THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER 7N UNITED STATES OH AMERICA. ŠTEV. (No.) 226. AMERIKANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gtttloi Z« T»r# ga luinMl — u pravico ta rualc« — od bo}« I« zmagi l GLASILO 5LOV katoe, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2$E SV. DRU2INE V jolietu, in zapadne slovanske zveze v denver, colorado« / l b družbe IV« mohorja v. chicag1 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20 . NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 20, 1926. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBtJE* SLOVENSKI LIST V ^ ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. letnik xxxv. NAJLEPŠE MESTO V AMERIKI JE CHICAGO, TAKO JE REKLA KRALJICA, KO SE JE POSLAVLJALA. — ~ PRINCEZINJA 1LEANA SE JE PONESREČILA Z AV-~ TO — AVSTRIJSKI NADVOJVODA POROČI ILEA-5 NO — KRALJICA MORA TAKOJ ODPOTOVATI. Chicago, 111. — Kraljica Marie iz Rurmmije, je bivala v na-?em mestu le 91 ur. V tem kratkem času je pa videla toliko, da je rekla, ko se je poslavljala ,da je Chicago najlepše mesto v Ameriki. Rekla je pa tudi, da je sedaj prišla, da je Amerika videla njo, drugič pa, da bo ona videla Ameriko. Zahvalila se je pred tfd-hodom za gostoljubnost in sedla na vlak, Jci jo je odpeljal proti Indianapolis, od tam pa g Proti Louisville. Princ Nikolaj j, in princezinja Ileana sta se pa v Peljala vsak s svojim avtomo-bilom. Vozila sta naglo, saj se n iljima ni bilo treba ozirati na Predpise. V Grand Park, 111., j, je pa Ileana na nekem ovinku Zadela z avtom v neki truck, c ni bilo sicer nič hudega, a pre- j strašila se je tako, da je mora- v h iskati pomoči v lekarni. V g Waynetown, je pa princu Ni- v kolu kara odpovedala, pot je r Nadaljeval v policijskem avtomobilu. Treba bi jima bilo po- r i ^ka, da v Ameriki se ne vozi \ kdk princezinja Ileana bi pa l očetovi smrti zasedla ru-^unski prestol. Princezinja 'eana je že bila, glasom poro-zaročena s kraljem Bori-^ in tudi z italijanskem' pre-l°lonaslednikom. . Louisville,, Ky. — Zadnja se glasijo, da mora takoj odpotovati v Rusijo. Prekinila je že s svo-Programom za turo po A- ITALIJA NE BO MIROVALA? Italijanski častniki, ki bivajo v Angliji, so dobili od svoje vlade ukaz, naj bodo pripravljeni, da se vrnejo nemudoma v domovino, ko bodo poklicani. London, Anglija. — Vedno, še prihajajo vznemirljive vesti iz Italije, katera ima v rokah vžigalno vrvico, ki grozi, da bo potegnila in vžgala smodnik, na katerem sedi cela Evropa. Iz Londona prihaja poročilo, da je Mussolinijeva vlada izdala ukaz na vse prostovoljce, častnike, ki bivajo v Angliji, naj bodo pripravljen}, kajti vsako uro lahko dobijo poročilo, da se morajo takoj vrniti v domovino. Zakaj — poročilo ' ne pove. Francoska vlada je nazna- -nila angleški, da je našla važne listine pri polkovniku Ricciot-1 • ti-ju Garibaldi-ju, v katerih je razvidno, da so se italijanski agenti pripravljali organizirati italijanske podanike v Južni i Franciji kot pr^dstražo italijanski armadi v slučaju vpada v Francijo. Ti dokumenti, ako bi bili uradno objavljeni, so zadostni vzrok, da bi Francija prekinila odnošaje z Italjio. A Francija, ki si želi miru, se zadovoljuje z dejstvom, da se je Mussolini pri Franciji opravi- ' čil za vse kar se je zgodilo doslej, bo te dokumente smatrala kot neuradne, in so le delo vnetih fašistovskih agentov. Neko drugo poročilo iz Londona se tudi glasi, da je Italija pripravljena bojevati se s Turčijo. Znano je, da ima' Mussolini v deželi sami dovolj sitnosti, katere mu delajo nasprotniki. Da pa odvrne pozornost ljudskega mnenja od sebe, začne rožljati z orožjem. Tako tudi sedaj, pravi poročilo, je pripravljen bojevati se s Tur-,čijo. Mussolini hoče svoje delo izvršiti — mirnim', če ne pa vojnim potom. Njegoyo delo tfa obstoji v tem — razširiti meje' Italije ali pridobiti novih kolonij za svoje ljudi, ki nimajo proštora v domovini. Mussoli-I ni, kot velik italijanski patriot, I je to obljubil in smatna za ■ dolžnost, ker je obljubil, da bo ' tudi storil. Tisti, ki Mussolinija I bolj od blizu poznajo, pravijo, -, da bo vse preje poskusil, pred-•jno bo svoje ljudi izpostavil II klanju. > | ' -o- t; — Marshall, Wis. — Mrtev t se je zgrudil na tla 81 letni G. "l T. Rowland, ko je govoril pred i okrajnim nadzorniškem odbo- - rom o pokojnini za onemogle, i Vzrok smrti, srčna hiba-. - j meriki. Takoj je odpotovala v - (New York, ne bo čakala parni-| ka Majestic, s prvim parnikom, a ki Bo odplul s© odpelje. Ko je a kraljica dala navodila za od-i- hod Col. John H. Carroll-u, v i- katerega oskrbi je posebni L- vlak, je jokala. i KRIŽEM SVETA. — Republic, Mich. — Chicago, Milwaukee & St. Paul o-sebni vlak je v tukajšni bližini skočil s tira, pri čemer je pet železniških uslužbencev zado-bilo težke poškodbe. — Riga, Latvija. — V Baltiškem morju je radi orkanov, bi ki so divjali ob obah, plina pa- lj dla neverjetno nizko. To pa