko. Naši čestitke! Pri nas damo štiri dolarje za prezent vsakemu novorojenčku.
Pozdravljeni vsi in na svidenje na pikniku, 14. julija.
Frances L. Udovich, tajnica.
Št. 39, Biwabik, Minn.—V imenu vseh mater se najlepše zahvaljujem1 mlajšim članicam, ki so priredile lepo zabavo za materin dan 12. maja. Slišale smo lepo petje kakor tudi pomenljive govore. Posebno se nam je vsem do-padel govor našega župnika Father Flint. Rekel je: “Jaz nisem Slovenec, ampak sem vaš prijatelj, saj sem med vami že nad 15 let. Vaša organizacija Slovenska ženska zveza se meni zelo dopade in vam priporočam, da pridno zahajate k svojim mesečnim sejam in se boljše spoznate med seboj in malo pogovorite o vsakdanjih problemih. Srečne ste, ker ste v Ameriki in uživate veselje skupno s svojo družino. Naše matere v starem kraju niso bile tako srečne, da bi prišle večkrat skupaj s svojo družino. Mi smo se razkropili po svetu in drugi so morali v vojsko in se niso vrnili. Koliko strahu in revščine morajo tam prestajati naši ubogi ljudje . . .” Prav lepa hvala. Father Flint.
Po programu smo dobile okusen pri-
KOLIKO NAS BO KAJ ŠLO V LEMONT IZ CLEVELANDA IN OKOLICE?
To vprašanje mi je bilo stavljeno najmanj stokrat po članicah in drugih, ki se zanimajo za romanje SŽZ na griček k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. Vsem tem sem odgovorila, da upam veliko število, ker Cleveland se je še vselej lepo odzval. Sploh ni vzroka, ki je na mestu zakaj bi ne bilo veliko število ravno iz Clevelanda ker vožnja je najcenejša kar se jih dobi od železniške družbe, dalje kar se tiče programa na gričku bo tudi najlepši in naše vdane molitve bodo pa tudi izprosile od Marije lepo vreme. Torej, kaj nas bi zadržalo? Nič, samo odločite se, da ne zamudite te prilike in drugo se bo pa že samo ob sebi izvršilo.
Tukaj vam podajam natančni čas, kdaj se odpeljemo iz Clevelanda: Zbrali se bomo na Union Terminal postaji v soboto večer in če le mogoče, pridite vsaj pol ure pred časom, ker vlak odpelje točno ob 10:35 večer. V Chicago bomo dospeli ob 5:55 v nedeljo zjutraj. Ker bomo imeli skoraj dve uri časa predno se odpeljemo naprej v Lemont, zato bo imel vsak lepo priliko dobiti zajtrk. Glede natančnega časa, ko se odpeljemo iz Chicage v Lemont, vam ne morem sedaj pisati, ker ni še definitivno, toda lahko ste brez skrbi, da bo vse v redu. Sv. maša na prostem bo darovana ob enajstih dopoldne. Po sv. maši bo blagoslovljen “otok Bled” in nato bo servirano kosilo. Po kosilu bomo imeli lepo priložnost ogledati si prostore in biti zopet na mestu, ko bo podan lepo izbran program. Po programu, če sc ne motim, boste imeli čas zase za par ur, predno se odpeljemo proti Chicagi. Iz Chicage bo odpeljal prvi vlak proti Clevelandu ob 8:45 zvečer in drugi ob 11:40 zvečer. Torej boste lahko sami odločili kdaj greste iz Chicage proti Clevelandu. Prvi vlak bo dospel v Cleveland na Union Terminal postajo ob 5:45 v pondeljek zjutraj in drugi ob 7:05. Za vsako nadaljno pojasnilo se lahko obrnete do vaših tajnic ali predsednic kakor tudi naravnost name. Pokličete me lahko tudi po telefonu.
Žene in dekleta, ki imate narodno nošo, tu se vanv nudi priložnost, da se pokažete v vaši prelepi narodni noši. Lahko greste že od doma oblečene in se vam ne bo treba tam preoblačit^ ali pa si lahko vzamete obleko v kovčegu in se tam preoblečete. Najbolj praktično bo, če greste v redu od doma, samo kar se tiče avbe ali peče, tisto si pa zavijte in vzemite s seboj, da vam ne bo delalo sitnosti biti pokrite na vlaku.
Torej 21. julija se vidimo na gričku pri Mariji Pomagaj!
ALBINA NOVAK, 1135 E. 71st St., Telefon HE 1572.
gritzek in imele prav prijetno zabavo. Zal vam naj bo, katere ste ostale doma.
V	zakonski stan je stopila Amalija Dolinšek, sedaj Mestnik' in Frances Še-rik, sedaj Anzelc. Obilo sreče v zakonskem stanu!
Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste sodelovale pri pogromu kakor tudi vsem članicam, ki ste kaj darovale.
Lep pozdrav vsem sestram SŽZ!
Johanna Zalar, predsednica.
Ivan Čampa:
PRI KRESU
Tovariši, pustite me nocoj, naj čisto sam poslušam to pokoj nosi in sam s seboj uživam vso opojnost, ki zdaj jo meče name ognja soj!
Pustite me, naj se očistim gob v te svetle, čudežne noči tišini, le enkrat naj počivam še v bližini nedolžnih, poveličanih otrok.
Pustite me, nocoj me še pustite, da se prerodil bom v tej lepoti in si pozdravil tudi rane skrite,
ki svet mi dal jih v svoji je trdoti. Potem prišel bom kakor čudo iz nebes zdravit vam gobavo okuženost teles.
Št. 41, Cleveland (Collinwood), O.—
Prosim vse tiste članice, ki imate še vstopnice od zadnje prireditve, da pridete na prihodnjo sejo, ker tajnica bi rada uredila račune za pregled. Apeliram tudi na vse članice, da pridete k mesečnim sejam, saj tisto uro se lahko odtrgate od doma in s tem boste pomagali svoji podružnici do lepšega napredka. Tudi je bolj lutšno, če je lepa udeležba. V kontestu sta se odlikova-
li	Irma Golob in Berta Stopar. Hvala dekletom, ki so pridno prodajale listke.
Naše članice so bile prav pridne v Zlati kampanji, kar upam, da se bo tudi pokazalo v poročilu. Nad vse je bila pridna podpredsednica sestra Anna Prišel in naša tajnica. Mene je pa bolezen ovirala, ker moram biti kar doma. Pa toliko več prihodnjič.
Poročila se je Sophie Urbas, ki se sedaj Piše Špehek. Želimo vse najboljše! Teta štorklja se je tudi oglasila pri družini Trepal in za spomin pustila prav zalo hčerko, katera upamo. da bo naša članica, ko bo stara štiri leta. Mrs. Skolar je pa stara mamica. Naše čestitke.
Prosim vse članice, da pridete na sejo 2. julija. Pozdravljene!
Mary Lusin, predsednica.
Št. 43, Milwaukee, Wis.—Prav lepo vas pozdravljam in obenem zahvaljujem vsem, ki ste se v obilnem številu udeležili proslave naše desetletnice. Hvaležne smo naši glavni predsednici Marie Prisland in ustanoviteljicam. 13 Po številu, ki so še vse pri življenju, oeiroma več vas je prišlo kot smo pričakovale.
Zahvaljujem se tudi vsem materam, ki ste vpisale svoje hčerke, da smo ustanovile mladinski oddelek, ker s tem je utrjena bodočnost naše Zveze. Prav lepa hvala za darilo, katerega ste mi poklonile. Mislim, da moje srce nima veliko več ljubezni v sredini kot je imelo tisto, ki ste mi ga dale. Najlepša hvala!
Prav lepa hvala tudi vsem sestram,
ki ste šivale prevleke za blazine (pillow cases), od katerih skupiček je šel v blagajno, kar je vsej podružnici v korist in veselje. Zahvaljujem se vam, sestre, ki ste mi pomagale vsepovsod, da smo tako lepo poslovale vseh deset let. Prosim vas, sestre, da pridete na prihodnjo sejo. da se bomo pogovorile in začrtale pot za prihodnjih deset let. Moramo se zavedati, da imamo lepo število mladih deklet, ki nam bodo tudi pomagale.
Zahvalim se tudi Vam, gospa Prisland, ki ste prišli med nas za zlati jubilej in ravno to je bil vzrok, da so bile vse naše članice na delu, vsaka želeč biti prva.
Ponovno se zahvaljujem vsem skupaj, ki ste na en ali drugi način pomagali k lepo uspeli proslavi desetletnice obstoja podružnice št. 43.
Pozdravljene!
Gertrude Delopst, predsednica.
y
Priznanje podružnici št. 43, v Milwaukee, Wis.
Dne 19. maja je podružnica št. 43 praznovala desetletnico obstanka. Z lepo urejenim programom je počastila svoj pomemben dan. Najlepša točka na dnevnem redu je gotovo bil sprejem triinšestdeset (63) novih članic. Ker mi je znano, kako raztresena je njih slovenska naselbina, nisem nikakor pričakovala, da bi se dalo toliko novih skupaj spraviti in to v enem mesecu Zopetni dokaz trdne ženske volje, ki izvede, kar se podstopi. Naša iskrena zahvala vsem, ki so se za novimi potrudile, novo-pristoplim članicam pa iskreno: Dobrodošle!
Najlepše čestitke podružnici k desetletnemu obstanku in lepemu razvoju ter zahvalo vsem. ki so imele dela in truda s programom in slavnostjo.
Bog vas živi in ohrani še mnogo let v navdušenju za našo žensko Zvezo!
Marie Prisland.
Proslava št. 43, Milwaukee, Wis.
Ne morem najti primernih besed, da se v imenu podružnice dostojno zahvalim vsem, katere ste se udeležile proslave desetletnice naše podružnice.
V	prvi vrsti gre prisrčna zahvala naši glavni predsednici gospej Marie Prisland iz Sheboygana, Wis., katero smo imele čast pozdraviti v naši sredi. Ker je gospa Prisland obhajala svoj 50. rojstni dan v juniju, smo se potrudile in pridobile 64 novih članic, katere smo ji poklonile kot voščilo za njen rojstni dan.
Nadalje lepa hvala pevskemu klubu iz Sheboygana, ki je nastopil na naši proslavi in nam zapel nekaj prav lepih slovenskih pesmi. Kar lahko je ponosna podružnica št. 1 v Sheboyganu na svoj pevski klub.
Ne smemo pa tudi pofzabiti naših deklet, ki so se v tako kratkem času same naučile par pesmi, in nas razveselile z svojim nastopom. Lepa hvala tudi naši predsednici gospej Delopst, ki se neumorno trudi vseh deset let za povzdigo podružnice, kakor se je tru-
dila tudi sedaj z pripravami za našo slavnost.
Nadalje se zahvaljujemo odboru, ki je uredil vse potrebno, da se je vršilo vse v lepem redu. Hvala naši podpredsednici gospej Mary Salatnik za ves njen trud, kakor tudi naši članici gospej Josephine Verbick, katera se je veliko trudila s predpripravami in ie njej se imamo zahvaliti, da se je vse tako lepo izibeklo. Nadalje gre hvala delovnim članicam za njih trud in delo, posebno kuharicam, ki so imele polne roke dela, kakor tudi onim, ki so tako pridno prodajali pijačo.
Hvala tudi muzikantu, ki je skrbel za plesaželjne.
Dolžnost nas veže se zahvaliti sosednim podružnicam št. 1, Sheboygan, ki so se potrudile priti tako daleč, dalje št. 12 in št. 17, West Allis in še posebna hvala društvu Napredna Slovenka, št. 6 ZPZ Sloga in društvo sv. Ana, št. 173 KSKJ. Prisrčna hvala, drage sestre, ob priliki se bomo odzvale vašemu vabilu.
Hvala tudi gospej Marici Kopač in gospej Josephine Kolar, ki sta nam pripomogli do ustanovitve n(aše podružnice pred 10 leti. Pogrešale pa smo gospo Baro Kramer iz Californije, Gospa Kramer je bila namreč ustanoviteljica naše podružnice.
Končno lepa hvala vsem onim, katere ste kaj prinesle in s tem pomogle do boljšega uspeha. Hvala lepa gospej Mlinar in gospej Delopst za sladke kej-ke, gospej Gorjup za dišeče klobase, gospej Lenovšek za veliko šunko in gospej Hinich za tri zavoje candy, gospej Zunter in gospej Tominšek za okusne potice in vsem tistim, katerih imena sem morebiti izpustila, da ne boste užaljene.
Zahvalo smo dolžne tudi sestri Lau-rich, ki je dala prostor na razpolago, kjer so se dekleta učile peti in je s tem imela sitnosti. Prav lepa hvala Mary Gnader in Prances Kollenz, za kar sta darovali za našo proslavo.
Zbolela je sestra Agnes Verbnik, mati od Josephine Verbick, kateri želimo skorajšnega okrevanja in povratka med nas.
Torej šc enkrat hvala vsem skupaj. Bog vas živi!
Mary Bcvtz, tajnica. rTTTTTTTTXTTTTTTXTXTTTTTTYl
VOŠČILO K ROJSTNEMU DNEVU!
V	juliju bosta praznovali svoj rojstni dan dve naši glavni odbornici. Gospa Anna Kameen ima svoj važni dan 2. julija in gospa Anna Petrich pa 10. julija. Pošiljamo jima najsrčnejše želje, da bi dočakali še mnogo zdravih, veselih in srečnih let! Živeli!
Št. 46, St. Louis, Mo.—Udeležba na junijski seji je bila še precej povoljna. Sprejele, smo osem novih članic, katerim kličem: dobrodošle med nas! Želim. da bi imele mnogo veselih ur med nami. Prosim, da pridete v večjem številu na seje, ker je luštno, če nas bo več skupaj in tudi lažje ukrenemo kaj koristnega za podružnico.
Matere, ki imate hčerke, nagovorite jih, da pristopijo v naše vrste. Za zgled naj vam bodo matere, ki Imajo po štiri, pet in šest hčer pri naši Zvezi.
Čast tem hčeram in materam, ki s ponosom pokažejo, da spoštujejo narodnost svojih mater. Ničesar se ne sramujte, ker naš slovenski narod je izobražen in pošteni in drugi bodo nas višje cenili, če bodo videli, da srno ponosne na svojo narodnost in na ta način obenem povzdignimo svoj ameriški ugled.
Naše čestitke gospej Žvanut, ki je postala stara mamica!
Na svidenje na seji v juliju!
J. Speck.
Jaz imam v načrtu posebno iznenade-nje za vse, ki boste prišle na sejo. Torej ne zamudite seje v avgustu.
S	pozdravom!
Mary H. Buchar, predsednica.
Št. 47. Cleveland (Garfield Heights),
O.—Ker ni bilo zadnji mesec dopisa, so nekatere novice zastale, toda upam, da bodo tudi sedaj upoštevane.
V	aprilu se je pri, sestri T. Kočevar oglasila gospa Štorklja ter pustila lep zavojček, zalo hčerkico. Čestitke družini kakor tudi Zalarjevim, ki sta postala stari oče in mati.
Dne 26. maja je zavedno zaspala sestra Agnes Natlačen, ki je bolehala pet mesecev. Naj v miru počiva.
Dne 8. junija se je poročila gdč. Theresa Franck. Želimo obilo sreče v novem stanu!
Na seji v maju je bil osvojen sklep v prid ročne blagajne, ker se to tiče vsake posamezne članice, vas tem potom opozarjam, da pridete na prihodnjo sejo, da ne bo kakšnega prerekanja, ker s takimi ima potem največ opravka tajnica. Ko boste slišale pojasnilo o vsej zadevi na prihodnji seji, sem uverjena, da boste zadovoljne in tudi odobravale sklep majeve seje, katerega so članice s premislekom in dokazi spremenile od decembrske seje. Zato je vaša navzočnost 13. julija zelo potrebna. Čitali se bodo tudi šestmesečni računi, za kar je prav, da se spozna sleherna članica. Žalostno je, kadar ne pridete na sejo, potem tudi odbornice nimajo pravega veselja do delovanja. Torej vzemite toliko časa 13. julija, da boste navzoče na važni seji, da se kaj pomenimo. Pozdrav!
Helen Tomažič, tajnica.
Št. 77, Pittsburgh, Pa.—Dolžna sem iskreno zahvalo dragim sestram in prijateljicam, ki ste me prišle obiskat v bolezni. Huda zima in mraz vas ni oviralo priti, temveč ste me obiskovale, čeravno je bila slaba pot. Prav lepa hvala vsem, ki ste mi bili naklonjeni in me nadomestovale pri delu kakor tudi obdarile z dobrotami in cvetlicami. Bila semi sem ginjena nad vso dobrosrčnost napram meni, ker nisem pričakovala tolike pozornosti. Vsem skupaj se zahvaljujem prav iz srca; uverjene bodite, da se bom vselej z hvaležnostjo spominjala na vas in po svoji moči se potrudila povrniti. Seveda ne bi rada v takem slučaju kot ste ve meni, ampak na drug način.
Nisem poprej vedela, da imam toliko dobrih prijateljic in zato sem toliko bolj hvaležna sedaj, ko sem prepričana, da med nami prevladuje res prdva sestrska ljubezen. Upam. da bo tudi ostalo tako do konca mojih dni.
Naj še omenim, da nisem imela pojma, kaj pomeni naša organizacija za nas žene in dekleta, dokler nismo ustanovile št. 77. Sedaj sem popolnoma prepričana, da je naša Zvtfea najplemenitejša organizacija. Bog živi našo ustanoviteljico! Ponosna sem, da sem članica SŽZ.
Torej še enkrat: srčna hvala vsem skupaj! Pozdravljene!
Tončka Flore.
Št. 52, Kitzville, Minn.—Naznanjam vsem našim članicam, da smo prekinile mesečne seje za julij, avgust in september. Prihodnja seja se vrši dne 2. oktobra, 1940. Prosim, da pridete plačati na moj dom.
Bolni sta sestri Frances Zbachnik in Anni Tomossetti. Želimo jima sko-rajšno okrevanje. Pozdravljene!
Mary Techar, tajnica.
Št. 56, Hibbing, Minn.—Udeležba na seji v maju ni bila tako številna kot smo pričakovale, ampak radi slabega vremena vam za enkrat oprostimo, toda obenem upamo, da boste prišle prav vse na bodoče seje. Po seji smo imele prav lep program na čast materinskemu dnevu. Podane so bile lepe glasbene točke po naših mladih in starejših članicah, za kar izrekamo vsem skupaj najlepšo zahvalo. Lepo petje in igranje na harmonike naših mladih fantov in deklic nas vedno spravi v najboljše razpoloženje in enakih lepih večerov bi nam bilo vsem v veselje, ako bi se vršili po večkrat na leto. Po programu so nas pogostile z okusnim prigrizkom naše mlade članice, katerim se lepo zahvaljujemo.
V	avgustu bo poteklo osem let. odkar je bila ustanovljena naša podružnica.
Št. 88, Johnstown, Pa.—Cenjene sestre! Junijska seja je bila maloštevilno obiskana. Morale bi se bolj zanimati za seje, posebno zdaj, ko se vršijo zvečer. Pomnite, da se vedno lažje ukrene v prid podružnice, ako je večja udeležba. Katere pridno berete Zarjo tudi veste, da imamo seje zvečer v poletnem času, torej izgovor, da vam ni bilo znano, ne bo več držal.
Rada bi tem potom pojasnila, da se je vrinila neljuba pomota v moji poslovni knjigi letošnjega leta glede me-sečnine sestre Mary Rovanšek, za katero mi je izročila en dolar sestra F. Klucevšek dne 2. decembra, 1939. Če bi imela pri sebi na seji lansko poslovno knjigo, bi takoj videla natančno datum, kdaj je bila plačala, tako sem pa bila v zmoti. Torej sedaj je vse v redu in upam, da ne bo nadaljnih sitnosti, ker krivda je bila moja in moj namen ni bil koga žaliti. Prosim torej, da se mi oprosti. Pozdrav!
Mary Lovše, tajnica.
Št. 89, Oglesby, UL—Slike iz domovine so pri nas bile zelo pohvaljene in jih priporočamo še drugim naselbinam, da jih kažejo, kadar bo čas za to. Me smo bilo že malo pozne v sezoni, ker je bilo silno vroče v dvorani, posebno z veliko udeležbo kot je bila pri nas.
V	imenu podružnice se vam vsem skupaj še enkrat lepo zahvalim, kateri ste nam pomagali, najsi bo v kakršnemkoli aeiru in nam pripomogli do tako lepega uspeha. Lepa hvala članicam Mrs. Muhich In Mrs. Siolz, ki sta prodali 150 tiketov in vsem drugim, ki so se potrudile in prodale lepo število vstopnic. Hvala Mrs. Benko, pevovodji
V	BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH:
ŠT. 3—Mrs. Frances Boitz, Route No. 1, Box 171, Pueblo, Colo., rojena 1. januarja 1878, pristopila 16. marca 1933, umrla 15. maja 1940.
ŠT.3—Mrs. Helen K. Clar, 1109 Brown, Pueblo, Colo., rojena 20. februarja 1905, pristopila 3. aprila 1940, umrla 1. junija 1940.
ŠT. 3—Mrs. Mary Zaletel, RR No. 1, Box 368, Pueblo, Colo., rojena 9. aprila 1888, pristopila 16. avgusta 1930, umrla 25. maja 1940.
ŠT. 12—Mrs. Rose Fon, 707 W. Pierce St., Milwaukee, Wis., rojena 27. novembra 1891, pristopila 7. decembra 1931, umrla 8. maja 1940.
ŠT. 12—Mrs. Theresa Loncarich, 729 South 11th St., Milwaukee, Wis., rojena 26. oktobra 1873, pristopila 18. oktobra 1928, umrla 5. maja 1940.
ŠT. 14—Mrs. Sylvia Jelercic, 15011 Westropp Ave., Cleveland, O., rojena 23. aprila 1913, pristopila 26. januarja 1937, umrla 9. maja 1940.
ŠT. 20—Mrs. Anna Bozicevich, 2512 Center St., Lockport, 111., rojena 25. julija 1881, pristopila 17. maja 1934, umrla 29. maja 1940.
ŠT. 20—Mrs. Mary Železnik, 1007 Cora St., Joliet, 111., rojena 27. novembra 1890, pristopila 18. novembra 1928, umrla 7. maja 1940.
ŠT. 23—Mrs. Frances Fink, 843 E. Chapman St., Ely, Minn., rojena 2. aprila 1885, pristopila 6. maja 1934, umrla 20. aprila 1940.