je m pomagalo, da so odkrili v pli- rs tvini pet starih potopljenih la- G dij, ki ležijo v vodi že najmanj 2< 400 let. ni — St. Louis, Mo. — John D. ja McCollom, bivši premogarski z; delavec, sedaj invalid, je u- m strelil svojo ženo in jo težko g; ranil. Kot Vzrok navaja, ker L mu na zahtevo ni hotela sku- ni hati dva jajca. bi — Norfolk, Va. — Obrežni pi stražniki so rešili 14 mornar- st jev na vlačilcu Tracey, ki se je gi potapljal. Pomoč je prišla baš' g; v pravem času, nevarnost je n< bila, da se vsi potopijo. le — Portland, Tenn. — Pet o- b seb je bilo mrtvih in devetnajst g ranjenih, ko sta dva železniška g motorAa vozova, na katerih so n bili železniški uslužbenci trči- d la skupaj. Delavci so bili na- ti men jeni' na mesto #nesreče v g, Hendersonville, kjer je vlak zadel v avto, pri čemer sta bili dve osebi iibiti, štirje ranjeni. Sunek je bil tako silovit( da n je vlak skočil s tira. -o-r j CATHOLIC LEGISLATIVE 12 SERVICE jd za državo Illinois si je nadela oi nalogo paziti na to, da se kato-^i liškim aplikantom za učitelj-1 n ske službe ne godi krivica in v se jih ne zapostavlja. Glede na' a to, je dovršila načrt za predlog,' d ki ga bo predložila pri prihod- n njem zasedanju državne zako-' p nodaje v Springfield, 111. V n predlogu prepoveduje odbo-| rom publičnih šol staviti vpra-'k šanje po verskem' prepričanju s< aplikanta za učiteljsko mesto.'z Mnogo je pritožb, da so Public 1 School Service Boards v večih t slučajih zavrgle prošnje kvali- ^ ficiranih učiteljev, le radi njih p verskega prepričanja. Tako po- u četje je proti državni ustavi. ! \ The Catholic Legislative Ser-' c vice države Illinois hoče na- g ' tančnega pojasnila v tej zade- r j vi. Veliko bi lahko pomagali v x I tem oziru učitelji ali osebe, x i katerim je znano o kakšnem j i slučaju, da je bil kje, kakšen ij učitelj radi/verskega prepriča-'( i nja" zapostavljen in ni dobil službe. Vse take slučaje naj se naznani takoj na Catholic Le-| ( gislative Service of Illinois, 420 Illinois Mine Workers Building, Springfield, 111. MNOGO AVTOMOBILOV - OBTIČALO V BLATU V PUŠČAVI London, Anglija. — MedBe-| e irut in Bagdad je puščava v( razdalji 600 milj. Skozi pušča-, i, vo se vozijo z avtomobili, kar, i- pa v sedanjem času ni prijetno. \ Poročilo pravi, da je mnogo vo-! ,- zil obtičalo v blatu, nikamor se| ne morajo ganiti. Tako so ne-j i- kateri potniki že lOdni tukaj in r- trpijo glad. AngleSka vlada je d poslala letalce z živežem, da >- pomagajo nesrečnežem. Širite "amer. slovenca" Iz neodrešene domovine. li-jJKUl OL GROZNA EKSPLOZIJA GRANATE NA GORIŠKEM. — TRIJE TEŽKO RANJENI, EDEN MRTEV. — RANJENCE SO TAKOJ PREPELJALI V BOLNIŠNICO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. "Uncle Joe," kakor je izgledal le par tednov predno je umrl. Slika je bila vzeta na njegovem domu v Danville, 111. Mr. Cannon je umrl minuli teden v starosti 90 let. MEHIŠKE INTRIGE V CEH- TRALNI AMERIKI. SKE ARMADE. Smrtna nesreča z granato. Gorica, 30. okt. — Danes so bili prepeljani v bolnico usmiljenih bratov v Gorici z avtomobilom Zelenega križa trije ranjenci iz Grgarja. V bližini Grgarja sta namreč pobirala 201etni Franc Bitežnik in 131et-ni Lojze Bitežnik vojni materijah Pri tem je Franc Bitežnik zadel ob večjo granato tako nesrečno, da je eksplodirala in ga popolnoma razmesarila. Lojzeta Bitežnika pa, ki se je nahajal v bližini, je zadel drobec granate v bok, tako da je prišel iz ravnotežja in pri tem strmoglavil v prepad. Drobci granat so ranili tudi dva dru- g( ga mladeniča, ki sta slučajno ^ nesla drva iz gozda, in sicer 25- j( letnega Franca Bitežnika, ki je bil ranjen v trebuh, in njegovega tovariša, 201etnega Franca Štruklja, ki je bil ranjen v desno nogo. Truplo so pokopali na domačem pokopališču, ostale 11 tri *j> J' l goriško bolnico. ,15 -o--|o Žiri po povodnji. s Žiri gospodarsko niso več. n Nobena vojska ne opustoši kra- v ja na tak način, kakor je tu na- P pravila voda. Prostor kmalu od Zirov do italijanske meje je ® docelo demoliran, enako kraj |k onstran meje. Preobrnjeni gri-j® či, s kamenjem zasuta polja na i ^ meter visoko — izpremenjena š vodna struga, sesuta poslopja ali vsaj razpokani nagnjeni zidovi, gosti usadi: to je nekdanja Osojnica, preko katere je p peljala lepa cesta čez razvod-'r no točko Razpotje v Idrijo. |r Ako greš iz Osojnice v Ra- j kuljk, Ledenico, Novo vas, po- i sebno pa na Selo, ne boš spo-'i znal, kje je hujše razdejanje.' \ Toliko in toliko poslopij ni, po-'£ tov ni, polja in travnikov ni ...1 j Voda dere, koder sama hoče, prejšnih strug ni. Grape hudournikov ti zijajo nasproti z no-|vimi grožnjami. Vso težo razdejanja more čutiti in slutiti j-samo oni, ki ve, kaj je bilo prej ! na teh mestih, kjer je zdaj kup razvalin, ali pa celo niti teh ne, ker je voda tudi nje s temelji odnesla. .i > —°r~. I Odprava slovenščine iz obrtne | nadaljevalne šole. I V zadnjem času se dela na ('to, da se