ŠT. 47—Mirs. Agnes Natlačen, 4624 Turney Road, Garfield Heights, O., rojena 18. januarja 1879, pristopila 17. junija 1931, umrla 26. maja 1940.
ŠT. 88—Miss Jenny Hilda Hitti, 809 Broad St., Johnstown, Pa., rojena 29. aprila 1922, pristopila 3. decembra 1939, umrla 28. marca 1940.
Naj duše umrlih sosester počivajo v miru!
YSE ČASTI VREDNA DRUŽINA BOSKOVIČ, N. S. PITTSBURGH, PA.
Slika družine Boskovič je bila posneta ob petindvajsetletnici zakonskega življenja srečnih zakoncev. Gospa Boskovič in pet hčere spadajo k podružnici št. 77, N. S. Pittsburgh, Pa.
Rr^dsednica št. 77, gospa Rose Murslack nam poroča, da je prišla gospa Boskovič v Ameriko, ko je bila stara 16 let in to k svoji sestri gospej J. Mravinatz. Doma je iz vasi Ogolin pri Vinici. Dekliško ime je Šutej, po domače Mežnarova Ana. Kakor mnogo drugih tako je tudi ona iskala srečo v Ameriki in zato si je izbrala za soproga Lojzeta Boškoviča iz vasi Zajčki, fara Leskovec pri Krškem. Poročena sta bila v slovenski cerkvi Matere Božje v Pittsburghu in stalno živita v N. S. Pittsburghu. V zakonu se je rodilo šest otrok, katere vidite na tej sliki, in sicer od leve na desno stoječi: najstarejša hči Elizabeth poročena Conovey, mati Ana, oče Louis in sin Robert; sedeče: Bernice, Dorothy poročena Mravinec, Joanne in Anna.
Šestindvajsetletnico zakona sta slavila 24. junija. Predsednica Rose Murslack jima pošilja iskrene čestitke kot njihova prijateljica in v imenu drugih prijateljev in sorodnikov kliče: Živela srečno še mnogo let v krogu svoje družine. K tem čestitkam in željam se pridružuje tudi uredništvo in celokupno članstvo S2Z v nadi, da bi tudi druge matere bile tako zvesto naklonjene Zvezi kot gospa Boskovič, ki ima vse svoje hčerke včlanjene pri nas. Bog živi družipn Boskovič!
iz La Salle in moškemu zboru ter na-Sim dobrim pevkam Karolina Šenica, Theresa Kodrič, naša predsednica, Frances Nemeth in Theresa Dušak. Čast je za našo podružnico in smo ponosne. da ste naše članice. Lepšega ni na svetu kot .ie lepo petje. Da ste vsi skupaj lepo zapeli, je dokaz, da še danes ne morejo ljudje pozabiti vašega petja. Hvala vsem mlajšim “amateurs,” ki so svoje vloge izvrstno izvršili in Marilyn Grdina, ki je članica mladinskega oddelka za deklamacijo, glavni tajnici in za “twirling,” ki je zelo izurjena v tem.
Zahvalimo se tudi naši zapisnikarici Mrs. Mary Prijatelj za okusno večerjo in Mrs. Remenik, ki ji je pomagala. Večerja je bila pripravljena za goste iz Jolieta, III.
Hvala za ročno delo Mrs. Prijatelj za košarico s cvetlicami, katero smo •darovale članice št. 89 za spomin glavni tajnici iiz Oglesby. Torej 12. maja je bil pomemben dan za Oglesby, da ga ne bomo kmalu pozabili.
Na bolniški postelji se nahajati sestri Prances Kožel in Mary Dornik. -Štorklja je obiskala družino Pavliha in
jim pustila hčPrko. Sestre se v prosi, da obiskujete bolne članice. Želimo vsem ljubega zdravja in sreče.
Vsem je znano, da bo 21. julija SŽZ dan v Lemontu, 111. Povabljeni ste vsi in vse, da se ta dan pridružite Slovenski ženski zrvezi in da se skupaj odpeljemo z busom v Lemont, 111. Več nas bo, lepše bo. Kdor namerava iti z nami, naj se oglasi pri meni takoj. Vožnja ie poceni, en dolar za obe strani. Program bo lep in ne bo nobenemu žal. kateri se bo udeležil. Zberemo se pri cerkvi pred sedmo uro zjutraj. Ni vam treba skrbeti ne za jesti ne za piti, ker tam bo vsega dovolj. Samo pazite, da ne boste “pocket book” doma pozabili!
Na svidenje v Lemontu, 111.!
Mary Meglich, tajnica.
Št. 94, Canton, O.—Toplo vreme, katerega smo dolgo pričakovali je tukaj. Vse je živahno in veselo v naravi. Tudi naša podružnica se je oživela, dobile smo nekaj novih članic, da imamo sedaj kar po tri generacije včlanjene. Upam, da to je le začetek napredka, ker za našo podružnico bo zelo častno,
ako bi vsaka pridobila vsaj eno novo članico, to bi bil sijajen napredek! Prosim matere, ki imate hčerke od štirih let starosti naprej, da jih vpišete; plačuje se samo 10 centov na mesec in zavarovalnina je kot za odrasle. Nobena se ne bo kesala, če to stori in tudi ne boste pogrešale 10 centov.
Vsem bolnim in tistim, ki se ne počutijo dobro, želimo ljubega zdravja. Tistim pa, ki praznujete v juliju svoj rojstni dan: vse najboljše! Moj novi slov je: 2616—17th St. S. W. Pozdravljene!
Jennie Prince, tajnica. -----------o----------
A. N.:
NASVETI ZA USTANOVITEV KLUBOV
ŠIVALNI KLUB Kako naj ustanovimo pri naši podružnici šivalni klub ali kake druge vrste podučni klub? Taka in slična vprašanja pridejo dostikrat na površje pri naših podružnicah in pri nekaterih ne pridejo nikdar dalje kot do vprašanja. Zato je skrajni čas, da vam potom Zarje nudimo od časa do časa gotova navodila in nasvete, kako uspešno ustanoviti klube in mogoče se bo čimprej uresničila želja pri podružnicah, kjer prevladuje to zanimanje.
Šivalni klub je eden izmed najpopularnejših med našim spolom, ker ženstvo se že od nekdaj bavi z ročnimi deli. Torej pride najprvo na vrsto za razmotrivanje v tej koloni.
Koliko članic ie treba imeti za šivalni klub? To je navadno prvo vprašanje, katerega stavijo tiste, ki se zanimajo za šivanje ali ročna dela.
Šivalni klub se lahko začne z dvema članicama in šteje lahko tudi 50 članic. Število pri klubu je odvisno v veliki meri od števila člansitva pri podružnici. Torej če sta saj dve članici, ki bi radi prišli skupaj enkrat na teden, je dovolj, da ustvarite zanimanje za ustanovitev kluba. Seveda, logično je dejstvo, čim več je članic pri klubu, toliko več se bo naredilo.
Kako se začne s šivalnim klubom? Povod za šivalni klub naj pride direktno od članic, ki se priglasijo na redni seji podružnice ter tam izrazijo svojo željo za tak klub. Predsednica podružnice naj tako željo vzame za resno in takoj navduši ostale članstvo, da se ogreje za idejo. Predsednica ima najvišjo oblast pri podružnici, in kadar ona uvidi, da je nekaj članic, ki bi rade imele šivalni klub, je njena dolžnost, da jih čim bolj navduši in se sama prva priglasi, če je to le mogoče. Pogum in dobra volja vse doseže. Naravno je, da se od časa do časa pojavijo neprilike, toda to se vse premaga. Zato je toplo priporočano, da se priglasite na prihodnji seji podružnice vse tiste članice, ki bi rade bile pri šivalnem klubu in v kratkem času se boste zaljubile v idejo in potem vas ne bo nihče pregovoril ali vam vzel veselje.
Dalje je priporočljivo, da si takoj odločite dan za šivanje in prostor za prvi sestanek. Kjer ste srečne, da imate pripravne dvorane ali večle sobe, tam boate imele toliko lažje. Po večinoma se pa zbirajo po domovih članic, zdaj pri eni, prihodnjič pri drugi itd.
Ali sc razume pod naslovom šivalni klub vseh vrst ročna dela?
Me štejemo za šivalni klub vseh vrst ročna dela, toda s tem ni rečeno, da ne morete imeti izbran predmet za svoj klub. To je popolnoma ležeče na vaše ambicije in pa okoliščine. Če vam boljše kaže, da vse članice pri klubu delajo le ene vrste ročno delo, to je vam svobodno. Isto vam je na razpolago delati vsaka svoje vrste ročno delo. Toda važno je to, da se potom šivalnega kluba navadite kaj novega od druga druge ali pa potom učiteljice, ako ste tako srečne, da si lahko dobite osebo, ki bi vas podučevala v ročnih delih. Učiteljici bi bilo treba plačati za poduke, toda bi se izplačalo mnogokrat. Kjer pa to ni mogoče, tam naj pa članice prinesejo skupaj rajzne vzorce ter druga drugi pokažejo, kako se Izvrši.
Načinov za uspešni šivalni klub je mnogo. Težko je reči, tako ali tako delujte, da bo šlo boljše naprej, kor razmere so pri vsaki podružnici deloma drugačne, zato se pusti večji del vaši dobri razsodnosti. Toda kar bi se priporočalo prav vsem enako je to, ra začnete širiti ljubezen do teh sestankov in lepih ročnih del.
V	prihodnjih izdajah Zarje bomo pa nadalje razpravljale o naših klubih, oziroma še dalje o šivalnem klubu.
Cenjeni g. Cvetko:
Vaše zadnje pismo mi je kar v srce seglo. Posebno tam, kjer govorite o prebuditvi novega življenja, o novih upih in nadah . . .
Pa kako bi midva skupaj prišla? Vi v Kurji vasi pri Ljubljani, jaz v Ameriki. Meni se prav nič ne ljubi naše varne kontre zapustiti v sedanjih časih. Ali bi morda hoteli Vi sem priti, če bi mogli?
Se reče, če bi bilo pravdansko v starem kraju, bi za nekaj časa prav rada bivala v Kurji vasi in igrala mestno frajlo. To bi se mi podalo, ker v mladosti nisem bila vajena drugega kot co-kelj in kiklje iz domačega platna. Sem namreč iz hribov doma in sem poznala le kozje steze in kravje doline. Mesta nisem videla poprej, da sem šla v Ame-
riko. Ker v naših hribih nismo imele univerze, se tudi mnogo naučila nisem in sem še danes trotel, dasi tega vsakemu ne priznam. V Ameriki sem se nekoliko sfiksala, a starokrajsko korajžo, (Vi bi -najbrž rekli aroganco) sem pa še do danes obdržala, ker mi večkrat prav pride.
Svojo fotografijo ste mi že v prvem pismu obljubili, pa mi je niste še dostavili. Prav rada bi videla kakšni kaj ste. Vem, da ima firbec tudi moje prijateljice.
Pričakujoč Vaše cenjeno pisemce Vas prav lepo pozdravlja in se klanja,
NEZIKA.
*	* *
Predraga Nežika:
Tvoja nova fotografija se mi prav dopade. Kar nekam ponosna sem na svojo žlahto. Ni čuda, če so dedci tako v Tebe zatelebani. Ampak Nežika, pamet nucaj in nikar se kar tako na kakšnega ne obesi.
Cvetko Kopriva sicer lepo piše, a meni se zdi, da mu je več za ameriške dolarje kot za Tebe. Tista njegova Kurja vas tudi ni tako od čude, kot trdi. Poznam jo, ker sem tam čez ^	,	hodila	po kostanj
Teta Minka na Golovec. —1 Kai pa Marko? Kaj mu je srce v hlače padlo, ko se je nov snubec pojavil? Korajža pa taka! Pa še policman je.
Veš Nežika, najlepše je, da prideš na zapad. Tu imamo fante, da se šika. Korenjaki so in tudi pod palcem imajo kaj. Kar piši, pa Ti takoj enega sko-mandiram.
Prilagam Ti svojo sliko in Te najlepše pozdravljam.
TETA MINKA.
*	* *
Tele so prišle iz starega kraja z ge-mišterjem:
Učitelj ni nikakor mogel učenca pripraviti, da bi si umival noge. Vsak dan je prihajal v šolo z umazanimi nogami. Neko jutro pa učitelj v svoje veliko presenečenje opazi, da ima Mihec prav čiste noge. “No, Mihec, to je pa lepo, da si si vendar enkrat noge umil,” ga pohvali učitelj. — “O, saj si jih nisem umil, le zelje sem tlačil,” se odreže Mihec.
Neki Nemec je potoval preko Slovenije in kot sin velikega naroda si je mislil, da mu je na tem svetu vse dovoljeno in si lahko norce brije, kakor hoče. Ko je prišel obmejni stražnik in od njega zahteval potni list, mu naduti nemški patriot pomoli jedilni list namesto potne nakaznice. Slovenski uradnik z dostojanstvenem obrazom bere: “Svinjska glava, telečje stegno, svinjske noge, gosji možgani,” in pristavi: “Hvala gospod! Se popolnoma ujema!” Jedilni list vrne potniku, ki je osramočeno obsedel.
♦	* *
Zdravnik je pripovedoval sledeče: “Bolniku sem ukazal, naj gre s kurami spat. Ko pridem drugo jutro k njemu, se bolnik pritožuje: ‘No, lepo reč ste mi napravili. Rekli ste, naj grem s kurami spat. Celo noč nisem zatisnil očesa; pa kakšno postelj so mi napra-
vile!’ ” — Revež je imel vse svoje kure v sobi.
*	*	*
V	lepo gorsko vasico so redno prihajali letoviščarji, ki so se kaj radi iz kmetov ponorčevali. Okrog kmeta, ki je imel prav bujne lase, se je uvrstila trupa letoviščarjev, ki so se hoteli pošaliti. “Očka,” pravi eden, “vi imate pa seno na glavi!” Kmetič se odreže: “Se mi je zdelo, da bo tako, ker stoji toliko oslov okrog mene.”
*	*	*
Predsednica pod. št.	43,	ki	je	meseca
maja	sama	dobila 35	novih	članic,	je
tožila: “Takega moža imam, da po cel teden z menoj ne govori. Kakšni so vendar ti dedci!” — Mr. Delopst je slučajno slišal pritožbo svoje ljube ženice, pa je zadevo pojasnil: “Ljudje božji! Kako pa naj z njo govorim, ko je cel teden videl nisem. Zjutraj je šla za novimi članicami, ko sem jaz komaj vstal, zvečer je prišla, ko sem že spal. V svojem življenju še nisem videl, da bi bil kdo tako neumen na kako stvar, kot ste ve ženske na svojo Zvezo.”
De Pue, 111.
Draga Nežika!
Nisi samo mene razveselila, ker si se spet oglasila, pač pa vse članice, ker Zarja brez Tvoje kolone ni popolna. Presenečena sem bila nad Tvojo novo famozno sliko. Jako mi imponi-ra! Obleka se mi dopade in posebno me zanimajo Tvoje lepe roke. Svetujem Ti, draga Nežika, izmed vseh Tvojih kavalirjev si izberi Cvetkota, ker pri njem si boš lahko nabavila služkinjo, kar Ti pri policmanu Markotu najbrž ne bo mogoče, škoda je Tvojih lepih rok za trdo delo.
Rada bi tudi vedela, kdo kraljuje v Tvojem medaljonu, ki ga nosiš na prsih obešenega.
Pozdravljena Nežika in moj poklon, ANGELCA S.
—*----o--------
KO SO FANTJE PROTI VASI ŠLI
Ko so fantje proti vasi šli, lepe pesmi so prepevali; jaz pa nisem pel, nisem bil vesel, pa tudi ž njimi nisem šel.
Šel sem tja pod okence svoje drage, verne ljubice: ona sladko spi, ona mirno spi in se nič več ne prebudi.
Pojdem tja na grob zeleni, z rož’cami ves posajeni; tam si utrgam cvet, tam si utrgam cvet,
ki je meni in moji ljubci svet.
---------o--------
DEKLE NA VRTU ZELENEM SEDI
Dekle na vrtu želenem sedi, mimo gre fantič, tako govori: “Trgaj mi rožice, spletaj mi pušelček, če sem jaz fantič za te!”
“Rožic natrganih mnogo imam, pušeljc bi delala, pa ga ne znam. Žide kupila bom, pušelc nar’dila bom, pridi oj fantič, ponj sam!”
Pantič pa pride pod okence, rahlo potrka na polkence.
“vstani gor ljubica, lepša kot lunica, lepša kot sonce po dne!”
Frances Ponikvar:
ŠTEDLJIVOST JE LEPA ČEDNOST
Štedljivost (varčevanje) je znanje, ki je potrebno posebno pri današnji draginji. Ne pomaga veliko, ako ima nekdo dobre dohodke pa ne zna z njimi pravilno gospodariti. Dostikrat je zato pri družinah z manjšimi dohodki več blagostanja, ker taki porabijo svoj denar kar najbolj previdno. Zlasti je
V	tem veliko ležeče na ženi in gospodinji. Ako je gospodinja pridna in varčna, bodo po navadi taki tudi vsi člani družine.
S štedenjem (šparanjem) prični takoj danes, nikoli šele jutri. Kdor se pripravlja, da prične varčevati z naslednjim dnem, se rado zgodi, da ne bo tega učakal nikoli. Štediti je treba na dvojen način: Prvič s pametno omejitvijo izdatkov, oziroma porabe. Drugič s tem, da redno vlagamo majhne svote v hranilnico. Predvsem ne gre zato, da si mnogo prištedimo ali ne, temveč za varčevanje samo na sebi.
“Tako sem varčna,” se ponaša marsikatera žena in je ponosna, da porabi tako malo gospodinjskega denarja. Po drugi strani si pa daje od moža plačevati račune za obleke in razne nepotrebne stvari. Torej štediti na enem koncu in na drugem pa metati denar stran je le nesmisel. Če nekdo pravi, ne morem si privoščiti nobenega poletnega potovanja, pa ima pri tem vsak mesec druge nove stvari, tak očitno kaže, da je razsipen in slab gospodar.
Mnogo malega napravi veliko! Zato, kdor je razsipen v malem, tak po navadi ne doseže velikega.
IZBOLJAŠANA MERA ZA ŽENSKE OBLEKE
Med raznimi deli, ki jih je izvršila WPA (Works Progress Administration) je eno posebno važno za nas ženske. Važno je za tiste, ki si ne dajemo delat oblek ampak kupujemo že kar narejene in merjene po gotovih modelih, ki se pa vselej ne vjemajo z obliko našega života. Včasih je v pasu pretesno pa v plečih prav ali kje drugje ne stoji kot bi moralo. Večkrat je res velik križ, predno človek najde obleko, ki pristoja pravilno. Te težkoče so sprevideli pri WPA in so začeli učiti kako se pravilno život zmeri. Tiste, ki so se naučile merit obleko, imenujejo anthropometriste.
S	pomočjo veletrgovin, ženskih klubov in drugih skupin bodo premerili okrog osemdeset tisoč žensk raznih starosti in postave. Na ta način se bo našla povprečna mera za ženski život. Ustreženo bo Itovarnarjem, ki bodo lažje izdelovali take obleke, ki se bodo prijele života, kot bi bile delane zanj.
Osebe, katere premerijo, oblečejo v posebno pokrivalo in papirnate solne. Za cel život vzamejo 58 mer. Meriti začno na zaznamovanih točkah, kakor na vratu, tilniku, zapestjo, itd. Po končanem merjenju znamenja zbrišejo in oseba, ki so jo premerili, ve gotovo malo več o raznih potezah života, katere je treba upoštevati pri kroieniu obleke.—Prispevala Mrs. T. K.
---------O--------
Življenje nas uči, nalog težavnih mnogo,
a red pod vsako nam nalogo—zapiše glas vesti.
ZENA IN DOM
Zbira Frances Sušel:
DOMAČA KUHINJA
Grahova Juha
Skuhaj grah (če ga rabiš iz kante, tisti je že kuhan), odcedi ga in stresi na sito, pretlači ga skozi sito, deni v kozo masla in napravi praženje (ro-št.anje), ko je bledo rumeno, deni notri pretlačeni grah, osoli in zalij z vodo ali pol vode in mleka. Ko prevre, je gotova za servirat.
Telečji zvitki Zreži telečji stejk ali drugo teletino, ki se lepo reže na koščke ter jih malo stolči, vendar ne tako. da bi jim naredila luknje; nasoli jih. Potem drobno sesekaj Špeha, zelenega petršilja in malo česna in s tem namaži koščke, pa malo dišave poštupaj, potem jih trdo zvij vkup. V koeo deni malo masti, potresi gori malo drobno zrezane čebule, položi na to zvitke ali klobasice ter speci v roru, da bo lepo rumeno. Predno serviraš, vlij mokroto 6ez. Serviraj s krompirjem in solato.
Kuhane kumare Olupljene kumare zribaj, osoli in popopraj ter pusti eno uro stati. Naredi roštanje bledo rumeno, deni notri ožete kumare, zalij z juho ali vodo. Ko že nekaj časa vre, deni notri eno žlico kisle smetane, da se malo prevre, potem daj v skledi na mizo k govedini.
Posiljeno zelje Zeleno zelnato glavo nareži malo debelejše kot za solato, deni v kozo, vlij gori malo jesiha in ravno toliko juhe ali vode, osoli in potresi malo s kimeljnom, pa z mastjo ali razbeljenim Špehom pošvrkaj, pokrij in počasi praži. Kadar se mokrota posuši, potresi malo z moko, premešaj, pa zalij z juho ali vodo, da se še malo pokuha, pa daj na mizo.
#	* *
VITAMINI IN NJIH DELO
POLJAK, dr. Kazimir Punk, mlad biokemist je prvi prišel na sled vitaminom. On je spoznal upliv hrane in njen učinek na zdravje raizličnih oseb. Leta 1912 je on položil temelj veliki industriji, ki danes izdeluje in prodaja vitamine v raznih dozah in oblikah.
Prvi je vitamin A, ki nam pomaga za rast. za naš vid in tek pri jedi. Ta vitamin je posebno važen za razvoj otrok. Brani nas pa tudi pred boleznimi dihalnih organov in mehurja ter drži našo kožo vlažno in zdravo. Vitamin A se nahaja v zelenjavi, sočivju, sadju, mleku in mlečnih izdelkih, v mesu, jetrah, ribah in rumenjaku. Velika množina ga je v olju od rib (cod liver, halibut in salmon oil). Tune in sardine imajo veliko vitamina A.
Vitamin B-l pomaga telesu pri prebavi in asimilaciji hrane. Varje nas pred raznimi infekcijami. Bolezen beriberi preprečimo z dodatkom vitamina B-l. Kdor trpi za neuralgijo (trganju po obrazu), naj uvrsti ta vitamin med svojo hrano. Jetra imajo dosti tega vitamina. Nahaja se pa tudi v mandeljnih, fižolu, mleku, drožeh, pšenici, mesu, zelenjavi in sadju.
Vitamin B-2 je bil prej znan pod Imenom vitamin a. Ta vitamin nam podaljšuje življenje in izboljšuje splošno zdravje telesa. Potrebuje ga noš vid. koža in drobovje. Nahaja se v
sadju, svežem zelenju, korenju, koku-sovem orehu.
Vitamin C pospešuje rast in moč kosti in zob, pomaga srcu in žilam. Citru-sovo sadje, oranže, grejpfruti (grapefruits), zelena, paradižnik, korenje, večina zelenjave, jetra in melon so polna vitamina C.
Vitamin D pomaga slabozraščenim in skrivljenim kostem kakor pri nogah detet, potrebuje ga pa tudi naše drobovje, da redno deluje. Ako ima naša hrana maslo, ribe, mleko, droži in rumenjak, pa povžijemo tudi dovolj vitamina D.
Vitamin E da moč telesu in pomaga za splošno zdravje. V vsaki hrani Je nekaj tega vitamina, posebno pa v žitu, ribah, mesu, jajcih in pinacih (peanuts).
Vitamin P potrebujejo lasje, nohtje in koža. Dobimo ga v zelenjavi. Vitamin H je v drožeh, jetrih, obistih. Podgane postanejo lišajive, ako jim manjka tega vitamina. Kakšen upliv pa ima na ljudi do sedaj še niso na Jasnem. To še vedno preiskujejo.
Vitamin K je v prešičjih jetrih, v žitnih preparatih, ako so iz celih zrn (cereals) in v zelenjavi. Komur se kri nerada ustavi, naj išče pomoč v tem vitaminu. Zdravniki ga rabijo pri operacijah žolčnega mehurja, kadar so notranja krvavljenja.
Zadnji znani vitamin je P, ki pa še ni dovolj raziskan.
“V naišl mladosti se ni nihče brigal za vitamine, pa smo bili zdravi in delavni ljudje,” tako je pisala 83-letna Slovenka iz Pennsylvanije. Res je, da se ni nihče brigal, kje so vitamini, samo da je ' bilo dovolj hrane v skledi. Ta kmečka hrana pa je tudi imela vitamine, ne da bi bili vedeli zanje. Življenje po kmetih je bilo v svežem zraku in na soncu, kar je veliko boljše, kakor pa delo po tovarnah, kamor ne posije sonce in tudi svežega in čistega zraka ni v taki meri kakor po deželi.
Gospodinje moramo polznati našo hrano, katero pripravljamo vsaki dan po večkrat za naše družine. Vsled tega je važno, da zasledujemo vse, kar nam nudi sedanja zdravniška in druga znanost ter se po tem tudi ravnamo v našem vsakdanjem življenju. Nespametno bi bilo od nas, če bi šle in si nakupile zalogo vitaminov. Pametno pa ravnamo, da hrano izmenjavamo tako, da pride od vsakega vitamina po nekaj za naše zdravje. Naše telo je kompliciran stroj, ki rabi izvežbane-ga mehanika, to Je zdravnika, da ga drži v redu. Če je s katero kaj napak, naj gre do zdravnika in če ji predpiše vitamine, naj jih jemlje pod zdravnikovem nadzorstvom, ker zdravnik lažje določi, katerih vitaminov komu manjka.	Prispevala	Mrs.	T. K.
—----------o------------
Kaj pomenijo nekatere besede? Agilen, gibčen, delaven.
Arbitraža, izravnava denarnih vrednot.
Brutalen, surov.
Garderoba, shramba za obleko. Konkreten, stvaren.
Rapiden, hiter, deroč.
Substitucija, zamena.
Vestibul, veža.
Vizualen, viden.
mxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXrXXXXXXXXXTXXXXJ
MIKLOVA ZALA
Povest Iz turških časov
(Konec.)
Qj^iitiiixiitxmiiiixxxxxxxxiiiixxm:
“Tukaj podaja tebi, Mirko, ono znano sliko tvoja ■— Zala!”
Mirko je spoznal mili glas svoje žene in njeno obličje ter se jokaje oklenil njenega života.
Vsi so jo kar strme obstopili. Zdaj so ji poljubovali roke, zdaj raztrgano obleko. Vsak bi rad govoril z njo, vsak bi ji rad pogledal v lice.
Tudi Davorin se ji je naposled približal. Ali ko ga zagleda Zala, ostrmi vsa začudena nad nesrečnim človekom. Objame ga in poljubi s solznimi očmi v čelo; češ, on ji je bil edini pomočnik, edini rešitelj njenega moža, a sedaj je zato — berač in nesrečen ubožec!
Vsi so se neizrečeno veselili Zaline rešitve in blagrovali njen prihod. Le Almira se je tresla strahu in groze pred njo. V kot se je potuhnila. Tam je slonela pozabljena in uničena, zakrivajoč si oči, da ne vidi svoje zmagovalke. Pričakovala je obtožbo svojih strašnih pregreh.
Vesela novica o Zalini rešitvi se je raznesla hitro kakor ogenj daleč naokrog. Od vseh krajev je prihrula velika množica ljudstva gledat došlo Miklovo Zaliko. Tudi od cerkve sv. Jakoba so privreli sedaj vsi gledalci v Svetne k Serajniku.
Pred ogromno množico vseh kmetov iz Rožne doline pa so sodili potem pod milim nebom nesrečno izdajalko —-Almiro.
Zala in Davorin sta dokazala pregrešno izdajstvo nje same in njenega očeta Tresoglava. Na dan je prišlo vse njuno početje: njun ponočni pot na Gradišče in njuno tajno shajanje pod Rožčico.
Dolgo je tajila Almira, kar sta trdila njena tožitelja ter izpričevala ključa, najdena pri mrtvem Tresoglavu. Naposled je priznala vse in razjarjeni kmetje so jo takoj obsodili. Živo so hoteli pokopati izdajalko. Ali dobrosrčna in usmiljena Zala je prosila za nesrečno deklico. Na njeno prošnjo so ji odpustili smrtno kazen ter jo obsodili z materjo vred v prognanstvo. Še tisti dan je tiralo razljučeno ljudstvo Almiro iz Rožne doline, in od tega dneva ni bilo več med Rožani ne duha ne sluha o nesrečnem dekletu.
Izdajstvo in lakomnost Žida Tresoglava in njegove hčere Almire je imelo važne posledice za vso deželo. Gosposka je nekaj let pozneje vsled cesarskega ukaza izgnala vse Židove, naseljene na Koroškem. Tako je rešila sebe in ubogega kmeta brezvestnih oderuhov za sedaj in tudi za prihodnje čase. Ljudje pa so bili prepričani o resnici, da se vsako pregrešno dejanje kaznuje, bodisi na tem ali na onem svetu.
V Svetnah pri Serajniku niso ta dan obhajali druge poroke, temveč praznovali so prihod in rešitev pogumne in zveste žene Žalike.
• * *
To je povest o Miklovi Zali. Spomin na njo še živi dandanes v Rožni dolini na Koroškem. Ako prideš, dragi čitatelj, kdaj v tisti kraj, oglasi se pri Miklovih! Z veseljem ti bo sivolasi mož pripovedoval o Miklovi Zali. Z navdušenjem ti bo imenoval njeno ime in te prosil, da ji ohraniš tudi ti — blag spomin.
ZGODOVINSKI DODATEK
V objavljeni povesti se je skušalo naslikati črtico iz naj-žalostnejše zgodovinske dobe slovenskega naroda. To je slika iz onih časov, ko je neverni Turek požigaje in ropaje razsajal po zemlji slovenski. Veliko so trpeli naši očaki pod turškim mečem, njih žene in otroci so mnogo prestali pod tujim nasilstvom. Napisale bi se lahko debele knjige samih žalostnih spominov na turške napade, pripovedovale bi se lahko vsak zimski večer razne pripovedke o krvoločnem turškem ropanju in požiganju po naši zemlji, a vse to, smem reči, bi še ne bilo dovolj. Toliko je namreč število grozovitosti in vnebovpijočih krivic, ki so jih storili Turki našemu ljudstvu.
Več nego dve sto let je trepetal naš narod pred azij-
skim sovražnikom, in turški konji so teptali rodovitna polja našega ubogega kmeta. Ni skoro večjega kraja na Slovenskem, kamor bi tekom XV. in XVI. stoletja ne bil pri-hrul krvoločni in požrešni nevernik, požgal tam cerkev in hiše ter uničil nesrečnemu poljedelcu, česar ni mogel pojesti ali kot plen odnesti s seboj. Ljudi pa je lovil, kakor lovci divjo zverino, ter jih odvajal v sužnost. Najbolj so Turki segali po otrocih in ženskah. Brez naropanih krščanskih otrok in lepih deklet se ni smel skoro noben turški poveljnik vrniti iz naših dežel k svojemu sultanu. Zenske so bile potem sužnice na cesarskem dvoru ali v palačah visokih turških gospodov, kakor se je bilo to zgodilo tudi z “Miklovo Zalo.” Dečke pa so dejali v poseben vojaški zavod. In tu je krščanska deca pozabila na svojo vero in domovino ter se popolnoma poturčila. Iz teh, nekdaj krščanskih in slovanskih mladeničev, so vzgajali hrabre in pogumne vojake. Iz njih je nastala ona glasovita “janičarska četa,” ki je bila strah in trepet vsaki krščanski vojski. Janičarji so bili nepremagljivi in pravo jedro vsake turške vojne. Z njimi so sultani užugali krščanske narode, pred njimi je trepetala tudi zemlja slovenska. Neverjetno je skoro to, ali gola resnica, da so naropani krščanski otroci, slovenski mladeniči, seveda sedaj poturčeni, napadali svojo lastno domovino in morili lastne svoje rojake. Ali to je mogel storiti le krvoločni Turek. Spoznal je prirojeno1 hrabrost in pogumnost slovenskega naroda in na povedani način se je tudi sam okoristil z dobrimi lastnostmi naših očakov.
Prvikrat je Turek prihrul na slovensko zemljo 1. 1396., zadnjikrat pa so se bili Slovenci z njim 1. 1596. pri Petrinji ob reki Kulpi. Dolga doba dveh stoletij zavzema torej oni čas, ko se je borilo naše ljudstvo proti ljutemu neverniku. Poglejmo si v sledečem najhujše navale krutega sovražnika v našo zemljo!
Prvi večji turški napad je bil 1. 1418. Tedaj je privrelo, kakor zgodopisec Megiser (umrl 1. 1616.) in drugi za njim pripovedujejo, blizu 20,000 nevernikov nad ogrske in štajerske Slovence do Radgone. Sovražnik je oblegal imenovano slovensko mesto. Ta strašna novica je vzdramila vse sosednje pokrajine in v kratkem je prišlo baje okoli 12,000 hrabrih, dobro oboroženih mož s Štajerskega, Kranjskega, Koroškega in Hrvatskega obleganim kristjanom na pomoč. Vnel se je hud boj. Sreča junaška je bila mila kristjanom. Turka so uničili, in mesto je bilo rešeno.
Trinajst let pozneje, t. j. leta 1431., je prilomastilo zopet v našo deželo kakih 8000 nevercev. Sedaj so si pa poiskali kračjo pot, skozi deželo hrvatsko, ter udarili, presto-pivši kranjsko mejo, na slabo utrjeno Metliko. Iz lesenih hiš obstoječe mesto je kmalu premagal sovražnik, pobil ondi zbrane kristjane, razrušil cerkve in hiše ter poropal vse, kar mu je prišlo pod roko. Nato so se napotili proti Novemu mestu in ga oblegali. Sedaj pa sta zbrala kranjski in koroški deželni glavar blizu 4000 korenjaških vojakov in udarila na sovražnika. Tudi tukaj je čutil Turek trdo pest slovensko, in izgubivši več tisoč mož, je pobegnil v Bosno.
Ta pogumnost je bila Turka za nekaj časa ostrašila. Celih 40 let ni bilo več nobenega nevernika na zemljo slovensko. A kar naenkrat privre kruti sovražnik 1. 1469. nad Slovence. Ljuta druhal požge mesto Kočevje in druge vasi, potem dirja na ižansko polje, v Mateno, v Šmarje in celo do Ljubljane, kjer so sežgali šenklavško cerkev. Druga četa je med tem ropala in razsajala okoli Žumberka in Kostanjevice ter si postavila tabor na šentjernejskem polju. Konec tistega leta je še prihrula velika turška vojska na Ogrsko, v Slavonijo in na štajersko do Celja. Ker si je pa ni žalibog nihče hitro postavil v bran, so neusmiljeno ropali po naših krajih._ Okoli 20 do 30,000 kristjanov so pobili ali pa odvedli v sužnost, med njimi baje tudi 500 deklic in dečkov. Pozneje se je bilo res nekaj naših vojakov nabralo, ali Turek jim je s plenom in ujetniki vred nekaznovan odnesel pete.
Bogati plen in počasnost naših vojakov sta sovražnika tako opogumila, da je odslej naprej kaj pogostoma napadal naše dežele. V bodočih letih je divjal na Dolenjskem, kjer je razrušil Zatičino z lepim samostanom; razsajal je po Štajerskem, moril in požigal na Gorenjskem; da, leta 1473. je udaril (prvikrat) celo skozi Kokrsko dolino na Koroško in turška povodenj se je razlila, vse pred seboj uničujoč, po vsej Podjunski dolini do mesta Celovca in Rožne doline. Žalostni so bili ti časi za naše ljudstvo. Do 6000 ljudi je bilo odvedenih v sužnost, mnogo in mnogo pa umorjenih. A nesrečnemu kmetu ni prišel nihče na pomoč. Državna vojska je imela po drugod, zlasti na Nemškem, mnogo oprav-
ka, domači deželni knezi pa so se zavarovali v lastnih trdnih gradovih. Tako je ostal naš kmet osamljen in brez pomoči. Sam se je torej branil proti krutemu sovražniku; toda kaj more kmet, oboroženi le z vilami, tolkačem in po-ratom, z dolgimi žreblji obitim, storiti uspešnega proti hitrim, dobro oboroženim turškim konjikom!
Vse to so Turki hitro spoznali in tedaj so tudi brez vsake skrbi ropali in požigali po lepih naših deželah. Ni preteklo skoro leto potem, da ne bi bil prišel nevernik v naše kraje, kjer je samolastno in brezskrbno ropal in plenil. Najhujše so razsajali Turki 1. 1476., 1478. in 1480. med Slovenci. Posebno zadnji dve leti sta med koroškimi Slovenci s krvavimi pismenkami zapisani v spominski knjigi našega naroda. Iz tega časa je tudi povest o “Miklovi Zali,” ki se je dogodila 1. 1478., ko je bil najgrozovitejši turški napad na zemljo koroško. Kakor se po vseh drugih slovenskih okrajih še dandanes nahaja mnogo spominov in pripovedk iz turških časov, tako živi tudi med koroškim ljudstvom mnogo takih pravljic, ki nam opisujejo tužno dobo naše preteklosti. Najbolj v spominu in ustnem izročilu narodovem pa se je tu ohranil napad iz leta 1478.
Ta strašni naval nam natanko opisuje Jakob Unrest, tedaj župnik v slovenski župniji Teholici (sedaj Dholica) nad Porečami ob Vrbskem jezeru. Umrl je najbrž 1. 1493. Unrest je sam doživel te boje in nam obširno poroča o njih. Dne 26. malega srpana istega leta so došli Turki sem od Gradiške na Koroško. Pri Kokovem blizu Trbiža so se jim kmetje postavili v bran, ali ti so se deloma razšli od samega strahu pred sovražnikom, deloma pa jih je potolkel Turek. Sedaj mu je bila odprta steza in pot v srce koroško. Na več oddelkov so se razdelili, in vsaka četa je potem zase plenila, požigala in ropala po raznih dolinah in krajih. Tudi v Rožno dolino so tedaj prihruli neverniki in tu so se takrat godile vse one nezgode in grozovitosti, ki so opisane v tej povesti.
Poteklo je že od tistega časa nad 400 let, a v našem DR. F. JAKLIČ:
MATI
gLIKE sv. Ane so splošno znane: postarna žena sedi na
okrašenem stolu, poleg nje pa stoji dekletce — Marija; mati gleda z resnobno ljubeznijo na svojo edinko, hčerka pa zaupno naslanja na mater in posluša njene besede.
To je vzor razmerja med materjo in hčerjo. Le žal, da v premnogih slučajih ni uresničen; med materami in hčerkami večkrat vlada neverjetna odtujenost ali pa vsaj velik primanjkljaj ljubeče zaupnosti in duševne skupnosti, ki bi se naj prelivala iz enega srca v drugo. Mati bi morala biti najboljša vodnica in svetovalka, toda to ni vselej tako. Mnogim materam je prekasno žal, da se niso potrudile, pogledati globje v hčerino duševnost in jo krepko, pa ljubeče usmeriti proti dekliškim in materinskim vzorom.
Včasih si človek misli: če bi se moje življenje še enkrat začelo, kako vse drugače bi živel! Kako bi izrabil vso dolgoletno skušnjo! Življenje staršev, življenje matere pa se na skrivnosten način zopet začne in obnovi na otrocih, na hčeri, naj torej mati porabi svoje življenske skušnje za pravilno usmerjenost novega življenja! In obratno: tudi mlad človek se večkrat zave, kako nevarno in usodno je zanj, če si mora šele sam utirati pot skozi mladostne nejasnosti in prevare; zaželi si vešče roke-vodnice. Kje bo pa našel boljšo in zanesljivejšo kot pri lastnem očetu in materi?
Kdo more hčer tako dobro razumeti ko njena lastna mati? Kdo tako poznati svojstvenosti in posebnosti hčerine duše kot jo mati? Dušeslovje nas uči. da je naša duševnost z vsemi svojimi značilnostmi in posebnostmi utemeljena in zakoreninjena v živčevju, uči nas pa tudi, da je živčevje otrok še prav posebno slično živčevju staršev. Duhovno oko matere torej edino more prodreti v vso globino hčerine duše. Tudi očetova narava je v otrocih, je v hčeri. Toda oče ostane bolj oddaljen od duše otrok, ker ga skrb za življenje drži večji del izven hiše. Zato je oče do hčere po navadi ali premehak ali pa včasih pretrd, ker mu je duša vsaj v nekaterih bistvenih straneh drugače ubrana kot hčerina.
Naj bi torej bili materina in hčerina duša po najnež-nejših vezeh ljubezni in po najprisrčnejših spojih zaupanja združeni med seboj. Kako prav bo to za obe!
Kako sladko zavest ima torej mati, hčerina prva in glavna vzgojiteljica ob misli: to bitje mi je dano zato, da ga z vzgojo in molitvijo izoblikujem za Boga in mu pomagam doseči večno in časno srečo! Zato se naj matere vse bolj podrobno seznanjajo z vzgojnimi načeli, z vzgojno prakso.
ljudstvu na Koroškem še sedaj živijo spomini na ono žalostno dobo. Z veliko navdušenostjo se še dandanes pripoveduje med Rožani o hrabrosti Miklove Zale, o njeni turški sužnosti, o njeni rešitvi in nevarnem potovanju domov v svojo domovino. Dobro še znajo za hišo, kjer je prebivala hrabra deklica, in vsak ti ve za dom, kjer je gospodarila s svojim možem Serajnikom, potem ko se je srečno vrnila iz globoke Turčije, iz mesta Carigrada.
Ta ljudska pravljica in poročilo Unrestovo je služilo za podlago tej povesti. Zdelo se mi je vredno, da se seznani slovenski narod s to hrabro in znamenito junakinjo in da se otme njen spomin pozabljivosti.
Velike nezgode in nesreče, ki so tolikokrat zadevale naše ljudstvo, so vzdramile vendar naposled državo in posamezne kneze. Vsestransko so se jeli sedaj pripravljati vsi narodi skupaj na turške napade in tako se je po dolgem času posrečilo kristjanom, da so večkrat Turka pobili do dobra. Turški boji še seveda zavoljo tega niso prenehali.
V	sledečem stoletju, t. j. do leta 1596., so še prilomastili Turki zdaj tu, zdaj tam v naše dežele, ali njihove grozovitosti niso bile več tolike, kakor v prejšnjem stoletju; kajti združena moč kristjanska jih je vselej v kratkem zapodila čez mejo nazaj v Turčijo. —
Čuditi se moramo žilavosti in vztrajnosti našega naroda, da je mogel pretrpeti toliko nezgod in nasilnosti. Marsikateri drug narod bi že bil obupal in se vdal neverniku, odrekel se svoji veri in domovini; ali junaški slovenski očetje so se borili vztrajno in pogumno za najsvetejše svetinje, za vero in svojo domovino. Zatorej gre vam, slavni slovenski pradedje, večna hvala in čast, da ste se, kakor neužugani vitezi, bojevali skupno in vztrajno za našo vero in lepo našo domovino. Le vaša vztrajnost v veri in vaše domoljubje, le vaš pogum in hrabra vaša roka nas je obvarovala, da nismo postali žrtev turškega nenasitnega žrela.
Slava vam in večen spomin!
— KONEC —
IN HČI
Mati bo tudi z vajo v samopremagovanju in kreposti okrepila moč in hčerine volje. Vsak dan se ji nudi nešteto prilik za to. Neobhodna pogoja, da bo mati uspešno vzgajala hčer, sta ugled in pa zaupnost hčere do nje. Ugleda tam ni, kjer ni samopremagovanja, krepke odločnosti in mirne preudarnosti. Večno godrnjanje matere mori zaupnost v otroških dušah. Če ni kaj prav, naj mati jasno, pa odločno obrazloži, potem pa se naj nebo zjasni v družinski ljubezni. Zakaj bi naj mati tudi pohvalila hčer, kadar vidi, da hči dela po svoji najboljši moči za splošen ugled? Saj vemo, kako se duša poživi ob njej!