odpravi iz obrtno-na-daljevalnih tečajev slovenščina. Italijanski učitelji so že v preteklem šolskem letu nagro-madili toliko obtožb proti slov. učiteljem, ki poučujejo v teh šolah, da je bilo proti večini njih uvedeno odpustno posto-r 1 panje. Nekatere izmed teh šol .'so že čisto poitalijančene, od drugih pa za letos prvi letnik, , I prihodnje leto pa zadnji. >-] -0- e' Telovadno društvo v Idriji raz-k. pusceno. Topničarski kori v Španiji bodo reorganizirani. — Odpuščeni častniki se sprejmejo zopet v armado. Madrid, Španija---Kakor je bilo nedavno poročano, so se uprli topničarski častniki v Španiji, zakar so bili odpuščeni od službe. Sedaj pa prihaja poročilo, da namerava španska vlada reorganizirati topničar-ske kore in sprejeti zopet v aktivno službo odpuščene častnike, ako se javijo pri tozadevnih uradih v teku desetih dneh in obžalujejo svoje dejanje, i Ako to storijo, jim bo wse od- s puščeno. i Poleg tega tudi namerava : vlada napraviti nekaj spre- i memb v številu topničarjev, ki se nahajajo na polotoku, pa tudi na Balearic in Canary o-toku. Glavna poteza reorganizacije pa obstoji v tem', da ne bo več topničarstvo samo za sebe, temveč del armade, ki bo i moglo biti pokorno vodstvu ar-j made. ' V tozadevnem dekretu je( tudi»navedeno, da bo v slučaju vojne civilna industrija prišla pod vojaško kontrolo, pa tudi 1 vse imetje posameznikov. ! PEVSKlIONCERT V FOREST CITY, PA. ' i V sredo 24. novembra prire- 1 di znano slovensko pevsko dru-! štvo "ZVON" v Forest City, Pa. yelik pevski koncert ob priliki proslave sedemnajstletnice svojega obstanka. Na programu bodo samospevi, dvospevi, trospevi in čveterospevi. Nastopi tudi več moških in mešanih zborov. Tudi Zvonovi tambura-ši .nastopijo s par točkami. Začetek bo točno ob 8. uri, zvečer. Peli bodo slovenske in ar meriške pesmi. Vsi Slovenci od blizu in daleč so iskreno vabljeni k obilni udeležbi! Na svidenje v sredo večer! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ....................i 9.45» 1,000 Din ________________..$ 18.60 2,500 Din _________________.$ 46.25 5,000 Din ..................92.00 10,000 Din ......................$183.00 100 lir 200 lir 500 lir _....$ 4.75 ..$ 9.20 ___________$22.00 k 1000 lir ............................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. i Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajno Nedavno je bilo razpuščeno telovadno društvo v Idriji. Razpustu je sledila preiskava pri vseh članih. Ista usoda bo menda zadela v najkrajšem času tudi prosvetna društva na Pri- Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJAT VE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJ5EK & CESAR*: 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y. Nenadni odhod kraljice v domovino radi bolezni kralja. /lada Zed. držav priznala via- j 1 do Diaza v Nicaragua. —1 Callesova vlada zaklada u- J pomike z orožjem. — Ameriški mornarji niso pustili razložiti orožje. —o— j Washington, D. C. — Včeraj s ie že bilo na kratko poročano, i 3a je novo izvoljeni predsed- < nik Nicarague zaprosil pri via- ] ii Zed. drž. pomoči, ker se ' ?am s svojo peščico vojakov ne j.! nore braniti proti revolucijo-j 1 narjem, katere zaklada mehi- ' ška vlada z vsem potrebnem. | Najprvo je bilo potreba, da je J vlada Zed. držav priznala A-dolfo Diaz-a, kot predsednika : v Nicaragua. To je storila in je tudi pripravljena ugoditi prošnji Diaza. Ameriške bojne ladje se nahajajo v bližini, in so že parkrat preprečile mehiškim parnikom izložiti orožje in mu-nicijo revolucijonarni stranki. Callesova vlada v Mehiki si prizadeva razširiti svoj vpliv v Centralni Ameriki. Znano je tudi vladi Zed. drž., da agenti Callesove vlade podpihujejo, revolucijonarje v Nicaragua. Novi predsednik v Nicara-, gua si prizadeva pomirqvalno ( vplivati na revolticijonarne du- j hove. Pripravljen je, vse poli-j tičrje jetnike osvoboditi in po-, nuja liberalcem — upornikom, i mesta v kabinetu, da bodo sodelovali pri vladi. Ameriški državni tajnik Kellogg upa,, da bodo liberalci ponudbo sprejeli, da -se nesrečni deželi, ki je 1 toliko prestala radi strankinih i nasprotstev, zopet pomaga na ! noge. | -o- J — Šanghaj, Kitajsko. — Ge-|neral, Sunčuanfang, ki je bil (vladar petih vzhodnih provinc in nasprotnik Kantoncev, zbira čete z namenom, da zavzame Kiukinag, kjer je bila njegova baza, odkoder sb ga pa pregnale čete z juga. Vupajfu bo ,Sunu pomagal. morskem, ki še živijo. Če se že telovadna društva, ki jim je namen tako očiten, razpuščajo, kaj naj pričakujejo šele prosvetna društva, ki so obdolžena "protidržavne propagande," ker hranijo v svojih omarah še kako slovensko knjigo? -o—■— Grozna nesreča. Med Ajdovščino in Sv. Križem je drvel avto nekega trgovca iz Palmanove. Nasproti je prišel voz s parom volov. — Voznik je hotel naglo stopiti z voza, pri tem pa je padel in ostrina avtomobilskega blatnika mu je odrezala glavo. Šofer se je javil sam