Mati in hči se naj še posebno zaupno zbližata v tako odločilni dobi telesnega razvoja in dozorevanja hčere. Hči takrat nujno potrebuje vodstva in pojasnitve v velevažnih življenskih vprašanjih. Če tega ne bo dobila od matere, si ga bo šla iskat k motnim in kalnim virom. Ta pouk pa ni lahka stvar in se je treba z molitvijo, razmišljevanjem in morda tudi s posvetovanjem z veščim duhovnim vodnikom pripravit zanj. Vsako besedo je treba prej dobro preudariti.
Zaupnost mora vladati med materjo in hčerjo pri izberi poklica. Zaupnost mora spajati mater in hčer tudi v srčni izberi, ki si išče tovariša za življensko pot. Naj tu mati ljubeče prihiti hčeri na pomoč, naj spozna pravo vrednost ženina, upošteva pa naj tudi srčna nagnjenja mladih ljudi. Tudi po poroki bo mati našla dovolj prilik, da ji bo delila svojo ljubezen ter ji stala na strani ob vsaki potrebi. Hči bo čedalje bolj uvidela, kolika dobrotnica ji je mati. Kot dobra mati bo hčeri vedno pomagala brez vsakega godrnjanja, da ji je že dovolj pomagala, ker naloga dobre matere je stati ob strani hčere do svojega zadnjega izdiha. Mati, ki pričakuje ljubezen od svoje hčerke mora biti prva, ki ji isto izkazuje v vseh ozirih. Kako žalostno je za mater in hčer ako se v mladosti ne zastopita in če ni med njima stika, ki prihaja iz notranjosti duše in srca potem bo najmanjši vihar odvzel iskro ljubezni in prav nič čudnega ni, ako se nikdar več ne povrne med njima. Potem bo postalo vse mlačno in le po imenu mati, hčer. Zato naj si vsaka mati najprvo skuša pridobiti ljubezen svoje hčere z dobrohotnostjo in s tem bo rasla tudi srčna hvaležnost in zaupljivost hčere. Težava, pa prelepa naloga matere bo imela svoj odsev na življenju hčere, kakor tudi nad vnuki in vnukinjami širila svoj blagoslov. Bog čigar namestnika sta oče in mati, je pa vse to vpisal v knjigo življenja in jima pripravil prelepo plačilo.
Ao. 7 _ Vol. XU.	The	"Datefn	July,	1940.
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA
YOUTH AND RECREATION BOARD
DISTRICT 1—Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio, president of Board
DISTRICT 2—Miss Molly Sumic, 222—57th St., Pittsburgh, Pennsylvania
DISTRICT 3—Mrs. Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago, Illinois
DISTRICT 4—Mrs. Frances Marinsliek, 438 Sheridan St., Ely, Minnesota
DISTRICT 5—Mrs. Dorothy Meister, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colorado
DIRECTOR OF JUNIOR DEPARTMENT—Miss Albina Jancar 1686 E. 32d St., Lorain, Ohio.
Ulij <Trip Through Europe
By Evelyn L. Fabian
PRAGUE
'P'HE ride from Vienna to Prague was beautiful. The train
stopped at Braclav, Brno, Češka Trebova, Pardubice and then Prague. Our train covered the distance in seven hours, the route lying through a pleasant, hilly, agricultural country, intersected by a low mountain range, in which the harvest was in full swing. The countryside was, in effect, a vast farm, its checkerboard fields were vivid with the color of maturing crops. The energy and the agricultural skill of the Bohemians was evident in the abundance of the crops.
On reaching Prague, we arrived at one of the central railway terminals, hired a cab and drove to the Ambassador Hotel on Vaclavske namesti. There is a comparatively large number of hotels in Prague and we were told that they are often filled to capacity. We chose the Ambassador because it was situated in the center of the city and which tended to be international.
is heavier and sweeter. In Prague there are also a number of establishments which serve nothing but beer. Some of them, particularly the famous “u Fleku,” is a place where customers come to drink and bring their supper with them.
After our meal we walked along the main streets which were filled with throngs of people. There was so much gaiety that now I often wonder how much it must have changed. Prague is full of cafes, taverns and wine shops which are open most of the night and which generally provide some sort of musical entertainment, including gypsy orchestras. It has many night clubs, which are here known as “bars.” Most of them are beautifully furnished and their attractions include a dance floor and orchestra. Between the dances they have a variety of performances. That evening we enjoyed ourselves at Manes which is a high class garden restaurant and cafe above the Vltava River. We had refreshments and danced. Then we rode the tramway back to the hotel—which was then already midnight.
The following morning we had breakfast at the hotel consisting of coffee which was very good, crescents and rolls with honey and jam. The honey has a wonderful aroma because the Czech bees obtain the ingredients for their honey from the blossoms of the fragrant lime trees.
At 9:20 a. m. we met at the Powder Tower and from there left on a city sightseeing tour in a Blue Motor Coach having an open top. There were about 15 individuals in our group. A middle-aged woman, quite amusing as well as interesting, was our guide.
The Upper Part of St. Venccslas’ Square
Mrs. Novak, Alice Železnik and I shared one room together, and I must say we got along just splendidly. Mrs. Prisland and Hermine made a comfortable two-some and our bodyguard Mr. Matt Ferrell (Ferjančič) of Milwaukee always made good connections. Having unpacked and changed our clothing we went to Chobek’s for dinner. I enjoyed the roast goose with cabbage and their famous knedliky which accompany all Czech dishes. Their rolls are excellent—usually sprinkled with caraway or poppy seeds and sometimes with coarse salt. Veal is also very popular, prepared in many different ways. I remember having pigeon at one meal which was very palatable. They also have very excellent Czech pastry known as “domaci dort” or “home-made cake.”
Beer is the most popular drink in Prague. All the restaurants serve good beer and well chilled. Czech beer may roughly be divided into light beer and dark beer, which
Prague — The Castle — St. Vitus Cathedral
The Old Town, so called, lies adjacent to the river and is the picturesque center of Prague. The Powder Tower, which is one of the gates of entry, erected in 1475, is the sole survivor of the eight entrance gates of the old city. It is a very highly decorative Gothic gateway and it bids entry into a quarter whose winding and tiny narrow streets are as patriarchal as itself. Riding through these narrow thoroughfares which are lined with shops and offices we came presently to the Old Town Square, a large plaza around which cluster some of the most historic and significant monuments of the city. On one side is the Old Town Hall and on the other the famous Tyn church which was built about 1370. It is the ancient Hussite house of worship whose many pinnacled spires are visible from every part the city. In the center of the square is a massive sized statue of John Huss and his devoted followers.
Some modern additions have been made on the old Town Hall, but in appearance one can tell it is a structure of the past. Much activity still goes on as we noticed when walking through the building. In the council chamber, the
iV-j*-s? .j,-
2; «j
walls were adorned with the insignia of the medieval guilds. In the fourteenth century bay chapel we observed on the pavement a spot marked where, in 1621, after the disastrous Battle of the White Mountains in which Bohemia lost its liberties, twenty-seven noblemen who took part in the defense of their country were executed by the Hapsburg victors.
The Astronomical Clock — Prague
Third from left is Albina Novak, then Evelyn Fabian, Alice Železnik, Mrs. Prisland, Hermine Prisland (holding her coat in arms), Matt Ferjančič (in dark suit). The rest were strangers in our group.
Th great mechanical clock on the tower of the Hall is perhaps the most interesting feature of the building. It is built in the tower wall beside the doorway. Extra hands tell the hour of sunrise and moonrise; gilded sun and planets and zodiacal signs reveal the secrets of the morning and evening stars. Then there is another ordinary clock around the angle of the wall. But even without these, you can almost tell the time of day by the crowd in the square. As each hour approaches, groups gather from the shops and side streets and courts. They stand and wait as we did so earnestly, while the great clock ticks away its seconds. The Ram, and the Bull, the Virgin, the Scorpion and the Goat dance their eternal measure about their lord, the Sun. The bell of the tower clock tolls a loud, majestic stroke. The shadow of the gnomon on one side falls across its dial. At last, whirring a little, the astronomical clock strikes. Immediately, high up under the gable, two little blue doors fly open. A procession of figures . . . Christ and the twelve apostles pass in review above the symbols of Venus, Mercury and Mars. With the final twitch of Matthia’s scarlet mantle the doors click shut. We all sighed with satisfaction and life in the market square began a new hour. The picture above shows our sightseeing group standing in front of the astronomical clock.
We were told that this great timepiece was constructed in 1480 and renovated in 1550—and thereby hangs a tale. I shall tell you as I have heard it. Legend has it that when it was completed, its builder—Hanus, was blinded so that no other city might be able to have him build a timepiece of the same significance. The years rolled on, and when he was about to die the sightless Hanus made a request that he be permitted to visit the tower and for the last time ascend its interior and caress the mechanism which he constructed. The request was granted, no one dreaming that there was revenge in his heart. Arriving at his destination and feeling for the vital part of the works, Hanus siezed a hammer which he had concealed in his clothing and smashed the delicate mechanism to bits. For many years, it was said, the clock which was the glory of the city was a hopeless wreck. No one could be found with genius enough to repair the damage, and it was not until 1550 that a master workman solved the problem and put the clock in order once more.
Just before we left this site we saw the resting place of the Unknown Warrior with an eternal light burning, at the chapel of the Old Town Hall.
The Tomb of the Unknown Soldier
We boarded the bus and rode by the New Town Hall, Clementinum University on Kriznickove namesti, the New City Library and then stopped and visited the Old Jewish Cemetery on Josefska trida. Having paid the small fee required for admission to this burial ground we entered its precincts and strolled along the tiny paths which wind through the shrouded enclosure. This old Jewish burial ground is certainly unique. The graves are piled up one on top of another. The law in the old days only allowed the Jewish community a certain measure of land walled in, so, not being able to spread they had to pile the graves one above the other until the old Synagogue that stands in the enclosure appears sunk ten feet below the topmost layer. So here in this tiny cemetery, canopied by Spanish lilac and elder trees, whose cramped and twisted stems rise from among the tombs, stand twelve thousand moss-grown headstones and sarcophagi. The result of this congestion is a medley of densely packed memorials in soft browns and grays touched by moss and crumbled by time. The earliest inscription is on the tomb of a rabbi buried in 1439. Symbols of the tribe to which the deceased belonged appear on many of the stones.
Prague — The Ancicnt Jewish Cemetery
The Old-New Synagogue is the oldest Jewish building in Prague—built in 1270. It is remarkable for its plastic decoration in stone. The synagogue is divided—one side for the men and the other for the women.
Back to our bus and continuing on, we rode past the Applied Art Museum, Parliament House on Smetanovo namesti and over the Charles Bridge. From the bridge you
see on the opposite bank spires and domes of venerable buildings piercing the sky. The colossal royal palace, once the residence of the Bohemian kings, and the high towers of the Gothic Cathedral pierce the sky—making a beautiful picture. For centuries this bridge has carried the city’s traffic to the so-called Little Town. It is by far the most beautiful of all the bridges spanning the Vltava even though the others are more modern in design. It is nearly a third of a mile in length. Each end is protected by towered Gothic gateways. Parapets guard both sides and above them on buttresses rise twenty-eight statues and group of saints. Then in the middle on one of the buttresses is not a saint but a great bronze crucifix. It was erected in 1606 and is the only known statue of Jesus bearing a Jewish inscription. The guide told us another legend about it. The legend relates, and it is so inscribed on the monument, that on a September day in 1696 a Jew, for some reason or other, spat upon the statue and uttered blasphemous words against Christ. Overheard by passers-by he was seized and haled before the court which directed him under penalty of the severest punishment to erect in a great golden halo around Christ’s figure the graven words “Holy, Holy, Holy.” So this inscription still remains.
When we crossed the bridge we came to the part of Prague that is called “Mala Strana,” which consits entirely of old palaces and similar buildings. Here is the Baroque of St. Nicholas and also the ancient Valdstyn Palace. When we came to Hradcany, the Castle of Praha and residence of the President of the republic, we got out of the bus and made a more thorough visit of it. This happens to be the chief attraction of Prague. Part of the palace is used for the government’s administrative staff but several spacious
The Tomb of St. John Nepomuk in St. Vitus Cathedral
The Cross with Hebrew Letters on Charles’ Bridge halls have been kept free. We went through two great vaulted chambers in which a museum had been established, and two immense reception salons with enormous crystal chandeliers in the French style. We were told that before the days of modern lighting three thousand candles illuminated one of these chambers during a state function. We visited Vladislav Hall, Old Diet, Imperial Court Chancery, Spanish Hall and the Rudolph Gallery.
From the center of one of the large courts rises the Cathedral of St. Vitus, a beautiful Gothic church whose spires tower over the palace. Aside from its architectural glory it is unique because it is knit into the fabric of the palace, inclosed within its courts;—and noteworthy because it contains the tomb of “Good King Wenceslaus,” and within its solemn walls the Bohemian kings were crowned. It took six centuries to build St. Vitus. The building operations went on slowly because they were so often interrupted by wars, political changes, economic disturbances and such. St. Vitus’ Cathedral is the Westminster Abbey of Bohemia. An entire chapel is devoted to King Wenceslaus, whose interior is inlaid with semi-precious stones and adorned by time-faded frescoes. Above the chapel are kept the Crown or Coronation jewels of the Bohemian kings. The modern ornamental mosaics in the windows and on the Walls are worth seeing.
Nearby is the most picturesque corner of Prague, a tiny street within the palace precincts—known as the street
of the Alchemists or the Golden Street. Its tiny buildings are one story high and in appearance look like doll houses. They adjoin the Castle and their windows overlook the moat (a deep ditch). They are the smallest of Prague houses with economical rooms for one family. At one time they were occupied by workmen employed in completing St. Vitus’ Cathedral, and later by the Castle guards. The presumption that they were occupied by alchemists (early chemists) is incorrect.
We left the Castle grounds and rode along Loretanske namesti where Černin Palace was pointed out to us. It is one of the largest in Prague and is the official residence of the Czechoslovak Ministry for Foreign Affairs. A little further on we came to Velvedere, the ancient summer palace of the Queens of Bohemia. Then we rode by the Senate, the Square of the Small Town, the Monastery of the Knights of Malta, Van Beethoven’s residence, Tyrš House —headquarters of the Sokol Union, the Legion bridge, Charles Square, Peace Square, then drove down Marshall Foch Street to the National Museum, Wenceslaus Square and then returned to the Powder Tower which ended our tour.
We returned to our hotel about 1 p. m. Had lunch in a nearby open-air restaurant and then sat in our hotel lobby and wrote out some cards. We never failed to write home and let our folks know just where we were. We met a gentleman who was a doctor and had quite a conversation with him. Later an American Consul and the Czechoslovak Consul came and sat amongst us in our circle. We asked them a number of questions concerning the situation in Europe and their country at that time, but received only a vague response for they preferred not to talk in a public place. They suggested we visit some night spots in Prague, and see how the people of Prague enjoy themselves in the evening. It is well after midnight that the night clubs become animated with people.
Do you know that at noon the entire city takes a recess for two hours? This we noticed in every city where we stopped. The shops are closed and the people give their leisurely attention to luncheon. The people of Prague delight in dining out of doors. Most of these out-door restaurants are found in the rear of business buildings, on the balconies of hotels and kavarnas, with music usually accompanying the food. Outdoor cafes, fringing the sidewalks, are popular throughout the country and almost every hotel has its terrace where people sit and drink their golden beer and coffee while the world passes by. All the really smart restaurants are in the basements. To be gay in Prague one must go underground.
We spent much of our afternoon shopping on Vaclavske namesti, Vodičkova and Jindrišska ulice, where the best shops are situated. We saw some very beautiful displays of glassware, porcelain, leather goods, jewelry, linens, dolls, etc. In most of the stores we had no difficulty in regards to the language for most of them have indications by an inscription on a flag that English is spoken there.
There is no lack of theaters in Prague. There are some cinemas that are located in large and attractive underground premises and have excellent programmes consisting, as a rule, of foreign films. They also show many American films.
In the evening I went to “Pod Slovenskou Viechou” on Vaclavska namesti with a gentleman I had met through the consul in the early afternoon. It was one of these underground kavarnas with a large dance floor in the center and tables under the trees surrounding it. From tree to tree hung gloriously colored lanterns all lighted, thus enchanting the atmosphere. On the stage played an eight-piece popular orchestra. We danced while they played and sang Bohemian and American numbers. Oh yes, — I must not forget to tell you about the Czech sandwich I had, which was quite different from ours here. It consisted of a rather thick slice of bread on which was laid, in friendly juxtaposition, a small slice of ham, another of German sausage, a sardine, a piece of cheese, and portions of hard boiled egg, tomato and cucumber, with an olive and pickle. It has no cover, so perhaps it cannot rightly claim the title of “sandwich,” but it serves the same purpose. I wondered if it was symbolical of the mixed races of the Republic.
On the premises were two women selling beautiful flowers and corsages. So, — I came back to the hotel with a corsage on my lapel.
Prague was then so gay and full of life — crowds of people on the streets during all hours of the day and night.
No city livelier than Prague itself with the exception of Paris. The people of Prague are very kind and hospitable and when they see you are interested in their country, you at once win their hearts. They make friends very easily. So it is best to maintain a neutral attitude and get to the truth by your own observation.
The following morning we packed our grips and then went to the Belgium consulate office for visas, but were told Americans did not require them. We then had dinner at the hotel and left Prague at 2 p. m. for Berlin.
(To be continued.)
“ZVEZA DAY” IN LEMONT ON JULY 21!
The time is approaching, when you are to decide whether you will join in with the other groups, who are to come to Lemont on July 21, 1940.
As this is the first time our organization is having a pilgrimage of its own, it is expected that a large crowd from various branches will attend and pay homage to our Blessed Lady, Help of the Christians.
1 am sure that a great number of you have never had the opportunity to visit the Shrine in Lemont, others again would like to come here to bring back the sweet memories of by-gone days of their country in Slovenia when they would go at least once a year to visit the Mother of Help on Brezje. All such hopes and desires will be fulfilled when you visit the shrine in Lemont on July 21st.
Do not hesitate, take this opportunity to be in Lemont to meet members of various branches who will come from near and far for the same spiritual purpose.
I am sure if you will travel in a group that a special rate may be acquired, if you inquire at the railroad station or the bus station, whichever way you prefer to travel.
We are to meet at 10:30 a. m. in front of the old church in Lemont and then proceed in a procession to the altar of Our Lady of Lourdes, where Holy Mass will be read for the living and dead members of our organization. The blessing of the island “Bled” will follow.
Dinner will be served from noon to 2 p. m. At 2:30 p. m. a short and interesting program is scheduled, where various interesting speeches will be heard. We’ll be hon-
ored with the presence of Rev. Milan Slaje, our spiritual advisor will deliver the main address. There’ll also be a musical program and folk dances. The cadets of No. 20 will give a short exhibition in drill-work.
We also invite other talents and cadets as well as junior members who wish to be included in this program. Whoever wishes to take part, kindly notify me as soon as possible.
We also ask our members and friends, who are coming for “Zveza Day,” to notify the headquarters, that we may know approximately for how many to prepare dinner and other meals during the day. It is necessary that we know this, as dinner will be served by Branch No. 20 of Joliet.
The entire affair for “Zveza Day” will be directed by the two nearby branches, the Chicago No. 2 and Joliet No. 20. The general chairman of this committee is Mrs. Emma Planinšek, local president of No. 20, and her assistants are Mrs. Mary Tomazin, president of the supreme auditing committee, and Mrs. Anton Terlep, treasurer of No. 20.
I	do hope everyone will be able to come to Lemont on Sunday, July 21st to attend the “Zveza Day” program and thereby help make it a success. — Until then,
JOSEPHINE ERJAVEC.
-----------o-----------
SEPTEMBER 14 IS THE DATE!
In the last edition the announcement of the Field Day in Cleveland, Ohio, carried the correct week day but the wrong date. It’ll be held Saturday, September 14, 1940. Preparations are already in the making for one of the most spectacular presentations in the history of our drill teams. It is hoped that the out-of-town drill teams will make every effort to be present. The competition among the drill teams for first honors in drill work should be an incentive to every one interested in the exemplification of floor work, be it an active cadet or a member of the Union. A complete program of the day will soon be made and will appear in the next edition. For the time being there is only one important thing to do: to set aside this date for the SWUA Annual Field Day at Euclid Beach Park, Cleveland, Ohio.
COL. A. NOVAK.
ACTIVITIES OF OUR BRANCHES
The picture on the cover page of this edition is a very significant one. The four girls, members of the drill team and No. 20, Joliet, Illinois, have been pals for twelve years, that is, they have attended St. Joseph’s School together for eight years, graduated from there and this June graduated from high schools. Bertha Planinšek, daughter of No. 20’s president, is lieutenant of the No. 20 Cadets; Isabelle Musich is vice president of the Cadets; Helen Todorovich is a very diligent cadet and so is Mildred Erjavec, daughter of supreme secretary Mrs. Josephine Erjavec. The former three have graduated from Joliet Township High School, and the latter from St. Francis Academy. All four have been with the drill team from its beginning and each is a great worker. They are also members of the B.V.M. Sodality of St. Joseph’s Church, Joliet. (Photo by Gombach.)
No. 1, Sheboygan, Wis.—May proved to be an active month for our Branch, and each and everyone of the members participated wholeheartedly in making it so. On Sunday, May 12, Mother’s Day, we presented our Mother’s Day program in the church hall, which is our yearly event.
There was much diversified talent evident in all the performers and everyone who participated deserves much praise and credit in making the program a success. The newly-organized
glee club, which appeared in Slovene national costumes, presented a colorful program of folk songs appropriate to the occasion.
Mrs. Marie Prisland, supreme president, announced the program and the participants were: two selections by the glee club; declamation, “Tribute to Living Mothers,” Mary Germ, Virginia Suscha, Diana Ribich, Mary Krainc and Joan Gergisch; guitar selections, Ray Modic and Joe Jeray; presentation of a carnation boutonniere to Rev. Rudolph Potočnik in tribute to his dead mother; talk by Father Potočnik.
Then followed a playlet “Vedež,” by Antonia Retell, Anna Modic, Ludwig Repenshek, Valentine Kalan, Anna Zavrl; soprano solo, “Tribute to Dead Mothers,” Miss Vivian Zore; glee club selection; playlet “Yesterday” by Mrs. Ann Wesendorf, Jennie Radovan, He'.en Mervar, Hermine Ribich, Edward Mervar, William Mervar, Ludwig Rakun, Mrs. Mary Rakun, Ronald Kotnik, and Miss Theresa Mervar, commentator; comedy sketch, Mrs. Mary Fedran, Theresa Mervar, Hilda Rasbornik and Val Kalan; closing selections by the glee club.
The program was under the direction of Mrs. Mary Fedran and Miss Theresa Mervar who worked untiringly to make it a memorable event for all who attended. Miss Olga Plesetz was the accompanist for the g!ee club and Mrs. Joseph Rupar directed.
The following Sunday, May 19, the glee club made its first out-of-town appearance when it was invited to participate in the 10th anniversary of No. 43 in Milwaukee at the Tivoli Hall. The members were attired in national costumes and were received graciously at the celebration.
Many thanks and appreciation is extended to Milwaukee Branch No. 43 for the splendid time they showed the Sheboygan group and for their kind invitation to appear on their program.
Mrs. Marie Prisland, supreme president, was honored at the program and was presented with a lovely gift from the Milwaukee group in remembrance of the occasion and her birthday last month.
At the June meeting of the Sheboygan branch, four new members were initiated into the society. Those who were welcomed into the ranks were: Mrs. Rose Carek, Miss Anne Gergisch, Mrs. Helen Golichnik and Miss Doniel-la Hlade.
The various reports were read and approved, and the committee and the members in general were extended appreciation and praise for aiding in making the Mother’s Day program a success, also thanks were extended the Sisters of the church school for their kind help in instructing the children in their presentations.
A speedy recovery is wished all ill members so that they may again par-
ticipate in the activities of the branch.
Much enthusiasm has been shown here in the jubilee campaign and members are working hard to get as many new members as is possible, so that a nice showing may be made.
PAULINE RUPAR.
PRETTY WEDDING AT ST. MARY’S CHURCH, PUEBLO, COLO.
tus.” Miss Blatnick sang a solo, “Ave Maria.” Mrs. Dorothy Meister played Lohengrin’s Wedding March and was the accompanist.
Mr. and Mrs. Frank Prelesnik have returned from a two-weeks honeymoon in Los Angeles, Calif. Congratulations!
No. 10, Cleveland (Collinwood), O. —. The annual field day is just around the corner. September 14th is the day set. Now we’ll be getting down to good work. Remember meetings and practices every Tuesday nite! Please attend; if you are unable, please make it known.
We’ll be glad to see Rose Perovsek back with us. With graduation past, there will be no more home-work. Congratulations, Rose, may success follow every undertaking!
Our monthly meeting was very well attended and this time we really got to business. Keep it up, girls! The main topic of discussion was the Field Day. More about it at the next meeting.
Another new member joined our ranks. Introducing: Jay Baron. Hope your stay will be a happy and long one.
Mr. and Mrs. Alex Prelesnik
Mr. and Mrs. Louis Raspet announce the marriage of their daughter Heddie Ursula, to Alex Frank Prelesnik on April 21 at St. Mary’s church with Rev. Anthony Roit officiating. The church was beautifully decorated with calla lilies, snapdragons and ferns.
Maid of honor was the bride’s sister, Miss Frances Raspet, dressed in pale pink taffeta and hat of matching color. Bridesmaids were Miss Frances Meglen, cousin of the bridegroom and Miss Stephanie Brayda. Both wore aqua taffeta with formal hats of matching color. The maid of honor carried a colonial bouquet of American beauty roses and the bridesmaids carried colonial bouquets of pink roses. Carolyn Piserchio was flower girl and Betty Prelesnik was ring bearer. Both are nieces of the bridegroom. They wore long dresses of aqua taffeta trimmed with pale pink velvet ribbon and hats to match. (Picture on page 274.)
Best man was Joseph Meglen, cousin of the bridegroom, and the ushers were Louis Raspet and Harry Raspet, brothers of the bride.
The bride was given in marriage by her father. She wore a gown of white slipper satin with train. The dress was made in princess style. The lovely veil was on net with lace applique.
Six members of the St. Mary’s cadets dressed in uniform served as honor guards. They were Miss Carolyn Petros, Miss Elsie Yoxey, Miss Marie Kastelic, Miss Mary Kerns, Miss Josephine Kerns and Miss Josephine Petros.
Miss Stephanie Blatnick, Miss Lis-beth Anzick, Mrs. Bernard Jerman and Miss Elsie Pugel sang the following selections: “Mater Admirabiles,” “Sacred Heart of Jesus,” and “Benedic-
Mrs. Albert Morro (Fay Bittens) Mrs. Matt La Nassi (Joy Bittens) The double wedding ceremony of our twin cadets was an affair to talk and write about. Our twin brides were very beautiful as they walked graciously down the aisle, one on each side of her father who gave them away to each husband-to-be. The brides wore the traditional white satin gowns, princess line, with long trains, sweetheart neckline and short puffed sleeves witih fingertip length veils which were held in place by flowing trains. They carried calla lilies and each presented her bouquet to the Blessed Virgin before the double ring ceremony. The attendants wore lavender marquisette gowns, same style as the brides. Each bride received a bouquet of red roses from the team, presented by our little mascots, Patsy Lou and Mary Ann (nieces of the brides). Now that you have your husbands, don’t forget us, we’ll be looking for your presence in
our midst. Best of luck to all of you
Incidentally the following Saturday, our former cadet Josephine Hribar became Mrs. Frank M. Centa. She wore a white satin gown, princess style with long sleeves and a long veil in which she looked gorgeous. She carried white roses and lilies-of-the-valley. Her attendants were her sister as maid of honor and four bridesmaids. They wore taffetta gowns of rainbow hues. A flower girl and ring-bearer led the procession. May happiness and contentment be yours at all times.
Birthday greetings to all members celebrating this month.
ROSE MARY ROSSA, Reporter.
ij I wish to take this opportunity , a to thank everyone, who with gifts, > •
4	flowers and mesages of congra- J *
2	tulations made my graduation * day, June 7th, one of the happi- J Jj est days of my life. Thank you [ very much.
MILDRED ERJAVEC, J; Ž	Cadet	of	Branch 20. >■
*	>• I f^l pjl f^l rjl l|l r£l fjl rriji rji rji tji rji rji rji rj-i rji rji rj-i r^t rjl
No. 20, Joliet, 111. — June was certainly a month of graduations for our team. From the Joliet Township High School graduated our lieutenant, Bertha Planinšek, our vice president, Isabel Musich and Helen Todorovich; and from the St. Francis Academy, Mildred Erjavec. Mildred Gregorich received the beauty operator’s license, while from the St. Francis Hospital in Evanston, Isabelle Gregorich’s sister, Mae Rose received her degree. To all of these, the cadets extend congratulations with the hope that their life in the future be filled with luck, health and happiness.
With spic and span uniforms and shining gold buttons we marched with confidence and pride down the streets of Joliet on Decoration Day. I guess we must have looked quite militaristic, for during our march there was applause or complete silence in admiration. We made such a good impression that we were invited to participate in the G. A. R. convention held in Joliet. But since most of the girls were either in school or at work, we were unable to march.
Olga Todorovich, sister of our cadet, Helen, is at present a baby nurse and in the near future will enter a nurse’s training school. Much luck to you from all of us.
Genevieve Glavan’s dad returned home from the hospital. The cadets wish that he’ll soon be well and happy so that all his days will be filled with cheer.
Every cadet is expected to turn out for Zveza’s Day, July 21st. And to all visiting drill teams we extend a cordial invitation to Lemont, 111.
To all vacationists: I hope you’ll have a fine time. I wish I were with you!
OLGA ERJAVEC.
No. 21, Cleveland (West Park), O.— Mrs. Augustine expresses her sincere thanks for the lovely flowers and gift and also thanks to the ladies who came to visit her thus far. After being in
the hospital ten weeks, she is now at home and would be very glad to have visitors. Speedy recovery, Mrs. Augustine!
Correction:	Alice	Weiss	is	getting
married in August instead of June as we announced in the June edition. Sorry, Alice.
On May 28th the cadets went to the Alpine Village to celebrate their first anniversary. On June 15th we held our anniversary dance.
Congratulations to Mary Intihar who was married on June 29th!
Come on, girls, get to drill practice and see if we can win first prize this year in the competition to be held on Field Day in September.—B. C-ing U.
DORT, Reporter.
No. 23, Ely, Minn. — Several members of the Dawn Club contributed toward the success of the Mother’s Day program held on May 4. Mrs. Anton Skradski was chairman. Mrs. Joseph Skufca assisted Mrs. Skradski with the program.
A feature of this Mother’s Day program was the participation by three sets of twins, Eva and Clara Tonko-vich, Betty and Margaret Deyak, and Mary and Margaret Yakich. The community singing was led by Miss Mary Hutar, assisted by Mrs. Charles Merhar at the piano.
The Kordich orchestra played several numbers and Clara and Eva Ton-kovich sang. Four members of the “Dixie Doll Dance” group presented their number, accompanied by Leona Pecha. They were Mary and Margaret Yakich, Delores Kozar and Jane Zeles-nikar. Songs were sung by a quintet composed of Mary and Margaret Yakich, Betty and Margaret Deyak, and Delores Marolt, under the direction of Miss Mary Hutar. Violin selections were given by Rosaline Urbas and Angeline Velcheff, accompanied by Leona Pecha. Miss Mary Hutar sang several numbers.
The special prize donated by Mrs. Matt Zgonc, was won by Mrs. Christine Kuzma. Table decorations were in charge of Mrs. George Velcheff and Mrs. Joseph Stoll, assisted by Mrs. Frank Zgonc, Mrs. Joseph Stonich, and Mrs. Joseph Starkovich. Mrs. Anton Skradski was chairman of the lunch committee. Mrs. Mary Gornik was the winner of the cake donated by Mrs. George Velcheff and Mrs. John Ro-zandich. The juvenile members were •the guests.
We held our annual banquet at the Community Center. The dinner was served by Vertin’s Cafe. Those who were in charge of the banquet were Mrs. George Velcheff, Mrs. Frank Ser-shen, Mrs. Uno Sarri, and Miss Mary Kordich. The following program was given: Reading “Country School Program,” Rose Koprivnik; saxophone solo, Justine Korent; Medley of Slovenian selections, played on the accordion by Miss Josephine Slogar.
No definite plans were made for the annual picnic as yet. Mrs. George Velcheff will appoint a committee to attend to arrangements for the picnic in August.
MARY MILKOVICH.
GOD’S MINUTE
I have only just a minute,
•
Only Sixty seconds in it,
*
Forced upon me, can’t refuse it, *
Didn’t seek it, didn’t choose it, *
But it’s up to me to use it,
*
I must suffer if I lose it,
*
Give account if I abuse it.
*
Just a tiny little minute—
*
But Eternity is in it.
within the past few months. On the last Sunday of May we were invited to a recital and luncheon at the Notre Dame convent by Sister Mary Richard and Sister Mary Philathea. We thoroughly enjoyed the wonderful performance and are proud of our local talent. Hoping for more enjoyable times such as these!	EMILYN MAHNE.
No. 25, Cleveland, O. — The parade on Flag Day was a colorful spectacle and the SWUA drill teams contributed a good share toward the successful outcome. The St. Vitus Cadets were especially proud of the No. 25 Junior Circle—56 young girls from 4 to 14 years of age, all dressed up like drum-major-ettes with batons and a very striking uniform in blue and gold satin. They received a big hand from the spectators as did all the other drill teams of our Union.
Thank you, Miss Albina (Binnie) Jancar, for the invitation to the semi-formal. It was very nice of you to think of us.
We cadets certainly had a grand time
No. 27, liraddock, Pa. — We wish to thank the many people who attended the first annual joint picnic of the three Slovenian lodges from Braddock and North Braddock and our Branch No. 27 SZZ. Despite the cloudy and rainy weather conditions at the beginning of the day, it turned out to be warm and sunny which was appreciated by everyone attending. The music of Paul Dolinar and his orchestra pleased the dancers very much. We take this opportunity to thank all the workers for the fine job. We also thank all who donated things and thereby helped towards a better outcome. With the fine co-operation you showed that you were interested in the success of the picnic. Since this afair was a big success, we are discussing plans for another joint picnic in August. So watch our “Zarja” for time and date.
MRS. ANNA TOMASIC, President.
No. 28, Calumet, Mich. — The cadets wish to announce that a special meeting was held at which many im-
4
CHAMPS OF SŽZ EASTERN BOWLING TOURNAMENT Introducing bowling team of No. 25, Cleveland, Ohio, which received first prize at the tournament April 14, 1940. (Picture was delayed due to illness of Albina Novak.) They are, left to right: standing: Margaret Klaus, Albina Novak, Anne Burdelick; seated: Alice Meglich (captain), Angela Pozelnik.
portant things were discussed. First was the change in uniforms. At an earlier date the cadets chose slacks for their uniform but a change has been made. We shall now have skirts. The color, however, will be the same.
An instructor was obtained. Mr. Pat Swetish will conduct the practice, at which we hope to have every girl present. Mr. Swetish is enthusiastic about making this drill a success and since we share this enthusiasm let’s all work hard to make it a big success.
Our first public appearance will be in the Declaration of Independence Day parade.
DOROTHY GESHEL, Reporter.
N<*. 32, Euclid, O. — We would like to see every member and the cadets at the next meeting and just as many new ones. You’ll be missing great fun if you stay away from our meetings. So come, everyone! Our heartiest welcome to the new members!
Plans are being made for our dance to be held at Euclid Park on July 26. More news about it later.
Drill practice is the same time as usual. Do you know that we have five pairs of sisters that make up half of our drill team? Congratulations!
Please attend the meetings and pay your dues! Thank you!
ELEANORE BREZEC, Reporter.
No. 37, Greaney, Minn. •— We hereby notify our members and friends that we are having a picnic on July 14th. We hope you’ll all come because we are preparing for a big day with good service in refreshments.
Many thanks to the members for the lovely time we had on Mother’s Day. Thanks to Mrs. Mary Starich for the carnations for each of us and also the men folks.
Congratulations to Mrs. Pete Škraba, Mrs. Louis Zgainer and Mrs. John Benko who became proud mothers of baby girls. Each newborn baby received a gift of four dollars from our treasury.
Greetings with hopes to see you all on July 14th.
FRANCES L. UDOVICH, Sec’y.
No. 40, Lorain, O. — We have now reached the half way mark of another year and another class has graduated. Congratulations to the eight girls in our team who graduated from Lorain High School this June. They are Mary Baraga, Capt. Angela Mahnic, Mary Pogachar, Lt. Mary Skapin, Rose Škerjanc, Jennie Tomažič, Madalene Urbas and Sylvia Žiberna. Rose and Sylvia were among the nineteen honor students who received the highest scholastic record in their class of 388. Mary Skapin and Rose Škerjanc both were inducted into the National Honor Society which of course is the highest honor a high school graduate can attain. The four prime requisites of this society are: scholarship, leadership, character and service. Congratulations again, girls!
By now the “Silver Slipper Ball” is only a memory. This semi-formal dance, sponsored by the drill team, took place on June 22 at the Masonic Temple with music furnished by the Lorain Tophatters.
Summer time, the time for picnics, gaiety, laughter and hilarity Yes, this is the air which will prevail at the Lorain Rifle Club grounds on Sunday, August 11, when we have our picnic. For a grand time, come to Lorain on this day . . . come early and stay late . . . every minute of the day is being planned just for you.
Keep this picnic in mind and make it a “must” affair. Remember: LORAIN! AUGUST 11!
“BABE” TOMAZIN.
No. 46, St. Louis, Mo. — Our June meeting was well attended. Eight new members were initiated. A hearty welcome to everyone! Please come to the future meetings in bigger numbers, thereby stimulating more interest for our activities. Mothers who have daughters 4 years of age and over, please see to it that they join our ranks. It is a great honor for every mother to have her daughters belonging to the same organization and we congratulate the daughters for being members of the Union which was organized by their mothers for the explicit purpose of bringing together all Sol-vene women under the same banner. Showing our love for our nationality makes us better American citizens.
Congratulations to Mrs. Zvanut on becoming a Grandma! See you all at our next meeting.
JOSEPHINE SPECK, Reporter.
No. 50, Cleveland, O. — Attendance at our June meeting was much improved. Father Andrey was unable to attend but we hope to have him with us after the summer season.
Our May hike was enjoyed by all who attended. We did plenty of walking and came home, oh, so tired but in good spirits. We arrived at the Metropolitan park about eleven a. m. and decided to have our lunch in order to have less to carry around on our tour of the park. But we were mistaken, because we had to carry it anyhow, even if not in our arms. Anyway we were too full to budge and we proceeded our walk about an hour after lunch. Next time we’d like to have more members come along for it’s really a lot of fun going through the different places and returning home with laughter and satisfaction.
June was the month chosen by Miss Carole Schmuk for her marriage to Mr. Max Traven. The vows were taken June 22nd at St. Vitus Church. Carole is one of the first members of No. 50 and a former Marie Prisland cadet. — Miss Ann Pizem will be a bride of July 6. She will become Mrs. Al. Mervar at St. Vitus Church. Ann is a Marie Prisland cadet. We wish both couples the very best of luck and happiness throughout their married life. God bless you!
Congratulations to Justine Marn and Mary Russ who have graduated from John Hay and East High, respectively.
Our next meeting will be July 3. Please be present. Come and celebrate the eve of Independenc day with us. BETTY GARTROZA, Reporter.
No. 52, Kitzville, Minn. — Our meetings will be discontinued during the
months of July, August and September. The next meeting date will be October 2, 1940. Please come and pay your dues at my home. Two of our members are on the sick list. Mrs. Frances Zbachnik has been confined to the Nopensing Sanitarium for the past three months. Mrs. Annie To-mossetti underwent an operation and is recuperating very nicely. Wishing all our sick members a speedy recovery.	MARY	TECHAR,	Sec’y.
No. 56, Hibbing, Minn. — We expected a better attendance at the May meeting but we’ll excuse those who were not there because of the weather, although a good ;time was missed. Here is the list of entertainers who made a decided hit with all who were present: Ernest Kordish with his piano accordion traveled from Keewatin along with his mother and sister, thru the storm. Thanks a million. We enjoyed the visit and the melodious tunes played by Ernest. With the Kordish folks came two tap dancers, Betty Kordish and Mona Johnson. Fine work, girls. We hope to have you with us again some time. Frances Petrick played a selection on the piano; Bobby Butcher entertained on the piano accordion; Pintar sisters sang several numbers accompanied on the guitar; Mrs. Garmaker had three of her talented children with her. The twins sang “Playmates” and Clarence recited “Mother” in an excellent manner. Mrs. Garmaker’s and Mrs. Pet-rick’s piano selections are always enjoyed. The blue ribbon goes to our faithful good sport Mrs. Kozina, who danced the jig. Anne and Margaret Tratar sang several numbers and Joe, Josie and yours truly also rendered a few selections. The young members served the lunch at a late hour. Many thanks to all who took part and to those who attended.
August marks our 8th year as members of the SWUA. I hope to have a surprise for all of you, so bear in mind our August meeting.
Hello, Julie Buchar of Cleveland! I’m waiting for an answer. Julie is a relative I met last year at the convention. She sat across from me at the banquet table. She asked for salt then I asked for celery and before you knew it, two Buchars met and to our delight we knew enough of each other’s parents to assure of our relations. To all whom I met last year at the convention: my best wishes!
MARY H. BUCHAR, President.
No. 57, Niles, O. — Showers and parties have certainly been plentiful during the last month. We held a Mother’s day party on May 12, at the Slovenian Home in Girard. The participants were: Junior Prinz recited the poem “Flower for Mother”; “My Mother” by Johanna Zuzolo, and “Mother is the Queerest Thing” by Frances Mollis. Pauline Zupec played Slovenian numbers on her accordion and the mothers sang. She also played American numbers. Mrs. Mary Supeck received the prize that was given away. — Another Mother‘s Day party was given by the drill team on May 15. The program consisted of welcome speech by Frances Mollis and the girls sang “Mother.”
The evening was spent in group singing of Slovenian songs led by Steffie Turk.
Showers were held for Mrs. A. Hoffman (nee Racher) and Miss Ann Opal-ko. Both were recipients of miscellaneous gifts.
We wish a speedy recovery to Mrs. Mary Supek. Hope to see you soon among us.
Our meetings have been changed to the second Thursday of the month at the same place.
ELIZABETH LOGAR, Reporter.
No. 72, Pullman, 111. — By the time the July issue of Zarja will be out for distribution we shall already have pleasant memories of the June meeting, which we always invariably anticipate with great anxiety. And small wonder! Were all meetings as enjoyable to attend as ours, agitators for the various lodges throughout the land would meet with little difficulty in attaining their goal. The success of any individual lodge depends primarily on the attendance of the membership body at the meetings, therefore it is hardly necessary for me to stress the significance of this all too important factor in the progress of any organization.
Be that as it may, I can report with great satisfaction inasmuch as I am a comparatively new member that the general appearances of our branch indicate that our members take considerable interest in the good welfare of the Union. And why not? It is not difficult to observe numerous advantages offered by the Slovenian Women’s Union, particularly through this splendid magazine. I could go on discussing its good points in great length but in view of the fact that its objectives are so evident, I shall dwell on the subject no longer except to extend to our Editor our most sincere admiration and best wishes for continued success in her remarkable work, for she has with her competent and competitive ability accomplished more than can be expressed in mere words. Thus, it is quite obvious why the Slovenian women of America can be truly proud of such achievements. (Thanks for the orchids!—Ed.)
May 14 witnessed another successful meeting. After the official business of the meeting was completed we celebrated the birthdays of the members born in May (as is our custom each month). Accordingly Mrs. Mary Puzell and Mrs. Katherine Schweiger were the honored guests. Refreshments were served and the gaiety and merriment which followed proved none could harbor unpleasant thoughts in their mind while present here. With the world in such a turmoil it is sometimes difficult to ignore the tragic picture across the seas and devote our time to other things. Nevertheless, we can indeed be grateful for the opportunity to still engage in such joyful activity, namely, singing and dancing to the familiar, tuneful airs of the Slovenes.
Plans and preparations are being made for the first SŽZ Day in Lemont, 111. and if all goes well perhaps we shall have the honor of meeting many friends, both old and new.
The next meeting is scheduled for
July 9 so don’t forget, fellow members, to set aside this date and plan to spend the evening with us!
Best wishes from our branch to yours!	MIMI	MATKO.