orožnikom v Ajdovščini. Ponesrečeni kmet je 691etni Ivan Štor. ' -o- Krvava nesreča na lovu. Alojz Ferfolja, trgovec v .Tržiču, je bil dne 19. m. m. na lovu na doberdobskem ozem-Ijiu Pri bo.ii mu je oadla t>us1*f iz rok in pn cem sta se sprožila joba strela proti njemu. Strela sta ga zadela v levo ramo ter mu popolnoma razdrobila roko v rami. Z avtomobilom, ki je ponesrečenca pripeljal do lovišča, so spravili Ferfoljo v tržaško bolnišnico, kjer so mu ta-| ko j odrezali levo roko ob rami. ; Stanje ponesrečenca je resno, i ker se je bat^ da so šibre poškodovale tudi plečno kost. -o- Franc Musoni umrl. Kap na možganih je zadela predsednika videmskega tehničnega zavoda Franca Muso-jnija. Rajnki je bil slovenskega i pokolenja, doma iz Št. Petra ob Nadiži, kjer se je rodil dne 11. novembra 1862. Doktoriral je v Padovi in se posvetil profe-1 sorski službi. Postal je znamenit po svojih zgodovinskih in zemljepisnih študijah. -o- V Idriji je umrl i j Fran Kavčič, bivši kavarnar, i star 72 let. Pokojnik je bil ved-, no zaveden narodnjak. Naj po-( čiva v miru! JOSEPH G. CANNON. REORGANIZACIJA SPAN- "AMER1KANSKI SLOVENEC" —" ..............1 ' 111 .JJWilHIUW U- — Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list Tbe first and the oldest Slo« ▼ Ameriki. venian newspaper in America. Uitanovljen let« 1891 Established 1891. Izha.ia vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkoT in dnevov po praznikih. day, and the day after holiday«. Izdaja in. tiska: — Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. 'Phone: Canal 0098. Naročnin«: Subscription«: Za celo leto____________________.$5.00 ror one year_________________—$5.00 Za pol leta --------------------2.50 'or half a year------------2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada «nd Europe: Za celo leto ____________6.00 For one year____________ 6.00 Za pol leta---------------■___3.00 For half a year__________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu i« čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopiso* ■uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslona na listu znači, do kedaj imate ti«t plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s- tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, »t the post office >t Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ameriška avtomobilska industrija. Kar osupne tujca, ko pride v Ameriko, je ogromni promet po ulicah in mrgoleče število avtomobilov. Še visoki nebotičniki ne napravljajo panj tako globokega vtisa. Brez ozira na to, od koder naj prihaja, toliki promet motornih vozov—osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov, taksijev in avtobusov — presega vse, kar si je mogel predstavljati v najbolj bujni domišljiji. Kajti nikjer na svetu ni motorni promet dosegel take proporcije kakor v Združenih državah. -Tekom zadnjih petih let se je avtomobilstvo v Evropi sicer jako razvilo, zlasti kar se tiče lahkih vozov^ ali v primeri z ameriškimi razmerami je evropski avtomobilski promet dokaj krotka stvar. Po vsem svetu je v prometu približno 25 milijonov avtomobilov in od teh čez 2*0 milijonov se nahaja v Združenih državah samih. Lani je iz ameriških tovarn izšlo 4,000,000 avtomobilov. Ali si morete predstavljati, kaj to pomenja? Postavljeni zaporedno drug za drugim, tako da ne bi bilo nič prostora vmes, bi tvorili vrsto, ki bi obkolila' polovico zemeljske kroglje, po tri v enem redu pa bi tvorili vrsto, ki bi segla od New Yorka do San Francisca". Sedaj je čez dvajset milijonov motornih vozov v tej deželi. Ker se povprečna življenska doba avtomobila ceni na sedem do osem let, pomenja, da treba vsako leto izgotoviti po tri milijone novih avtomobilov, da se le nadoknadijo obrabljeni avtomobili. Lahko si je predstavljati, kako orjaška mora biti industrija, ki omogočuje tako ogromiio produkcijo, — industrija, ki je v stanu izgotoviti na leto štiri milijone novih avtomobilov in povrh tega oskrbovati obrat in vzdržavanje ostalih dvajsetih milijonov avtomobilov. jn&m_)?.QV$.o4, ,d» ameriSka..avtomobilska, industrija tekmuje z industrijo železa in jekla, svojim najbližjim tekmecem, kar se tiče vrednosti produkcije. Koliko tovarn in koliko ljudi je posredno ali neposredno spojenih z avtomobil-stvom, je težko reči. Konservativna cenitev trdi, da število ljudi, neposredno zaposlenih v industriji avtomobilov, znaša tri milijone. To vključuje nastavljence v avtomobilskih tovarnah za obroče, gazolin, avtomobilske dele in pritikline, trgovce in prodajalce, delavce v garažah in popravljalnicah in profesijonalne šoferje. Koliko ljudi služi indirektno tej in-, dustriji, n. pr. pri obdelovanju surovin, prevažanju produktov itd., je nemoj^če povedati. Jasno pa je že, da je/avtomo-i bilska industrija v Ameriki tako velika in važna, da bistveno prizadeva gospodarsko življenje vse dežele. -T o -- Proti potratnosti v industriji. Mil ' 1» Nerabljeni odpadki v industriji, zmanjšana produktivnost vsled neprimerne organizacije obrata in dela in mnogo drugih okolnosti predstavljajo izgubo, ki sega do bilijonov dolarjev. Zato je važno vprašanje v industriji, da se taka po-tratnost (waste) kolikor mogoče zniža. To je velike važnosti za vse, kajti manjša potratnost v produkciji pomenja večje dobičke za podjetnike, boljše plače za delavce in manjše cene za konsumente. Vprašanje potrate v industriji in njenega znižanja je tvorilo program letne konvencije, ki se je vršila v Pittsburghu koncem oktobra pod imenom "Management Week" in katere se je udeležilo čez 200 industrijalnih središč širom Združenih držav. Kakor je trdil Mr. R. L. Wilson od Westinghouse Electric and Manufacturing Company, občinstvo komaj začenja razumevati, kako industrijalni vodje odpravljajo potrato potom Vporabe bolj enostavnih produkcijskih metod. Tajnik Hoover, dejal je Mr. Wilson, je 1. 1923. našel, da potrata znaša od 29 od sto v metalnih industrijah do 64 odsto v manufakturi mo- jiesos Naivnemu uredniku. (Prispevek.) Drkgi Mimogrede, ali si slišal, kako rdeči redahter z Lawndale vprašuje, kdo so pri rdeči jednoti idijotje in para-siti? Nič lažjega ni najti kot to! Možicelj naj ogledalo vzame in se naj ogleda, potem naj pogleda še okrog po redahter-skem cimru, pa bo našel, po čemer sprašuje.—F. S., Cicero, Ills. :!s * Odgovor na vprašanje. (Prispevek.) Zarkomet je priobčil sledečo notico: "Politika a la fižol." 1. Funt fižola v belem 'zavoju pride na mizo. Vsa fi-'žolova zrna so bele barve. Zrna se ljubijo med seboj. Osem ura zjutraj. — 2. Fižol se cere-monialno preseli v lonec. Vse dobro kaže. Štiri popoldne. —-3. Fižol je na tleh. Napovedano grmenje je padlo pod peč. (Vse je tiho. Kdo je raztresel fižol? | Odgovor: r— Kdo drugi kot lawndalski Volek! — F. S., Cicero, 111. * * * Pomanjkanje v statistiki. Razne statistike nam dnevno prinašajo vsakovrstne podatke o tem in onem. Samo eno netočnost sem opazil doslej. ' Da jesenski statističarji nimajo še nobenih podatkov, kolikokrat je že to jesen vozil Peter Zgaga barko po newyorških ulicah. Italijani so gotovo letos naprešali mnogo čorbe, tako da sem že večkrat mislil, letos se bo ubogi Peter še utopil v njej . . . * sfe * Iz krogov jugoslovanskih pretepačev. A.: Tu pravkar či-tam, da je dobil amerikansk: boksar Dempsey 750 tisoč dolarjev za prvenstvo v boksu.— K.: No vidiš, v Ameriki cTodi pretepač za pretepanje tako nagrado, pri nas pa pretepače zapirajo. * * :■! Višek raztresenostn. — Pro- 'fesor: "Kaj dela vaš oče?" "Toda, gospod profesor, ste že pozabili, da mi je umrl uče pred enim letom." "Ah, oprostite, hotel sem samo vprašati, če je še mrtev." RT. REV. MICHAEL JOHN HOBAN, ŠKOF ŠKOFIJE SCRANTON, UMRL 13. NOVEMBRA ZVEČER. Forest City, Pa. Katoličani, protestanti in ju-, dje, bogati in revni, posamezni , in skupščine različnih organi- , zacij, so včeraj izražali srčno , bolest ob smrti Rt. Rev, Mi- ( chael J. Hobana, priljubljenega škofa serantonske škofije, kateri je umrl vj soboto zvečer' ob 8:45. V nedeljo so prihajale ' množice ljudstva v katedralo, . da pomolijo za pokoj duše na- j šega preljubega škofa. Pred velikim oltarjem v ka-' £edrali sv. Petra, odkoder, sa-1 mo pred enim tednom, je še v nedeljo pridigal o dobrodelnosti in ljubezni do bližnjega svojim ovčicam, leži truplo | škofa Michael J. Hobana, 27- i i letnega dušnega nadpastirja 300,000 duš rimokatoliške ško- > i fije Scranton, v katero spada ( tudi naša župnija šv. Jožefa, in sicer edina slovenska župnija ' v škofiji. SaJno par čevljev od velikega oltarja, kjer so nad četrtstoletja služili gospodu Bogu za blagor izročenega jim ljudstva, bo ležalo truplo do četrtka zjutraj, do časa pogre-j ba na pokopališče zraven po-, kojnega škofa William O'Ha-ra, prvega škofa scranlonske škofije in prednika škofa Ho-. bana. Zadnja pot na pokopališče bo zaključek skoraj polstoletja službovanja v vinogradu Gospodovem, katerega je pretr-Jgala neizprosna bolezen pljuč- PREJELI SMO Družinsko Pratiko KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK % zanesljivi lekarnar ,— zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal LeaviU ceste CHICAGO, ILL. ZA LETO 1927. Letošnja pratika je jako zanimiva. Vsebuje jako zanimive opise in je ilustrovana z jako lepimi slikami. Ker smo jih prejeli le omejeno število, naj naročniki takoj sežejo po njih, dokler je v zalogi. Stane s poštnino 25c. Naroča se pri: KNJIGARNA "AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, III. ŽENITEV Kočkarov (zase) : Kako je pa tega zopet vrag prinesel? (Polglasno.) Glejtg. ga, glejte ga, še noge ga ne drže. Tako-^e Vam vsak dan barke vozi. Spodite ga, pa bo mir besedi. (Vstane.) A Podkolesina ni,'pa ni. Čakaj no, jaz mu jo zasolim. (Odide.) 10. prizor. Agata Tihonovna in Ževakin. Ževakin (zase) : Obetal je, da me pohvali, pa me je grdil, čuden človek. (Glasno.) Gospica ne verjemite mu. Agata: Oprostite, ni mi dobro — boli me glava. (Hoče oditi;) Ževakin: Ne, morebiti Vam ni kaj na meni všeč? (Kaže na glavo.) 