No. 73, Warrensville, O. — We are pleased to welcome as our new members Anna Rogel, Emma Phillips, Ann Gornick, Catherine Blank and Mary Horvat. We hope to see you at all our future meetings.
A picnic arrangement is now in progress, so please attend the next meeting and voice your ideas, as our picnic will be held some time in July. Any suggestions to make this an outstanding event of the year will be appreciated. Bring the family and baskets. The place of the picnic was decided on June 18th.
Congratulations to Mr. and Mrs. Joseph Walters, Mr. and Mrs. Steve Guga, also to Miss Anna Rogel, who is to be married to Mr. Joe Nosse in July. Lots of luck and happiness to our new couples!
MARY TURK, Reporter.
No. 96, Universal, Pa. — Not long ago we celebrated our first birthday with a party. It was a huge success. The turnout was large and everybody was in a joyous mood. The music box played all the time and there was a continuous flow of beer. That liquid refreshment was only for the men, of course! While some of the members played cards, others danced the polkas. A good time was had by all.
Mary Pivirotti, Mary Caesar, Teanie Kumer, Margaret Vichich and the writer participated in the bowling tournament sponsored by SWUA at the Lawrence Recreation Alleys in Pittsburgh. We enjoyed ourselves very much, although we didn’t win a prize. Some of the members think that the next time we enter a tournament we should ban everything but eating and sleeping for weeks before. The team didn’t think that necessary but vowed we’d do better the next time.
We had the pleasure of meeting Molly Sumic. To our eyes Molly and her sister Frances look alike enough to be taken for twins. HELEN YEREB.
£tej>s to Success
bu Frances 'Boqouich
'Y'HERE is a story told of a wise king in olden times who had a great stone placed in the center of the public highway leading into the beautiful city where he lived.
The stone was placed and it was a hindrance to all who passed that way. Every day the king would drive out to the city gate and watch the travelers as they approached the troublesome stone. The king went in disguise and no one recognized him and all felt free to express their thoughts about the person who put the stone there. Of course, they did not know that the king had put it there because he had gone out secretly and rolled the great stone in place. Not even those of his own household knew that he had put the stone there. All that any one knew
about it was that it was a great hindrance to traffic and that it ought not be there.
The king himself was very much interested in seeing what the people were going to do about it. Sometimes a great caravan of merchandise would come in from the desert and the camel driver would shout out terms of abuse for any city that would suffer such a stone in its main highway. Again it would be a rich nobleman in costly carriage who would drive that way, and loud would be his criticism of the authorities who left such a stone in the road.
The king noticed with great surprise that while all who passed that way found fault with the stone’s being there, no one offered to remove it. Seeing this hurt him, because he loved his people. He did not want to remove the stone himself, because he had wanted to teach his people a lesson by putting it there.
At length, an old man, came by on foot. He was not richly dressed, and he did not stop to find fault with the authorities for leaving such a stone in the road. He did something better. He threw off his coat and went to work to remove the troublesome stone from the highway. The king was greatly relieved and hurried away home to his palace. He had not been at home long before the kindly traveler who had removed the stone from the road presented himself at the palace door. In his hand he held a long, brown purse and said to the king: “I found this purse under a stone in the road and I would like to leave it here to be returned to the owner in case he can be found.”
“The owner of the purse is holding it in his hand,” said the king with a smile. “I put the purse under the stone as a happy surprise for any traveler who would be kind enough to get down and roll the troublesome stone out of the way. I do not want my people to become selfish, and I wanted the purse to teach a lesson.”
The story of what had happened soon spread over the country, and it set the people to thinking, just as I want this story to set you to thinking. If you see something that ought to be done, don’t wait for someone else to come along and do it, but do it yourself. You may not find a purse of gold under the first stone you roll out of the highway, but you will indeed find a rich reward in the habit of helpfulness that you will form, and in the love and gratitude of other hearts that will certainly be given to you.
“Do the duty that lies next to you.” That is the advice that great philosophers and poets give to those who would win great things in life. No man ever became a great general until he had first learned to obey someone else. No boy who was a spendthrift with his pennies and dimes in youth ever became a great financier. No girl who is rude and ugly to her own family ever became a great and gracious lady. Do the duty that is nearest to you. Be polite to your own folks, study today’s lesson, help the person who needs it. Practice thrift and promptness. You will find that these everyday things are steps that .lead straight on to the great duty, and tne great opportunity.
Juniors’ "Page
JUNIOR CIKCLE, NO. 40, LORAIN, OHIO
First row, left to right: Dorothy Seskar, Arlene Mramor, Rosemary Ivancic, Lillian Serazin, Connie Cerne, Patsy Turk, Dolores Strong. Second row: Lillian Rutar, Emma Jere, Audrey Tomazic, Louise Seskar, Anita Kosten, Katherine Tilo-sanec. Third row: Albina Jancar, director of Junior Department, Theresa Tilosanec, Mary Tomazic, Dorothy Žnidaršič, Florence Turk, Gertrude Turk, Angela Mahnič, captain of the cadet group. Last row: Bernadine Urbas, Mildred Ivancic, Mary Mlach, June Reising, Jean Debevec.
MONTHLY MESSAGE
By
Albina Jancar Director of Junior Department
DEAR JUNIORS:
I know that every junior and adult member enjoyed the lovely pictures of our juniors in the last edition. Our Lorain juniors were a little disappointed not to see their picture, but here they are, all dressed up in darling white dresses with blue capes and caps lined in white. They are a very jolly group and I sincerely hope they’ll find much happiness being members of our dear Union.
The junior circle of No. 40 made it’s debut and took part in the 10th anniversary celebration. Here is how it was on April 21, 1940: Communion in the morning in a body with new outfits. Everyone liked them very well and it brought many new members when they saw the group. How glad I was to see so many people at the
evening celebration! Such a grand representation of out-of-towners! (We will remember to repay all those visitors.) The girls were thrilled to think they had such a large group to witness their first performance. We wish to thank everyone who came to see the performance and those who made our program a success, namely: Mrs. Bresak, our mistress of ceremonies; Mrs. Kozjan, chairman of the program; Angeline Mahnič, captain of the drill team, who assisted me in directing the juveniles so well; (we need more enthusiastic workers like Angela!) Mr. Anzelc furnished the accordion music for the girls. (I hope you met him for he goes over in a big way with all the girls and makes a big hit with his super sense of humor!)
We think Connie Cerne and Dolores Strong sang wonderfully! Such personality, such cuteness! First appearance on the stage and not a bit of stage fright! Even if Connie got over the mumps a few days before, she went up like a trooper and did her best! Thanks girls. Thanks also to Mrs. Cerne and Mrs. Tomsic, who sang so beautifully They were accompanied by Miss Hermina Zortz. Thanks tc the drill teams that were represented and to our own team for the excellent performance. The celebration was a huge success!
With Fourth of July almost here, it
may be a timely warning to the juniors to watch out with fireworks! Don’t be careless, for many a little girl and boy have been severely burned or even worse may happen, such as losing your eyesight or becoming permanently disabled. Be careful in all games!
The Golden campaign has without a doubt met with the best results. We are certain that we have made Mrs. Prisland very happy on her birthday. But don’t forget, juniors, we are still anxious to get more members. Therefore, encourage your friends to join our Union so that our big family will be growing bigger and happier month by month.
The Cleveland Field Day is again going to be a big event. This year the juniors will also take part. The big day will be Saturday, September 14. Remember the date and plan to come!
---------O--------
“TO OUR JUNIORS” by Bubbles
JULY 4th
Ring out the joy bells! Once again, With waving flags and rolling drums, We greet the Nation’s Birthday when In glorious majesty it comes!
July—with all its noise, thrills and excitement, firecrackers, and skyrockets! This is the day most enjoyed by the girls and boys, and the one day
Juniors of No. 1, Sheboygan, Wis., who took part on the Mother’s Day program and got a lot of applause on their good performance. They are: Virginia Suscha, Mary Krainc (daughter of No. l’s secretary), Joan Ger-gisch and Diana Ribich. Back row center: Mary Germ. Congratulations!
that every American should observe as the greatest of the year.
On July 4th, 1776, one hundred sixty-four years ago the bell was rung for the proclamation of the Declaration of Independence—the day that gave us our country and our freedom.
No doubt your family, friends and the Branches are planning a picnic or some other means of entertainment for you juniors. Therefore, I am submitting a program of games for your fun. Don’t you think, after some of the games have been played, it would be very much in keeping with the day to read the history of the “Liberty Bell”? I hope that some day it may be your privilege, as has been mine, to see this old historical bell, as it hangs today in Independence Hall, Philadelphia.
Wishing you and each member of your Junior Department a very happy Fourth of July, I am
Your loving friend,
BUBBLES.
A PILGRIMAGE TO THE LIBERTY BELL
“But a hundred and sixty-four years is a mighty long time!” exclaimed the bey, as the little group approached the entrance of old Independence Hall.
“Yes, Harold, it is a long time for us—you are only fourteen. But it is a short time in the life of the world or in the career of a nation,” answered the kindly, gray-haired man who was taking his three grandchildren on a pilgrimage to the historic Liberty Bell. “The bell is more than a hundred and sixty years old. It was cast nearly twenty-five years before it rang to proclaim our Declaration of Independence, in 1776. It was first hung in the
steeple in the year 1753, which, to be exact, was a hundred and eighty-seven years ago.”
“Oh, what a big bell!” cried little Betty Jane, eyes wide open.
“It is a big bell,” agreed the grandfather. “The history of the bell is a most interesting story which I’ll tell you some time.”
“Oh, tell us now! Tell us now, Grandpa; tell us now!” shouted the children in chorus.
“Well,” said he, stepping back, “perhaps this is as good a time and place for it as we shall have.”
“Go on, Grandpa, with the story!” urged Alice.
“Yes, do!” added Betty Jane. “Every bit of it!”
“Well, then, when the assembly agreed that a bell should be ordered for the new state-house, the committee in charge of the building wrote to their agent in London to have one made, giving a full description of what was wanted. The bell was to weigh two thousand pounds and was to be inscribed ‘in large well-shapen letters’ with the words ‘Proclaim liberty throughout all the land unto all the inhabitants thereof.’
“Yet this is not the bell as it was received from England. When that bell was set in the yard to be tested, it cracked so badly at the first trial that the tone would not carry. It was determined, therefore, ‘that the bell must be returned to England to be recast, but before a ship could be got to take the bell, two young men in Philadelphia declared they could recast it and make it ring clear and they were permitted to try. The bell was broken up and the pieces were melted, a certain amount of copper was added, and the molten mixture was poured into the mold they had fashioned. Even they had to make two castings, the first one proving unsatisfactory. But finally the bell was hung in the steeple and was rung on all important occasions for many years, until it succumbed to its crack of doom, due probably, to defects in the metal mixture of its original casting.”
“Did it ring out our independence on the Fourth of July?” asked Harold when they again stood in front of the precious relic.
“The bell has rung out our independence on many Fourths of July,” replied Grandpa.
“On the Fourth of July, 1777, the bell rang cheerily for the first great procession in celebration of the birthday of the new republic. Two months later, however, to save it from the British troops, the bell was carried along with the heavy baggage of the American army to Allentown, a distance of more than eighty miles.”
“The crack,” observed Grandpa, “was at first a tiny break that could barely be seen by the eye, but sufficient to deaden the sound. It was noticed following the tolling for the funeral of John Marshall, the greatest chief-justice of our federal Supreme Court. That was the last time it was rung—another of the several peculiar coincidences in the history of the bell.”
“Its first excursion was to the exposition held in New Orleans in the
Flower girls at Miss Heddie Raspet’s wedding, Pueblo, Colorado, members of No. 3, junior circle: Betty Prelesnik and Caroline Piserchio.
year 1885. I recall very well what a great event it was thought to be. When the bell set forth, on a gaily decorated wagon heading a long procession of soldiers and brass bands, it constituted a festive occasion. It traveled in a car built for the purpose. It had an official escort and was under constant guard. The plea had been particularly to let the children of the South see the bell in order to arouse their patriotism by an actual view of this sacred relic of the Revolution, and thousands of young folks paid tribute to it during its trip. Its return from New Orleans after a few months was likewise made into a ceremonial welcome, with reception committees, parades, music, speeches, flags flying, etc.
“Its next trip after returning from the South was to Chicago, in 1893, where it was exhibited in the Pennsylvania building and proved one of the principal attractions for the multitudes who attended the great World’s Fair there. Its route was purposely quite roundabout, to permit of stops in many cities. At each point where it was halted, the people poured out, bringing their children to see it. In the year 1903, it played an important role in the Bunker Hill celebration at Boston, and the next year, 1904, jt made another extensive parade to the Louisiana Purchase Exposition at St. Louis. Finally, it made its longest trip in 1915, clear across the continent to the Panama-Pacific Exposition at San Francisco, with numerous stops on the way to enable the people generally, and especially the children, to look upon it.”
“Once more it emerged during the World War to do its “bit” for the first Liberty Loan as a feature of the Philadelphia street parade in 1917. That makes ten times that the bell has left its shelter here.”
“Not long ago, a petition, signed by
3,000,000 school children in the Middle West asked that the bell be sent to them, but what they pleaded for was denied. It will have to be an unusual occasion now, I believe, to overcome the belief that its safety can best be assured by keeping it where it is. Here, constantly on view in its most fitting surroundings, the bell is visited by notables from far and wide, as well as by an endless stream of pilgrims like ourselves. It will without doubt attract and inspire more people than ever before in its one hundred sixty-four years of our independence.” And the three children gazed at the bell with a new understanding of it.
GAMES Cracker Relay
Give each player a cracker. At signal to “Go!” the cracker is eaten, and when completely devoured the person must whistle. First one finishing wins and credit is given to her group.
The Shot Put Using a toy balloon, each player adopts the position of the “shot putter” and heaves her “weight” as far as she can. The winner receives a prize or points are given to her group.
Bag Burst Race Each contestant is given a small paper bag which she is not permitted to blow up until her turn comes. The leaders of each line run to the goal, blow up their bags while at the goal and then run back to burst their bags on the shoulders of the next runner. All players are in single columns. Have as many columns as there are groups.
The Standing Broad Grin Each competitor grins to the limit of her ability. The winner, of course, is the one with the widest grin as measured from o'tje corner of her mouth to the other.
-------o---------
Emma Shimkus:
FASHION NEWS
July and August are vacation months for many, and although travel is much more speedy and comfortable than it has ever been, it is well to choose clothes that are wrinkle proof, easily cleaned and that will be suited to your particular kind of vacations.
*	* *
Turbans and felt hats are easily packed and are to be had in several styles and colors to avoid monotony. The most important item is your shoe. Avoid	high	heels	if you	intend	to	hike
or	spend	lots	of	time	outdoors.	The
same advice is good concerning open toe shoes. It is very unpleasant to walk and be happy with a lot of sand and gravel scratching at your toes. A medium heel and a good arch support will keep your feet from tiring.
*	* *
On the market you’ll find a shirtwaist dress that is especially adapted to travel wear. The mesh fabric is soft and sheer, has a shirred waistline and short puffed sleeves. It takes very little room in your suitcase and is suitable for all day wear. Seersucker four-piece suits in a three-color combination, consisting of dress and separate skirt and jacket, are nice to take along, because they are easy to launder and require very little pressing.
Black is still an outstanding color in the Fashion picture, even through the hot summer it is cool and smart in sheer crepe, chiffon and georgette crepe. For variations add a beige, pale pink or blue vestee or collar and cuff set. One of the most popular styles for black sheer is the double pleating set in identical fashion in both the front and back of the skirt.
* * *
In navy sheer we have the two-piece type of dress both cardigan and fitted style. The street length dinner dress, lavishly trimmed with braid, lace and embroidery, is very flattering and comes in all sizes for large women. These are especially appropriate for the bride and groom’s mother at a wedding or for any special occasion.
*	* *
For an effective daytime ensemble combine navy, gold and scarlet, or try a navy skirt and gold colored blouse. Gray is not a new color but when you add a gray hat and pumps also a bag with scarlet trimming, you have one of the smartest summer ensembles. Dresses easy to care for during the summer are made with sunburst neck tucking in white, apricot, beige, banana and several shades of rose and gray green. The material is shantung.
*	* *
The two-piece midriff sweater, each consisting of one sleeve and shoulder and a band that crisscrosses on the chest in surplice fashion, is a new idea in smart fashions for sweaters.
 0------------------
THE STARS ANI) STRIPES
Only some stripes of red and white,
And some stars on a ground of blue; Only a little cotton flag,
Is it anything more to you?
Oh, yes, indeed! For beneath its folds, You are safe on land and sea;
It stands for America, brave and strong, No matter where it may be.
It stands for a land where God is King, Where His peace and His truth are free.
Let us love it well and keep it pure,
As our banner of liberty.
PRESENTING JUNIOR CIRCLE NO. 5, INDIANAPOLIS, IND.
First row: Angela Ver-hovnik, Mary L. Dugar, Josephine Powell. Second row: Sylvia Trus-nik, Dolores J. Udovich, Hedwig Mausar. Third row: Theresa Urbančič, Josephine Berkopes, Elsie Pirkovich, Theresa Mervar.
These juniors performed at the Mother’s Day program. They made everybody very happy with their sweet smiles and songs. Our congratulations!
HOMEMAKING
by Anne Petrich Now with everything turning a fresh face toward summer, you’ll want to mirror this gay, bright attitude in your menus. Break away from the monotony that is apt to creep into meal planning and introduce a new note with these different recipes.
Baked Ham Slice with Pears Place a thick slice of ham in an open baking pan in a moderate oven. Let bake until fats brown, then cover with a paste of 54 cup brown sugar, 2 tablespoons vinegar and Yi teaspoon mustard. Cover pan and bake for \]/i hours. Serve with pear halves brushed with butter rolled in fine crushed corn flakes and baked till brown. Add a teaspoon of currant jelly to each pear.
Mint Glazed Carrots Add 3 tablespoons mint jelly and 1 tablespoon butter to cooked carrots. Stir over low heat till jelly is melted. Serve at once.
Lamb Chops with Minted Peaches
6	lamb chops 1 No. 2yi can peach halves % cup mint jelly 1 tablespoon water Saute chops until well browned •— about 10 minutes. Place on the bottom of a baking pan. Arrange peach halves on chops. Mix jelly and water and pour over all. Bake in a hot oven 20 to 25 minutes, basting with juice occasionally.
HELPFUL HINTS Tweezers are very convenient for removing pin feathers. Or you can “singe” them off by holding the fowl over a flame, turning it quickly to avoid scorching.
Spots on wallpaper can often be removed by covering them with talcum powder or cake magnesia. After three days, brush off the powder with a clean cloth or soft brush.
Place a roast with any fat on it, fat side up in the roasting pan. When cooking, the fat melts and falls over the meat, which seasons as well as keeps it moist.
Peach stains should be removed with borax in water; soapsuds will set them so they cannot be removed.
Maraschino cherries frozen in ice cubes are very attractive served with iced drinks.
MOST HEARTY THANKS TO ALL OUR WORKERS!