'Ne glejte na to, dia imam na vrhu glave plešico. To ni nič. Prišlo je od vročinske bolezni. Lasje mi kmalu spet zrastejo. Agata: Meni je vseeno, ali Vam zrastejo ali ne. ; N Ževakin: Gospica, ako oblečem črni. frak, postane tudi obraZ bolj bel. % Agata: Tem bolje za Vas. Z Bogom. (Odide.) 11. prizor. Ževakin (sam — govori za njo) : Gospica, izvolite mi povedati vzrok, zakaj tako? Imam li prirojene napake ali kaj? (Odšla je.) Prečudno! To se mi je pripetilo že sedemnajstič in vedno po istem vzorcu. Od začetka se razvija vse dobro, a ko je treba vprašati za roko, se pretrga vse. (Razmišlja.) To je že, mislim, ta 17. nevesta. Pa kaj. pravzaprav hočem? (Razmišlja.) Zapleteno, nenavadno zapleteno. Dobro bi bilo, da bi bil grd človek. (Se ustavi.) Hvala Bogu, tega mi ne morejo očitati. Narava me ni skazila. Nerazumljivo. Ali bi ne bilo dobro iti domov, pa razbrskati po omari? Tam imam verze, katerim se ne more krat- komalo upirati nobena . . . Moj Bog, ne gre mi v glavo. Od začetka je še šlo ... Ne kaže mi drugega, kakor da grem, odkoder sem prišel. Žal mi je, žal, prav žal. (Odide.) 12. prizor. Podkolesin in Kočkarov (vstopita in se ozirata nazaj). Kočkarov: Ni naju opazil. Ali si ga videl, s kako dolgim nosom je odšel? Podkolesin: Je-li tudi on dobi} košarico, kakor drugi? Kočkarov: In še pošteno. » Podkolesin (smehljaje) : To je pač sramotno, če človek dobi košarico. -Kočkarov: O, še kako! Podkolesin: E, nikakor ne verjamem, naravnost ni rekla, da se je odločila med vsemi le za me. N Kočkarov: Kako odločila? Naravnost neumna je v tebe. Da si le Čul, kakšna imena ti je nadala. Vsa kipi in gori zate. Podkolesin: Res, ako se ženska zateleba v koga, kakšne besede vse izmisli. Ljub-ček moj, golobček moj, srček moj, mucek moj ... Kočkarov: Časti vreden človek si! Poslušaj me, zdaj pa čimprej na delo. Še to minuto ji razodeni jn odkrij svoje srce in jo zaprosi roke. Podkolesin: Kako, še to minuto? Kaj misliš? Agata (vstopi). Kočkarov: Vsekakor še to minuto, — a evo je, tam je sama. 13. prizor. Isti in Agata Tihonovna. Kočkarov: Prišel sem k Vam, gospica, s smrtnikom, ki je strašno zaljubljen v Vas. Tu ga vidite. Še nikoli ni bilo na svetu bolj zaljubljenega bitja od njega. Podkolesin (ga suje z roko) : Brate, to je pač pregrdo. Kočkarov (njemu) : Nič ne škodi-(Njej.) Osrečite ga, gospiest, ker je on jako krotak, poizkušajte biti nekoliko živahnejša. Pomigajte mu tu in tam z obrvmi, merite ga ostro z očmi, izpostavite eno izmed vas, da jo gleda lopov. (Glasno.) Zapuščam vaju v prijetni družbi, a jaz pogledam za trenotek v obednico in kuhinjo-Treba je več urediti, takoj pride kuhar, da pripravi gostijo; morda so vina že tu . • • Da se vidimo. (Podkolesinu.) Pogumneje! Pogumneje! (Odide.) 14. prizor, Podkolesin in Agata Tihonovna. Agata; Prosim ulpudno, sedite! (Sedita in molčita.) Podkolesin: Gospica, vi ste prijateljic® guganja? Agata: Kakšnega guganja, gospod?, niča v soboto, katere žrtev je bil tako blagi gospod. Ni ga .človeka v mestu Scranton, kameri bi ne spoštoval pokojnega ne glede na narodnost ali ver-' . sko prepričanje. "Umrl je j mož," ne samo velik cerkve-. njak, ampak tudi velik držav-3 ljan in nepozabni dobrotnik . delavStVSTlii uBogrit " " ~ K pogrebu v četrtek bodo i prišli najvišji cerkveni dosto-'' jans,tveniki na vzhodu. Kardi- ■ 'nal Daugherty bo imel'pontifi-, . kalno sv. mašo ob 10. uri v če- ■ jtrtek. Rt. Rev. J. J. McCort, škof altonski, osebni prijatelj - pokojnega, bo imel pridigo. -1 Z izgubo škofa Hobana ne ' bo trpelo samo- mesto Scranton, - ampak cela škofija in cela ka-i toliška hierarhija v Ameriki. ) | Sveti in bogoljubni mož škof - iHoban je bil pravi vzor služab-i nika cerkve Gospodove na - 'zemlji in njegove zadnje bese-i j de so bile: "Moj Jezus, usmi-i i 1 jen je," predno so se ustnice x 'za vedno zaprle, besede, kate-1 re pričajo kot velikega cerkve-1 lijaka, duhovnika, in njegovo i globoko ljubezen do Zveličar-i ja. — Škof Hoban je bil po-j j znan ne samo v cerkvi, ampak -! tudi izven iste. Bil je večkrat - kot posredovalec v delavskih - nesporazumih in njegova bese-e da je bila odločilna in vedno v i- korist delavstva. Skoraj vsi dobrodelni zavodi e so bili ustanovljeni pod njego-a vim nadzorstvom, kakor Dom i- sv. Michaela, Sirotišnica sv. Pa-'- tricka, Maloney Home, Sirotiš-niča sv. Jožefa In drugi. V sve-j 1 '■■■' 1 T-gWilHIUHL[l» Ug—— ških oblek. Potrata v industriji čevljev znaša 41 odsto in v t tekstilni industriji 49 odsto, v stavbeni industriji 53 odsto in v ž tiskarstvu 52 odsto. 1 1 Vsled tega se ceni, da .potrata v ameriški industriji je leta i 1923. znašala skoraj 30,000 milijonov dolarjev. Od teh 50 i odsto je pripisati slabemu vodstvu, 25 odsto delavcem in 25 i raznim drugim razlogom. t Da se odpravi taka ogromna izguba, je 31 skupin indu- 1 strije širom dežele od tedaj uvedlo bolj enostavne načine pro- 5 dukcije in s tem znatno znižalo potrato — od 98 odsto v ope- i lcarnah do 22 odsto v industriji cinastih pločevin. i V korist dobrega gospodarstva in večje izdatnosti indu- ( strije je, da se zniža pri delu število vseh nepotrebnih kretenj i (lost motion), da se odpravi vse, kar provzročuje nepotrebne ' odpadke, da se zniža prevelika raznovrstnost produktov, da < se^odstranijo nepotrebne tovarne. To vse pomenja toliko manj ] potrate in toliko več koristi za producente, za delavce in za ^ konsumente. < j i Kot primer Mr. Wilson je navedel železnice. Te so oko-j< li leta 1890. rabile 56 raznih vrst kolesnih osi, do 1. 1921. pa: so to raznovrstnost znižale na 6 vrst. Isto se je zgodilo z dru-'i gimi železniškimi pripravami. To je prištedilo ogromno veli- j 1 ko denarja. Sploh raznovrstnost produktov je bila do pred kratkim j rak-rana ameriške industrije. Ta nepotrebna raznovrstnost [ sličnih produktov hitro pojema in si ameriško občinstvo s tem i prihranja stotine milijonov dolarjev na leto. j Trgovinski department je uvedel veliko število poenostav-j; ljenih sistemov v razne panoge industrije. Opeke za tlakova-: nje so bile, na primer, poenostavljene od 66 na 4 vrste; vrste i asfalta od 102 na 69; nakovana orodja od 665 na 331 vrst. j Slične bolj enostavne metode so bile uvedene v druge panoge industrije in to vse pomenja velikansko prištednjo. Svrha takih "Management Week,"'kot onega v Pittsburghu, je, da se občinstvo podučuje o tem gibanju v industriji. Pittsburške konvencije se je vdeležilo mnogo organizacij, kot so trgovske zbornice, stroko,vne in obrtne organizacije, razni klubi itd. tovni vojni je škof Hoban izdal t apel na škofijo in vso pomoč, j g kar je bilo v njegovi moči dr- j( žavi. Navduševal je tudi du- ii hovnike in s tem dosegel, da je i njegova škofija bila prva, ka- :c tera je dala polno kvoto du-hovnikov kot vojnih kaplanov, j Zato je dobil posebno prizna- t nje od vojnega in mornarične- 1 ga departmenta Združenih I držav. Škpf je bil tudi član na- -i rodn^a eksekutivnega o'dbora "Rdečega križa." On je bil tudi osebni prijatelj pokojnega 1 predsednika Theodore Roose-velta in nepozabnega voditelja in ustanovitelja premogarske organizacije John Mitchella. < Škof Hoban je bil tudi uče- i njak jezikov in sploh sjelo izo- ; bražen in učen mož. Potoval 1 je dosti v inozemstvu. Bil je : večkrat v Evropi in Aziji. Po- i kojnega hrvatskega vladiko škofa Strossmajerja je osebno ; poznal in bil večkrat pri njemu na obisku v njegovi stolici. Lansko leto je bil v sveti deželi i in v več večjih mestih Evrope. Njegova dobra volja se najbolj pokaže ko je bil član različnih dobrodelnih zavodov, j kakor v direktoriju State Hos-I pital Pennsylvania Oral School, West Mountain Sanitorium, Pennsylvania Association for the Blind, in še več manjših cerkvenih dobrodelnih zavodov in organizacij. Največji in nepozabljivi spomenik si je postavil v ljubezni do ubogih. ' Škof Hoban se je rodil 6. junija 1853 v Waterloo, N. J. Njegov oče je dozidal Morris & Essex železnico. Ko je bili en mesec star, se je s stariši preselil v Hawley, Pa. Njegova mati ga je učila brati in pisati, na kar je šel v privatno šolo do 14. leta in potem vstopil v kolegij sv. Frančiška Ksaverija, New York, za eno leto, .nato kolegij sv. Križa za tri leta. Ob smrti očeta je moral zapustiti šolo in materi pomagati doma. V poletju leta 1874 je šol V koL^gii sv -Tanp'Z« Ford-, ham, in septembra meseca v • St. Charles Seminary, Philadel- > phia, za škofijo Scranton. Me- i seca septembra 1875, priporo-1 čen po učiteljih semenišča, je bil poslan po škofu O'Hara v ameriški kolegij v Rim, kjer je bil 4 leta in 8 mesecev. V maš-1 nika je bil posvečen v cerkvi 1 sv. Janeza Laterana v Rimu po H. E. kardinalu Monaco La Va-leta 22. maja 1880. Po dvame-sečnem potovanju po Evropi se je vrnil nazaj domov, kjer je bil imenovan kaplanom v To-wanda, Pa. Leta 1882 je bil , prestavljen v Pittston kot pomočnik Rev. John Finnenu, in leta 1885 je bil imenovan župnikom cerkve sv. Janeza, Troy. Leta 1887 je bil poklican ustanoviti župnijo sv. Leona, Ashley, Pa. Par let nato je bilo njegovo ime na listini duhovnikov in škofov in izbran po sv. očetu Leonu XIII. kot škof of ,"Alali" in pomočnik škofu O'Hara s pravico nasledstva. Imenovan po papeževem dekretu s 1. febr. 1896, je bil posvečen po kardinalu Satolliju v katedrali sv. Petra 22. marca 1896 kot škof. Po smrti škofa O'Hara 3. febr. 1899 je prevzel .