We are very happy over the stupendous success of our Golden Campaign which brought the organization a large class of new members in the adult and junior departments. During the four months of the five-month term, 818 new members were enrolled. Without hesitation, we dare predict that the month of June must have surpassed all other results, because so many of our members wanted to bring in their part of the bouquet of new members during June, the birthday month of cur Supreme President. The complete report shall follow in the coming edition. For the time being we thank every member most heartily for whatever good
they	have contributed to the final results. NOVE ČLANICE V MAJU 1940	
Podr.	Ime nove članice	Ime agitatorice
3	Cash Mary D.	Frances Raspet
3	Erjavec Angela	99
4	Gerkman Jennie M.	Mary Gerkman
4	Gerkman Josephine	Teresa Pavlin
5	Chasteen Mary	Mary Vidmar
5	Goodpaster	H
5	Ivančič Rose	99
5	Knipp Sophie J.	99
7	Puchnik Frances	Anna Komeen
8	Malešič Johanna	Katie Kostelec
10	Humar Veronica	Jennie Kozely
10	Kozely Thelma S.	»
10	Cheligoy Frances	Frances Susel
10	Penko Marie	»>
12	Grabner Elizabeth	Agatha Dezman
12	Grabner Josephine	99
12	Shain Mary	99
12	Stimac Frances	99
12	Fon Mary	Mary Schimenz
12	Kuzba Frances	99
12	Wiegert Anne	99
13	Legac Anna	Mary Turich
13	Marovich Katy	Kate Duba
14	Leonardi Mary	Frances Medved
14	Poje Olga Louise	Frances Rupert
14	Stark Marie	Rose Klemenčič
14	Cernelich Theresa	99
14	Yerak Elsie	99
14	Plevnik Betty Jayne	Frances Rupert
15	Homer Mary	Mary Hrovat
15	Roznik Mary	99
15	Urbančič Frances	»
16	Kosele Jennie	Mary Kuhel
16	Kuhel Anna	99
17	Sebanc Josephine	Stefania Miklaucic
18	Rossman Mary	Josephine Praust
19	Hersh Louise	Rose Jerome
19	Okorn Mary Louise	>>
19	Prelesnik Anne	>1
19	*Primozich Pauline	Mary Smoltz-Lenich
19	Zadkovich Johanna	99
19	Pavkovič Rose	Mary Shukle
20	Bostjancich Kathryn	Rose Hrovatin
20	Ferkol Agnes A.	Ann Bucar
20	Machak Barbara	Catherine Dragovan
20	Mavrich Amelia	Josephine Erjavec
20	Repp Gertrude Miss	Mrs. Anton Terlep
20	Repp Gertrude Mrs.	99
20	Nemanich Anna	99
20	Ogrin Edith	99
20	Terlap Cleo	99
20	Terlap Mary	99
20	Van Hoogeri Mary	99
20	Zorc Anne	99
23	Chelesnik Mrs. J. Jr.	Mary Gornick
23	Godec Angela W.	99
23	Godec Katarina	99
23	**Buccawich Joan	Barbara Rosandich
23	Stall Mary	»
23	Tome Margaret	»
23	Babich Christine	Mary Shepel
23	Lenich Mary	99
25	Dus Rose	Mary Luznar
25	Jancar Frances	Jennie Jancar
25	Knaus Evelyn Mary	Albina Novak
25	Matjašič Agnes	Mary Otoničar
25	Zivoder Ann	Josephine Zivoder
26	Milcic Helen B.	Mary Bahor
26	Balkovec Kathryn	99
Podr.	Ime nove članice	Ime agitatorice
26	Bizjak Antonia	Mary Bahor
26	Flajnik Helen C.	99
26	Hudak Mary	99
26	Janezich Josephine	99
26	Radinovich Mary	99
26	Smrdel Frances	99
26	Coghe Vida S.	Mary Coghe
26	Ferentchak Jennie	))
26	Hudak Anna	>>
26	Jaketic Mary	99
26	Kobus Marie	99
26	Racic Marija	99
26	Spudich Mary	99
26	Dovyak Mary	99
26	Iatur Dolores	99
26	Korche Rose Marie	99
27	Muskovac Stefania	Marie Sechan
32	Coleman Helen	Mary Coleman
32	Majcen Kathryn	Eva Majcen
32	Perovich Rose	Helen Coleman
32	Vrhove Ann	Barbara Baron
40	Tomazic Johanna	Amalia Ursic
40	Tomazic Julia B.	99
41	Bergich Louise	Mary Jane
41	Setina Agnes	»
41	Voglesh Antonia	99
41	Zdesar Mary	99
41	Krapenc Emma	Louise Milavic
41	Fidel Mary	Anna Prisel
41	Markovich Anna	Anna Stopar
41	Sabec Donna	»>
41	Stopar Bertha Ann	»
42	Glavic Mildred	Theresa Glavic
43	Korošec Antonia	Helen Zunter
43	Grote Cecilia	99
43	Slatinshek Tillie	99
43	Bevsek Frances	Elizabeth Bevsek
43	Tevz Sofia	99
43	Delopst Angelyn	Gertrude Delopst
43	Delopst Apula	99
43	Gorshek Olga	99
43	Grabner Josephine	99
43	Grasch Maryan	99
43	Jacobi Frances	99
43	Kresse Theodora	99
43	Mrozek Ann	99
43	Poseh Anna	99
43	Rebernisek Christine	99
43	Smith Mary	99
43	Spende Christine	99
43	Spende Rose	99
43	Spraitz Gizella	99
43	Tkavc Frances	99
43	Werhovnik Mary	99
43	Zehel Frances	99
43	Zortz Ludmilla	99
43	Starich Katie	Elizabeth Dolense
43	Velkovar Sylvia	99
43	Dolensek Emma	99
43	Laurich Lilly	Angela Laurich
43	Schuller Louise	99
43	Skusek Mary	»
43	Pasler Elizabeth	Angela Pasler
43	Pasler Julie	I)
43	Plamenig Angeline	99
43	Schneider Frances	Mary Schneider
43	Schneider Frances M.	99
43	Schneider Marion	99
43	Candek Lydia	Cecilia Vachetz
43	Kiel Mary	II
43	Hren Mrs. A. Jr.	Mary Salatnik
43	Salatnik Josephine	99
43	Rohrwasser Mrs. A.	99
50	Herbst Julia	Rose Želodec
50	Herbst Rose	»
50	Kramer Zora	99
54	Gradishar Anne	Anna Petrich
54	Musick Mary E.	99
54	Pavlinac Frances	99
54	Knezevich Anna	Rose Racher
54	Rek Isabel C.	99
54	Spelich Anna	99
54	Spelich Anna Miss	99
54
54
55
55
55
55
55
55
55
55
57
59
50
59
62
62
62
65
67
67
67
67
70
71
71
72
73
74
74
78
83
84
90
90
90
90
90
91
92
93
95
95
95
95
95
95
95
95
95
95
97
97
97
97
97
97
98
98
98
98
98
98
98
98
98
98
98
98
98
98
98
3
3
5
7
7
7
14
14
15
Ime nove članice
Tutich Constance Gladd Anna Juvančič Virginia M. *Kogovsek Helen *Kogovsek Mary F. *Pavlinac Theresa *Perisa Katherine *Perisa Mary *Perisa Theresa Ambrosek Mary Lah Agnes Mary Ferbežar Frances C. Gosteau Mary Kucic Frances Agnes Drongoski Julia Horvath Mary Vignal Tessie Vidmar Helen Joan Fink Mary Jurjavic Katy Kinkela Ann Kinkela Ann Miss *Harvan Helen Balsama Pauline *Novak Mary Henrikson Kay Harvot Mary Gaspersic Jane Zbik Angela Shober Mary Agnes Burgstaler Frances Vesel Gertrude *Gruden Josephine **Sraj Mary **Mramor Jennie *Mur Frances *Primozich Mary Villella Angeline Panian Josephine Skubic Mary Hlaner Frances Alivopiadic Anna Cuzella Florence Dolan Louise Grahovac Kate Mazar Mary Mrkobrada Antonia Plesha Mary Simunic Diane K. Zburin Frances Balas Helena Delosko Helen Jurjevsic Frances Mele Frances Skerl Mary Verhovec Agnes Hudok Olga Intihar Emily Intihar Mary Jakše Frances Klančar Amalia Popovich Martha Samida Sofie Sertich Ivana Stel Frances Vukasovich Annie Zitko Annie Zitko Elsie Zitko Iva Zitko Louise Zokol Millie
I me atftatorlce
Rose Racher »
Frances Juvančič Anna Strauss
Theresa Lozier
Johanna Prinz Josephine Pintar
Stella Karal
Angela Schneller
Mary Kertel »)
Mary Kinkela
Jean Yager Anna Sterle Mary Tomsic Jennie Orazem Mary Urgo Jean Anzur Mary Becek Stefi M. Ambrose Mary Stefin
Mary Rupnik »
Mary Usnick »
Bertha Primozich Anna Kastelic Mary Perko Helena Corel Mary Markezich
Angela Satkovich
-0-
MLADINSKE ČLANICE
Frances Raspet
Cash Janice Cash Geraldine Powell Josephine Pancar Evelyn Sivic Margaret Yakel Margaret Mersnik Wilma Rotar Alice Meljac Bridget
Mary Vidmar Anna Komeen
Frances Rupert Frances Medved Mary Hrovat
Podr.	Ime nove članice
15	Rožnik Ludmilla
15	Pauline Mary Ann
16	Camalick Audrey
18	Pozelnik Angela
19	Nemgar Mary Ann
19	Urbiha Rosemary A.
20	Mavrich Alice L.
20	Mavrich Gladys
20	Zola Jean Ellen
23	Brennan Bernadine
23	Zgainer Emily
25	Skedel Frances
25	Kutnar Anna
25	Kutnar Rose
25	Baskovich Elsie
25	Kaucnik Jean
25	Kozel Beverly
25	Zupančič Lillian
27	Stefanski Loretta A.
27	Stefanski Louise M.
32	Grze Josephine
32	Knific Eileen
32	Pibernik Katherine
32	Svetin Louise
32	Vihtelic Helen M.
40	Hribar Betty Lou
40 Seising Patricia Ann 40	Ribarič Sophie F.
40	Tomsic Shirley A.
43	Bevsek Virginia
43	Verbick Joan Mary
43	Ankenbauer Shirley
43	Bailey Dolores
43	Gnader Geraldine
43	Grenier Loretta
43	Grote Shirley Mae
43	Kollentz Ruth	F.
43	Novak Mary Jane
43	Prah Dorothea
43	Prah Jenny
43	Riffel Helen
43	Salopek Pauline
43	Spraitz Emma
43	Spraitz Leona
43	Spraitz Marion
43	Wucodinovic Marion
43	Zapletan Ethel
43	Grenier Shirley
43	Vachetz Caroline
41	Branisel Gladys
41	Branisel Margie
41	Godlar Anna
41	Grubelnik Mary A.
41	Mršnik Stana Marie
41	Smole	Carol Rose
41	Bolka	Alice J.
41	Mergec Lillian
41	Starin Vida A.
41	Bozich Catherine
41	Bozich Helen E.
41	Jalovec Ida Ann
41	Klaus Anna
41	Novak Eleanor
54	Gladd Mary
56	Genac Roberta	Jean
59	Delfrate Betty	Jean
59 *Dvorsak Cecilia 59	*Pintar	Charlotte
59	*Yanko	Eleanor
66	Javernick Dorothy
66	Javernick Mary A.
66	Strubel Frances F.
66	Strubel Helen F.
72	Glusac Mary Ann
78	Ambrose Helen G.
88	Klanchar Joanne G.
88	Shustersic Anna J.
88	Shustersic Jennie
88	Shustersic	Mary J.
94	Marinovich	Barbara
94	Marinovich	Margaret
95	Dujmovich	Patricia
Imp agitatorlce
Mary Hrovat Frances Lindic Mary Kuhel Albina Malovasic
Anna Skrinner Josephine Erjavec »
Emma Planinšek Barbara Rosandich
Mary Lach Mary Luznar »
Mary Otoničar
Maria Mramor »
Mary Grze Mary Knific Eleanor Grdina Mary Zdesar Irene Jazbec Albina Jancar
Elizabeth Bevsek
Gertrude Delopst
Cecilia Vachetz Anna Prisel
Ella Starin
Anna Stopar
Rose Racher Angela Genac Josephine Pintar
Freda Lauriski
Jennie Orazem Stefi M. Ambrose Mary Lovse
Josephine Rosa »
Mary Markezich
"Pristopile v aprilu — **Pristopile v marcu.
FINANČNO POROČILO S. 2. ZVEZE ZA MESEC MAJ 1940
DOHODKI:	Mesečnina				Št.	članic
Št. Podružnica	Redni	Mladinski	Razno	Skupaj	Redni	Mlad.
		$ 37 50	$ .50	$ 		$ 38 00	150	5
		 41 50			41 50	166	
3 Pueblo, Colo			3.20	.85	64.30	238	32
4 Oregon City, Ore			 9.25	—.—	.10	9.35	40	
5 Indianapolis, Ind			 36.00	1.70	.20	37.90	144	17
6 Barberton, Ohio 			—.—	1.00	51.50	202	
7 Forest City, Pa			.50	.20	39.45	156	5
8 Steelton, Pa				.			.		20.50	82	
9 Detroit, Mich					.10	19.10	75	
10 Collinwood, Ohio 			 141.00	4.60	.55	146.15	567	46
12 Milwaukee, Wis			 71.00	.90	.30	72.20	284	9
13 San Francisco, Cal			 39.20	.10		.—	39.30	158	1
14 Nottingham, Ohio 			 106.25	5.00	1.55	112.80	423	50
15 Newburgh, Ohio 			2.60	.25	95.10	366	26
16 South Chicago, 111			 48.36	.10	—.—	48.46	185	1
17 West Allis, Wis			 42.00	.10			42.10	166	1
18 Cleveland, Ohio 			 26 00	70		26 70	103	7
19 Eveleth, Minn			 32.25	1.40	.20	33.85	131	14
20 Joliet, 111			5.80	1.70	112.25	424	58
21 Cleveland, Ohio 			.70	.20	33.40	131	7
22 Bradley, 111			—.—	—.—	7.00	28	
23 Ely, Minn			 78.90	3.90	.20	83.00	319	39
24 La Salle, 111					.45	36.45	146	
25 Cleveland, Ohio 			 260.15	6.10	.85	267.10	1,038	61
26 Pittsburgh, Pa			.70	.10	39.55	159	7
27 North Braddock, Pa			 24.50	.20			24.70	98	2
28 Calumet, Mich						.		34.75	139	
29 Browndale, Pa						29	
30 Aurora, 111			 9.00	.20	.10	9.30	36	2
31 Gilbert, Minn			 25.75			.10	25.85	103	
32 Euclid. Ohio 			1.70		,		52.95	203	17
33 New Duluth, Minn			 19.25			.10	19.35	77	
34 Soudan, Minn			.20	.30	10.25	43	2
35 Aurora, Minn			.20	.40	22.35	87	2
36 McKinley, Minn			 7.00	—.—	.10	7.10	29	
37 Greaney, Minn			 11.50	—.—	.20	11.70	48	
38 Chisholm, Minn			 56.50	.20	.15	56.85	229	2
39 Biwabik, Minn			 12.75	—.—	.10	12.85	52	
40 Lorain, Ohio 			2.30	.70	41.75	156	23
41 Collinwood, Ohio 			 86.00	1.50	—.—	87.50	343	15
42 Maple Heights, Ohio 			 9.25	—.—	—.—	9.25	37	
		 33 75	2 00		35 75	135	20
45 Portland, Ore				.20	15.20	62	
46 St. Louis, Mo			 8.50	—.—	.10	8.60	34	
47 Garfield Heights, Ohio 			 37.25	—.—	—.—	37.25	150	
48 Buhl, Minn			 5.00	—.—	—.—	5.00	20	
49 Noble, Ohio 			 27.50	—.—	.45	27.95	101	
50 Cleveland, Ohio 			.30	—.—	38.80	154	3
		 550	.10		560	22	1
52 Kitzville, Minn				—.—	12.50	50	
53 Brooklyn, Ohio 			—.—	.25	12.25	48	
54 Warren, Ohio 			 17.00	1.30	—.—	18.30	68	13
55 Girard, Ohio 			.30	—.—	15.55	63	3
56 Hibbing, Minn			.10	—.—	37.35	149	1
57 Niles, Ohio 			.90	—.—	12.55	46	9
59 Burgettstown, Pa			.40	—.—	6.40	28	4
61 Braddock, Pa			—.—	—.—	13.75	29	
62 Conneaut, Ohio 				—.—	.10	6.35	25	
63 Denver, Colo			—.—	.55	14.80	57	
64 Kansas City, Kans			—.—	—.—	13.25	53	
65 Virginia, Minn					—.—	—.—	20.75	84	
66 Canon City, Colo			.60	—.—	12.85	49	6
67 Bessemer, Pa			—.—	.10	23.10	72	
68 Fairport Harbor, Ohio			—.—	—.—	4.50	18	
70 West Aliquippa, Pa			—.—	.20	6.45	27	
71 Strabane, Pa			—.—	.20	12.45	49	
72 Pullman, 111				1.10	.30	15.40	56	11
73 Warrensville, Ohio			—.—	—.—	13.75	55	
74 Ambridge, Pa			.10	.10	19.95	79	1
77 N. S. Pittsburgh, Pa			.30	—.—	16.30	64	3
78 Leadville, Colo			.10	.20	15.80	61	1
79 Enumclaw, Wash			—.—	.50	5.75	21	
80 Moon Run, Pa		8 75			8 75	35	
81 Keewatin, Minn			—.—	—.—	17.75	71	
DOHODKI:
Št. Podružnica
83 Crosby, Minn...............
84 New York City, N. Y.
85 De Pue, 111................
86 Nashwauk, Minn.............
87 Pueblo, Colo...............
88 Johnstown, Pa.............
89 Oglesby, 111...............
90 Bridgeville, Pa............
91 Verona, Pa.................
92 Crested Butte, Colo. ..
93 Brooklyn, N. Y.............
94 Canton, Ohio ..............
95 South Chicago, III.........
96 Universal, Pa..............
97 Cairnbrook, Pa.............
Mesečnina				Št.	članic
Redni	Mladinski	Razno	Skupaj	Redni	Mlad
4.75					4.75	19	
15.75			.30	16.05	65	
9.00		.		.10	9.10	36	
3.50		.		.10	3.60	14	
15.25	.10	.40	15.75	61	1
30.25	.80	1.50	32.55	107	8
17.75	1.00	.20	18.95	70	10
23.00		.—	.60	23.60	86	
15.25	.30	—.—	15.55	59	3
4.75	—.—	—.—	4.75	19	
11.50	—,		—.—	11.50	46	
9.25	.20	—.—	9.45	37	2
23.80	.20	—.—	24.00	92	2
10.25	—.		.40	10.65	41	
6.25	.20	—.—	6.45	27	2
$2,607.56	$55.50	$17.90	$2,680.96	10,404	555
Obresti od Federal Farm Mortgage Corp. 3% bondov $5,000 ....................................... 75.00
Rent od Zvezinih filmov ....................................................................... 10.00
Skupni dohodki v maju..........................................................................$2,765.96
STROŠKI:
Za umrlo Rose Fon, podr. št. 12 (roj. 27. nov. 1891, pristopila 7. dec. 1931, umrla 8. maja 1940) ..............................$	100.00
Za umrlo Theresa Loncarich, podr. št. 12 (roj. 26. okt. 1873, pristopila 18. okt. 1928, umrla 5. maja 1940) ....................... 100.00
Za umrlo Sylvia Jelercic, podr. št. 14 (roj. 13. aprila 1913, pristopila 26. jan. 1937, umrla 9. maja 1940) ....................... 100.00
Za umrlo Mary Cerar, podr. št. 17 (roj. 2. okt. 1877, pristopila 14. avg. 1932, umrla 14. aprila 1940) ............................ 100.00
Za umrlo Mary Erman, pcdr. St. 17 (roj. 9. feb. 1886, pristopila 14. feb. 1932, umrla 13. aprila 1940) ............................ 100.00
Za umrlo Mary Železnik, podr. št. 20 (roj. 27. nov. 1890, pristopila 18. nov. 1928, umrla 7. maja 1940) ........................... 100.00
Za umrlo Frances Fink, podr. št. 23 (roj. 2. aprila 1885, pristopila 6. maja 1934, umrla 20. aprila 1940) ......................... 100.00
Za umrlo Mary Colman, podr. št. 32 (roj. 13. okt. 1913, pristopila 4. feb. 1936, umrla 23. aprila 1940) ........................... 100.00
Za umrlo Margaret Seme, podr. št. 40 (roj. 13. julija 1885, pristopila 10. maja 1938, umrla 23. aprila	1940) .......... 100.00
Za umrlo Anna Koncilija, podr. št. 41 (roj. 25. maja 1887, pristopila 4. aprila 1939, umrla 16. aprila	1940) ........... 50.00
Za umrlo Anna Blatnik, podr. št. 49 (roj. 25. julija 1878, pristopila 12. maja 1934, umrla 29. dec. 1939) .......................... 10.00
Za umrlo Magdalena Bogovich, podr. št. 55 (roj. 21. marca, 1901, pristopila 10. aprila 1934, umrla 29.	aprila 1940)..	100.00
Ameriška Domovina, za tiskanje majeve Zarje......................................................................................   589.24
Pošta in raznašanje majeve Zarje v Clevelandu ...................................................................................... 00.00
Uradni stroški gl. predsednice: pisalni trakovi, carbon in tipkalni papir, shrambe za zvezine potrebščine .......................... 14.94
Stroški v gl. uradu: znamke za pošiljanje certifikatov .............................................................................. 5.62
Avsec Bros., za redne in mladinske sprejemne pole................................................................................... 12.00
Dar za “Blejski otok” v Lemontu..................................................................................................... 50.00
Oglas v “Ave Maria” ................................................................................................................ 10.00
Dnevnica tajnici kegljaške lige Pittsburgh okrožja................................................................................... 6.00
Oglas za 25-letnico Družbe sv. Družine............................................................................................... 5.00
Najemnina za uradniške sobe tajnice in urednice..................................................................................... 20.00
Uradne plače za mesec maj.......................................................................................................... 350.00
Bančni stroški za izmenjavo čekov.................................................................................................... 1.94
Skupaj ..........................................................................................................................$2,124.74
Ostalo v blagajni 30. aprila 1940...........................................................$	98s475.54
Dohodki v maju 1940 ............................................................................ 2.765.9C
Skupaj ...............................................................................$101,241.50
Stroški v maju 1940 ......................................................................... 2,124.74
Preostanek v blagajni 31. maja 1940 ...............................$	99,116.76
JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica.
PODRUŽNICE S. Ž. Z. IN NJIH ODBORI
ŠT. 1, SHEBOYGAN, WIS.
Pred.: Antonia Retell.
Tajn.: Mary Krainc, 1228 S. 15th St. Blag.: Margaret Fisher.
Seje Prvi torek, v cerkveni dvorani.
ŠT. 2, CHICAGO, ILL.
Pred.: Prances Sardoch.
Tajn.: Lillian Koaek, 2244 S. Wolcott Avenue.
Blas.: Mary Tomazin.
Seje:	Prvi četrtek, v cerkveni dvorani.
ŠT. 3, PUEBLO, COLO.
Pred.: Margaret Kozjan.
Tajn:	Mary Perse, 2714 Pine St.
Ulag-.: Mary Kolbezen.
Seje: Prvo sredo v mesecu, 7 p. m. St. Mary's Hall.
ŠT. 4, OREGON CITY, OREG.
Pred.: Mary Hrovat.
Tajn.: Mary Gerkman, R. 2. Box 15. Blag.: Johanna Herbst.
Seje: Prva nedelja v mesecu v McLaughlin dvorani.
ŠT. 5, INDIANAPOLIS, IND.
Pred: Mary Vidmar.
Tajn.: Louise Jugg, 912 N. Warman Avenue.
Blag: Mary Dugar.
Seje:	Prvo	sredo v novi šoli,
ŠT. 6, BARBERTON, OHIO Pred.: Jennie Okolish.
Tajn: Frances Oshaben, P. O. Box 205 Blag:	Mary	Mekina.
Seje: Prva nedelja v mesecu, farm "Club House.”
ŠT. 7, FOREST CITY, PA.
Pred.: Anna Kameen.
Tajn.: Pauline Osolin, Box 492 Blag.: Angela Orazem.
Seje: Prvi torek v Naprej Hall 2 p. m.
ŠT. 8, STEELTON, PA.
Pred.: Helen Cernugel.
Tajn.: Dorothy Dermes, 222 Myers St Blag.: Anna Skender,.
Seje: Drugi četrtek v mesecu.
ŠT. 9, DETROIT, MICH.
Pred:	Angela	Stupar.
Tajn.: Theresa Caiser, 334 Geneva Avenue.
Blag:	Mae	Shingaroff.
Seje:	Tretja	nedelja v John’s Mian-
ney Hall. 2nd St.
ŠT. 10, CLEVELAND (Collinwood), O.
Pred: Prances Tomsich.
Tajn.: Prances Susel, 726 E. 160th St. Blag:.: Filomena Sedej.
Seje: Drugi četrtek v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Avenue.
ŠT. 12, MILWAUKEE, YV1S.
Pred: Maria Kopač.
Tajn.: M. Schimenz, 732 W. Pierce Sl. Blag: Agatha Deeman.
Seje: Prvi pondeljek. 7:30 p. m. Tivoli Hall.
ŠT. 13, SAN FRANCISCO, CALIF. Pred.: Mary Slanec.
Tajn: Ella Russ, 4604 California St. Blagr.: Theresa Sterbenk.
Seje: Prvi četrtek v Slov. domu, 2101 Mariposa St.
ŠT. 14, NOTTINGHAM, O.
Pred.: Frances Rupert.
Tajn.: Frances Medved, 18701 Cherokee Ave., Cleveland, O.
Blag:.: Anna Stupica.
Seje: Prvi torek v mesecu v Slov Društvenem Domu.
ŠT. 15, NEWBURGH, O.
Pred.: Frances Lindich.
Tajn.: Mary Hrovat, 3524 E. 82 St. Blas:.: Veronica Škufca.
Seje: Drugi torek v mesecu.
ŠT. 16, SO. CHICAGO, ILL. Pred.: Katherine Triller.
Tajn: Zora Yurkash, 9516 Ewing Avenue.
Blag.: Agnes Mahovlich.
Seje: Tretji četrtek, v Cerkveni dvorani.
ŠT. 17. WEST ALLIS, WIS.
Pred: Augustine Zoril.
Tajn.: Frances Hagen, 1125 S. 60 St Blas:: Marie Floryan.
Seje: Druga nedelja v St. Mary’s Church Hall.
ŠT. 18, CLEVELAND, O.
Pred.: Jennie Welikanje.
Tajn.: Josephine Praust, 1281 E. 169th Street.
Bias'.: Josephine Praust.
Seje: Prvi torek v Kunchik’s Hall na Waterloo Rd.
ŠT. 19, EVELETH, MINN.
Pred.: Antonia Nemgar
Tajn.: Rose Jerome, 214 Grand Ave.
Blas:: Helen Rahne.
Seje: Prva nedelja v mesecu v Holy Family Church Hall.
ŠT. 20. JOLIET, ILL.
Pred.: Emma Planinshek.
Tajn.: Josephine Muster, 714 Raub Street.
Blas:: Mary Terlep.
Seje: Tretja nedelja v mesecu. Šolska dvorana.
ŠT. 21, CLEVELAND, O.
Pred.: Mary Hosta.
Tajn.: Anna Pelcic, 13320 Crossbum Avenue.
Blag:.: Josephine Weiss.
Seje: Prva sreda, v Jug. . Narodnem Domu.
ŠT. 22, BRADLEY, ILL.
Pred: Mary Rittmanic.
Tajn: Moliie Metschuliet, 271 S. Wabash Avenue.
Blag-.: Antoinette Lustig.
Se)je: Tretji četrtek v mesecu v St. Joseph’s Church Hall.
ŠT. 23, ELY, MINN.
Pred.: Mary Shepel Tajn.: Barbara Rosandich, 846 East Chapman St.
Blag.: Mary Shikonya.
Seje: Prva sobota v Community Center.
ŠT. 24, LA SALLE, ILL.
Pred.: Emma Shimkus.
Tajn.: Ang. Strukel, 536 La Harpe St. Blag:.: Anna Lushina.
Seje: Prva nedelja v mesecu, v šoli. 6th and Crosot St.
ŠT. 25, CLEVELAND, O.
Pred: Margaret Tomazin.
Tajn.: Mary Otoničar, 1110 E. 66 St. Blag:.: Dorothy Strniša.
Seje: Drugi pondeljek v stari šoli sv. Vida.
ŠT. 26, PITTSBURGH, PA. Pred.: Mary Coghe.
Tajn.: Mary Bahor, 606 Kendall St. Blag.: Katherine Sneler.
Seje: Drugi torek v Slov. Hall, 57 St.
ŠT. 27, NORTH BRADDOCK, PA. Pred.: Anna Tomašič.
Tajn.: Jos. Rednak, 1719 Poplar Way. Blas:: Marie Valavič.
Seje: Prva nedelja v Slovak Hall.
ŠT. 28, CALUMET. MICH.
Pred.: Mary Kocjan.
Tajn.: Anna Stanfel, 581 Cedar St Blag:.: Theresa Bagatini.
Seje:	Drugi četrtek v mesecu v Cer-
kveni dvorani.
ŠT. 29, BROUNDALE, PA.
(P. O. Forest City, Pa.)
Pred.: Mrs. Mary Pristavec.
Tajn.: Theresa Boštjančič, 202 Vine St., R. D. 2.
Blag.: Frances Žigon.
Seje: Prvi pondeljek v mesecu.
ŠT. 30, AURORA. ILL.
Pred.: Julia Malaker.
Tajn.: Frances Zagorce, 202 Forest Avenue.
Blag.: Pauline Jeraj.
Seje: Prvi torek v mesecu, v Austrian Hall, Aurora and Hanke Ave. ŠT. 31, GILBERT, MINN.
Pred.: Josephine Kramer.
Tajn.: Theresa Prosen, P. O. Box 432 Blag.: Frances Knaus.
S	je: Drugo nedeljo v mesecu ob 3 p. m.
v	Community Building.
ŠT. 32, EUCLID, O.
Pred: K. Filipčič.
Tajn: Edith Boich, 22371 Beckford Av. Blag: Marie Koas.
Seje:	Prvi torek v mesecu, v dvorani
sv. Kristine.
ŠT. 33, BJEW DULUTH. MINN
Pred: Helen Krall.
Tajn: Frances Kaplenk, 532—101 Ave. West.
Blag: Frances Kaplenk.
Seje:	Drugi četrtek v mesecu v dvo-
rani sv. Elizabeth 7:30 p. m.
ŠT. 34, SOUDAN, MINN.
Pred.: Magdalena Brula.
Tajn.: Mary Pahula, Box 1257 Blag.: Angela Pavlich.
Seje: Prva nedelja pri Mrs. France* Loushin.
ŠT. 35, AURORA, MINN.
Pred.: Josephine Putzel.
Tajn: Frances Bradach, P. O. Box 71. Blag: Mimmy Glavan.
Seje: Prvi pondeljek v Slov. Hall ŠT. 36, McKINLEY, MINN Pred.: Mary Krall.
Tajn: Frances Mesojedec, Box 32. Blag: Mary Jeraša.
Seje: Drugo nedeljo v mestni dvorani ob 2 p. m.
ŠT. 37, GREANEY, MINN Pred: Anna Rent.
Tajn.: Frances L. Udovich.
Blag.: Katherine Malertch Seje: Druga nedelja, po maži, v dvo rani.
ŠT. 38, CHISHOLM, MINN.
Pred: Mary Knaus.
Tajn.:	Johanna Dolinar, 121 W. Oak.
Blag.: Anna Rupar.
Seie: Prva sreda, v Community Building.
Št. 39, BIWABIK, MINN.
Pred: Johanna Zallar.
Tajn: Angela Karish.
Blag: Doris Delak.
Seje: Drugi pondeljek 7:30 p. m. v Park Pavilion.
ŠT. 40, LORAIN, O.
Pred: Frances Bresak.
Tajn: Angela Kozjan, 1748 E. 34th St. Blag: Frances Russ.
Seje: Drugi torek v šolski sobi sv. Cirila in Metoda.
ŠT. 41, COLLINWOOD, O.
Pred.: Mary Lušin.
Tajn.: Anna Stopar, 15419 Ridpath Ave.
Blag.: Ella Starin.
Seje: Prvi torek v mesecu v Turko-
vi	dvorani. 16011 Waterloo Rd ŠT. 42, MAPLE HEIGHTS, O.
P. O. Bedford, O.
Pred.: Mary Perhne.
Tajn. Theresa Glavic, 5157 Erwin. Blag: Anna Fortuna.
Seje: Prvi torek, 7:30 p. m. v S. N. D., 5050 Stanley Ave.
ŠT. 43, MILWAUKEE, WIS. Pred.: Gertrude Delopst.
Tajn.: Marie Bevz, 2122 S. Allis St. Blag.: Josephine Tominšek.
Seje: Druga nedelja v mesecu, v To-minšekovih prostorih.
ST. 45, PORTLAND, OREG.
Pred: Olga Mircovich.
Tajn: Louise Struzink, 3524 S. E. 42d Ave.
Blag: Fanika Matulac.
Seje: Prvi torek v Wonder Bread Hall 103 Ivy St.
ŠT. 46, ST. LOUIS, MO.
Pred.: Marie Moenigmann.
Tajn: Josephine Prebil, 4309 California Ave.
Blag: Helen Skoff.
Seje: Prvi četrtek v Slovenskem domu na South 7th St.
ŠT. 47, GARFIELD HEIGHTS, O. Pred.: Aloizia Zidanic.
Tajn.: H. Tomažič, 8804 Vineyard Ave. Blag.: Antonia Dolinar.
Seje: Druga sobota 7 p. m. na 8812 Vineyard Ave.
ŠT. 48, BUHL, MINN.
Pred.:..Frances Ambrozich.
Tajn.: Jennie Terlep, Box 189.
Blag.: Marie Markovich.
Seje: Tretji torek v Public Library.
ŠT. 49, NOBLE, O.
Pred.: Mary Stušek.
Tajn.: Jennie Intihar, 851 E. 216 St.
Euclid, Ohio.
Blag: Frances Hochevar.
Seje: Prvi pondeljek v mesecu v St Christine’s Hall.
ŠT. 50. CLEVELAND, O.
Pred: Frances Kurre.
Tajn: Justine Marn, 7303 Donald Av. Blag: Justine Mam.
Seje: Every first Wednesday, Room 4, Slov. Nat’l Home.
ŠT. 51, KENMORE, O.
(F. O. A kron, Ohio)
Pred: Prances Zekel.
Tajn: Albina Obreza, 2046 S. W. 18 St. Blag:: Jennie Goleč.
Seje: Prva nedelja v mes., 2. p. m., Sl. Home, 2166 Manchester Rd. ŠT. 52, KITZVILLE, MINN. Pred.: Josephine Oswald.
Tajn.: Mary Techar, Hibblng, Minn. Blag.: Helen Zbachnick.
Seje: Prva sreda v mesecu, Kitzville School.
ŠT. 53, BROOKLYN, O.
(P. O. Cleveland, Ohio)
Pred.: Mary Oblak.
Tajn.: Pauline Hunter, 3410 W. 97th Street.
Blag.: Alice Železnik.
Seje: Prvi četrtek v mesecu, 4002 Jennings Road.
ŠT. 54, WARREN, O.
Pred: Anna Petrich.
Tajn: Rose Racher. 2205 Burton St. Blag.: Hattie Gradishar.
Seje: Prvi torek v Croatian Hall.
ŠT. 55, GIRARD, O.
Pred.: Theresa Lozier.
Tajn.: Anna Prevec, 30 Gordon St.
Avon Park.
Blag.: Amelia Robsel.
Seje:..Prvi torek, Slovenian Home.
ŠT. 56, HIBBING, MINN.
Pred.: Mary Buchar.
Tajn: Prances Puhek, 314 W. Howard. Blag.: Amelia Domen.
Seje: Drugi torek v Assumption Hall.
ŠT. 57, NILES, O.
Pred.: Johanna Printz.
Tajn.: Prances Mollis, 329 Ann Ave. Blag.: Anna Prinz.
Seja: Prvi četrtek na 749 Belmont Av.
ST. 59, BURGETTSTOWN, PA. Pred.: Josephine Pintar.
Tajn.: Prances Pauchnik, Box 165, At lasburg, Pa.
Blag.: Prances Pauchnik.
Seje: Druga nedelja v mesecu, v domu predsednice 17 Llnn Are. ŠT. 61. BRADDOCK, PA.
Pred.: Mary Knafelc.
Tajn.: Miss Agnes Prank, 56—8th St. Blag.: Prances Martahaus.
Seje: Druga nedelja v mesecu, 812 Talbot Ave., Croatian Home. ŠT. 62, CONNEAUT, OHIO Pred: Mary Kodelja.
Tajn.: Jennie Sedmak, R.P.D. 4.
Blag.: Jennie Sedmak.
Seje: Tretjo nedeljo na 427 Depot St.
8T. 63. DENVER. COLO.
Pred: Mary Kovač.
Tajn: Mary Kvas, 5035 Grant St.
Blag: Mary Star.
Seje: Zadnjo nedeljo v mesecu v Cerkveni dvorani.
ST. 64, KANSAS CITY, KANS. Pred.: Agnes Zakrajšek.
Tajn.: Theresa Cvitkovič, 256 N. 5 St. Blag: Mary Derčar.
Seje: Drugi četrtek v mesecu v Šolski dvorani.
ŠT. 65. VIRGINIA, MINN.
Pred.: Cedila Slmich.
Tajn.: Angela Schneller, 116—10th Sl., Blag: Mary Cimperman.
Seje: Prvi pondeljek v mesecu, 8 P .M. Women’s Club, City Hall.
ŠT. 66. CANON CITY, COLO.
Pred: Julia Scrobec.
Tajn: Preda Laurisk. Prospect Hghts. Blag: Gloria Konty.
Seje: Prva nedelja v mesecu ob 2
p. m. v Anton Dremelj dvorani, Prospect Heights.
ŠT. 67. BESSEMER, PA.
Pred.: Mary Snezic.
Tajn.: Prances Sankovich, Box 175. Blag.: Mary Brodesko.
Seje: Druga nedelja v mesecu. Creation Hall.
ST. 68, F AIRPORT HARBOR, OHIO Pred.: Jennie Troha.
Tajn.: Mary Šebenik, 616 Joughln St. Blag.: Mary Šebenik.
Seje: Drugo sredo v mesecu na domu tajnice.
ŠT. 70, WEST ALIQUIPPA, PA. Pred: Mary Derlin.
Tajn.: Stella Žagar, 104 Main Ave. Blag: Pauline Žagar.
Seje: Drugi torek v mesecu.
ŠT. 71, STRABANE, PA.
Pred.: Prances Medofer.
Tajn: Anna Sterle, Box 176.
Blag.: Mary Kausek.
Seje: Druga sreda v mesecu v Domu društva sv. Jeronima.
ŠT. 72, PULLMAN, ILL.
Pred.: Jennie Oraaem.
Tajn.: A. Bezlay, 11425 Champlain Av. Blag: Mary Dresar.
Seje: Drugi torek v mesecu na 11356 Laugley Ave.
ST. 73, WARREN S VILLE, OHIO Pred.: Mary Walters.
Tajn: Rose Repasky, 5070 Erwin St.
(Maple Heights, O.)
Blag.: Aloizia Turk.
Seje: Prva nedelja pri Mrs. A. Turk, Vera St., Route 9.
ST. 74. AMBRIDGE, PA.
Pred: Mary Becek.
Tajn: Jenny Anzur, 720—25th St.
Blag: Jenny Gaspersic.
Seje: Prva sreda v mesecu v Slovenskem domu 129 Merchant. ST. 77, N. S. PITTSBURGH, PA. Pred.: Rose Murslack.
Tajn.: Mary Tomec, 1145 Iten St.
Blag.: Theresa Sikovsek.
Seje: Prvi torek v mesecu v Svabian Hall, 624 Chestnut St ŠT. 78. LEADVILLE, COLO.
Pred: Mary Vidmar.
Tajn: Mary Mehelich, 310 W. 3d St. Blag.: Mary Mehelich.
Seje: Tretja sreda v mesecu, 527 Elm St.
ŠT. 79, ENUMCLAW, WASH. Pred-: Josephine Z. Richter.
Tajn.: Ivana Chacata, R. No. 2, Bx. 53 Blag.:	Prances	Rotar.
Seje: Prva nedelja ob 2 P. M.
8T. 80, MOON RUN, PA.
Pred.: Anna Demach.
Tajn.: Beatrice Hast.
Blag: Genevieve B. Arch.
Seje: First Thursday of each month.
ST. 81, KEEWATIN. MINN.
Pred: Mary Matasich.
Tajn.: Mary Grahek.
Blag: Clementina Matakovich.
Seje: Drugi četrtek v mesecu ob osmih v Keewatin Village Hall ŠT. 83, CROSBY, MINN.
Pred: Josephine Novak.
Tajn.: Mary Deblock, G D.... Ironton Blag.: Mary Deblock.
Seje: Prva nedelja v mesecu v Louis Deblock dvorani.
ŠT. 84, NEW YORK CITY, N. Y. Pred.: Ivanka Zakrajšek.
Tajn: Anna Stare, 6901—66th St.
(Glendale, N. Y.)
Blag.: Helen Giovanelll.
Seje: Prvi pondeljek v mesecu.
ST. 85. DE PUE. ILL.
Pred.: Maria Stupar.
Tajn.: Maria Jermene, Box 205.
Blag.: Maria Zugic.
Seje: Prva nedelja, 2 p. m. v Slovenskem domu.
ST. 86, NASHWAUK, MINN. Pred.: Helen Kolar.
Tajn.: Catherine Stlmac.
Blag.: Mary Mayerle.
Seje: Prvi četrtek v mesecu.
ŠT. 87, PUEBLO, COLO.
Pred.: Dorothy Jerman Mi ester. Tajn.: Lisbeth Anzick, 612 E. Mesa Ave.
Blag.: Mary Jerman.
Seje: Second Thursday, St. Mary's School Hall.
ŠT. 88, JOHNSTOWN, PA.
Fred: Mary Kuzma.
Tajn.: Mary Lovše, R. D. 3, Box 276. Blag.: Prances Debevc.
Seje: Prva nedelja v mesecu ob 7 p. m. v dvorani sv. Anne.
ŠT. 89. OGLESBY, ILL.
Pred.: Frances Nemeth.
Tajn.: Mary Meglich, 224 E. 2nd St. Blag.: Aloizia Kerne.
Seje: Prva nedelja 7 p. m. pri Mrs. Theresa Dusak.
ŠT. 90, BRIDGEVILLE, PA.
Pred: Frances Delach.
Tajn.: Mary Rupnik, 701 Chartiers St., Bridgeville, Pa.
Blag: Lucy Chadesh.
Seje: Tretjo nedeljo v mesecu, St. Barbara’s Parish Hall.
ST. 91, VERONA, PA.
Pred.: Mary Melle.
Tajn.: Mary Kim, Box 272.
Blag.: Mary Škerl.
Seje: Tretja nede’Ja v mesecu ob 2 p. m. na 715 Plum St.
ST. 92 CRESTED BUTTE, COLO. Pred: Frances Saya.
Tajn.: Mary E. Volk, Box 264.
Blag.: Mrs. Mary Volk.
Seje:	Prva	nedelja v mesecu, Mary
Yaklich’s Home.
ŠT. 93, BROOKLYN, N. Y.
Pred.: Helen Corel.
Tajn.: Agnes Klarich, 1644 Putnam Avenue.
Blag.: Helen Hodnick.
Seje: Tretja sobota v mesecu.
ŠT. 94, CANTON, OHIO Pred: Josephine Rosa.
Tajn.: Jennie Prince, 2616 17th St. S.W Blag.: Jennie Prince.
Seje: Tretji četrtek 7 p. m. na 1827 Bryan S. W.
ST. 95, SO. CHICAGO, ILL.
Pred.: Mrs. Mary Markezich.
Tajn.: Mrs. Josephine Bogovich, 2818 E. 95th St.
Blag: Mary Miskulin.
Seje: Prvo nedeljo, v cerkveni dvorani 96th St. and Exchange Ave.
ŠT. 96, UNIVERSAL, PA.
Pred: Pauline Kokal.
Tajn: Mildred Kasnovich.
Blag.: Mrs. Annie Jelovchan.
Seje: Drugo nedeljo v mesecu v Slovenian Hall.
ŠT. 97, CAIRNBROOK, PA.
Pred.: Mrs. Angela Satkovich.
Tajn.: Mrs. Mary Korošic, RPD 1, Central City, Pa.
Blag.: Margaret Mihelič, Central City. Seje: Drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v St. John Baptist Church Hall.
inrLTLnrmjnjrijir^^	T^njT^ri^rLriJiJxrLruTn^rmTLrinrL^
—REPORTERS, PLEASE READ!—
Please consider the following in submitting reports to the Dawn:
1.—If possible typewrite material, using doublespacer. If written, please use ink.
2.—Reports must be signed by author, otherwise they will not be published. You may use a penname but the editor must have your correct name which will be withheld if you so desire.
3.—All copy must be at our office by the 12th of the month. Any copy received after the deadline will be disregarded.
Compliments of
M. W. ASSOCIATE STORE
EVERYTHING IN HARDWARE AND FURNITURE
Phone «07.
Chisholm, Minnesota.
Za ugodno postrežbo in primerne cene se obrnite na nas
ANTON MAHNE
POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD
223 West Lake.
Phone 476.
CHISHOLM, MINNESOTA
Za simpatično postrežbo se obrnite na
ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Inc.
6016 St. ClaJr Avenue.	Cleveland,	Ohio.
LICENZIRANI POGREBNI ZAVOD Invalid O ar Service Postrežba noč in dan Avtomobile za vse prilike. Tel.: HEnderson 3113
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
PHYSICIAN and SURGEON
OFFICE HOURS AT 8724 W. 28th STRBBT 1:80—3:80: 6:80—8:80 Daily	Tel. Crawford 1112
AT 1S56 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. 4:80—6:30 p. m. Daily	Tal. Canal (05
Wednesday and Sunday by appointment only Residence Tol.: Crawford 8880 IF NO ANSWER—CALL AUSTIN 8700
VSAK VEČER
legam z mirnim srcem spat in me misel: kaj bo z mojo družino, če se ne bi prebudila več—ne teži odkar sem za v ar o-rovana jaz in moja družina pri
KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
ki je prva, najstarejša in 122.55% solvent* na slovenska podporna Jednota v Ameriki.
Pridružite se h K. S. K. Jednoti tudi vi e tem, da postanete njena članica vi in vaša družina!
Za informacije o zavarovalnini in za vse podrobnosti se obrnite na tajnika ali tajnico lokalnega društva K. S. K. Jednote ali pa pišite naravnost na:
JOSIP ZALAR, glavni tajnik 351-353 North Chicaga Street, Joliet, Illinois.
Ameriška Domovina
»»
ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Za vesele ln žalostne dneve
Nad 37 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To je dokaz, da Je podjetje iz — naroda za narod.
V	vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja; prihranili si boste denar ln dobili stopro-centno postrežbo.
Glavna prodajalna* 6019 St. Clair Are. TeL: HEnderson 2088
Podružnica: 15303 Waterloo Rd.
Tel.: KEnmore 1235
Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd St.
M: HEnderson 2088
CLEVELAND, OHIO.
NAJBOLJ ZANIMIV SLOVENSKI DNEVNIK V ZED. DRŽAVAH
Največja jugoslovanska unijska tiskarna v Ameriki
Se prijazno priporoča za vsa tiskarska delal po jako zmernih cenah 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Tel.: HEnderson 0628
TJTTiTLTirmTLn^arLrirmTLnjmrmT