škdiijo Scranton. } t Umrl je mož po volji Cospo- iovi in ^melo sodimo, da je itet med pravične. Bil je vzor rednosti in ljubezni. Škofija je zgubila nenadomestljivega ladpastirja, mesto Scranton inega prvih državljanov in mi Jlovenci, župljani sv. Jožefa, ja skrbnega zavetnika in oče- а. Spominjajmo se ga v mo-itvi kot našega dobrotnika. — ^aj počiva v miru in večna luč laj mu sveti! John Dečman. —-o- RAZNE VESTI IZ LASALL-SKE NASELBINE. La Salle, 111. V št. 202 Am. Slovenca smo Htali, da so iz naše stare slov. naselbine zelo redki dopisi. Danes pa, ko je ravno slabo preme, pada sneg in je precej mrzlo, sem se jaz namenil poročati nekoliko novic. Otroci se vesele tudi snega. Pripravljajo že sanke, drsalke, pa tudi bodo imeli dovolj zabave, ko bodo delali sneženega moža in valili snežene kepe. Pa tudi naša odrasla mladina ima svoje .zabave v zimskem času. Največ časa jim sedaj vzame, pripravi j evalno delo za cerkveni bazar, ki bo koncem tega meseca v dvorani sv. Roka na б. cesti. Kakor se sliši, to leto bo bazar posebno zanimiv in bo prekosil vse, ki so se vršili doslej. Naši fantje in dekleta veliko obetajo, verjamemo jim, saj jih poznamo, da ne poznajo truda, ko se gre za dobro stvaif. Želijo, da bi jih farani tiste dni prav v velikem številu obiskali. Znano vam je, dragi farani, da se za pomoč cerkvi veliko potrebuje, zato vpoštevajte željo fantov in deklet ter pridite v polnem številu. Že radi tega moramo pomagati, da se bo 'preje naša cerkev popravila, da ne bodo drugorodci rekli, da smo mi zanič. Tudi se sliši, i ' da bomo za prihodnje leto dobili velik nov zvon, da bo spremljal stara dva v milodo-nečem glasu — v veselju in žalosti ter v čast božjo. Da bi se le tudi to uresničilo! Zatoraj sezite globoko v "žep, skazite se, da ste pripravljeni vse žrtvovati za čast božjo. Dne 6. novembra, kolikor mi je znano; sta naša priljubljena prijatelja, rojaka Mrs. in Mr. Pelko, ki živita na 7. cesti, na zelo vesel način praznovala svojo 351etnico, odkar živita skupaj v 'zakonu. Povabljenih je bilo 50 oseb. Vsi so jim prinesli častitke. Zabavali so se imenitno. Vse to so prav lepo preskrbele hčerke Lojzika, Ana in Tončka. I Pisec teh vrstic na tem mestu čestita Mrs. in Mr. Peiko, da bi dočakala zlato poroko. | Vsem katoliškim rojakom pošiljam pozdrave in želim, da 'ostanejo zvesti naročniki Am. Slovenca, ker je eden najboljših listov v Ameriki. s j Poročevalec. Prepričajte se sami, • > fcWii?' tflUMMifc? U « MiWmBmi ilP 1tli li^ttl "AMERIKANSKI SLOVENEC" KUHINJA Mesen štrukelj pečen. Nare- n: di vlečeno testo kot za kuhan ži mesni štrukelj (jajce lahko o- n: pustiš). V kožico deni 1 žlico h masti in zarumeni v njej pol č< žlice drobno zrezane čebule in tž zelenega peteršilja; prideni ir poln krožnik drobno zrezane N pečenke ali govejega mesa, p malo popra, na drobno zreza-nega majerona, 2 na kocke lj zrezani žemljici ter dobro r zmešaj. Potem vmešaj 2 žlici a masti in 2 rumenjaka; ko je IV rahlo, primešaj sneg od 2 be- ir ljakov. S tem namaži razvle- 11 čeno testo ter potrosi z mesom, zavij ga od dveh nasprotnih o' strani, položi na namazano ir pločevino, pomaži z raztepe- u nim jajcem ali mlekom ter li speci. Ko je pečeno, zreži na k majhne koščke ter daj na krož- lt niku k čisti juhi na mizo. z Pljučni ali meseni štrukelj pečen. Naredi vlečeno testo iz n osem unč moke, eno osminko le kvorta vode, 1 beljaka in malo o soli. Medtem ko testo počiva, n naredi nadev. Drobno sesekaj č: ali zmelji 10 unč kuhanih pljuč p ali ostankov mesa, prepraži jih s; v žlici masti s čebulo in zele- ž nim peteršiljem, prideni malo \ [popra, majerona, .dve unči in ji pol drobtin, malo juhe, soli in si 1 jajce ter dobro zmeša j.- Testo č Izvleci, pomaži z nadevom, od k dveh nasprotnih strani skupaj z zavij, podolgem prereži, položi ji 'na namazano pločevino in spe- t; ;ci. Pečeni štrukelj razreži na p koščke in daj v juhi na mizo. 1 Drobtinov štrukelj. Naredi h jdrobtinov štrukelj povsem k a- li ikor pljučnega, le namesto pljuč vzemi sedem unč drob- ii tin in daj ,v juhi na mizo. Štrukelj iz sekanice. Vme- s šaj za jajce presnega masla in 2 rumenjaka. Iz enega malega s krožnika drobno zrezane pe- . čenke naredi sekanico pri se-kanici, jajce opusti, ter jo pri- < mešaj k rumenjakom. Napo- < sled na rahlo primešaj še sneg < dveh beljakov. Zvlečeno t^sto £ jnamaži s tem, potresi ga malo 9 z ribanim kruhom, ob kraju S obrezi, prereži ga še čez pol in \ ga trdo zavij, da dobiš 2 kloba- \ si. Da bodo štrukeljci štiriogla- \ Iti, zreži jih ravno ondi, kjer si s Ijih pretiskala in jih zakuhaj v i ljuho. Ce hočeš štrukelj speči, \ ^deni med nadev malo smetane £ ter ga potrosi malo z ribanim { 'kruhom, zavij ga in speci na ! 'pločevini; pečenega razreži ter \ daj v juho. ! ZDRAVSTVO. i Čuvajte se prehlada. George Washington, prvi ; predsednik Združenih držav, ; jpravijo, da se je samo malo ,prehladil in je umrl tekom 18 jur v najlepši moški dobi svoje i • — 1 The Will County ; National Bank OF JOLIET, ILLINOIS j Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele »veta. ,1 ■1 Kapital in preostanek $300,000.00. 1- —---- " C. E. WILSON, predsed. ___ » if LOUIS STRITAR i se priporoča rojakom za naro- j čila premoga* katerega pripe-^L Ijam na dom. Prevažam pobi m itve ob času selitev in »w kar i h spada v to stroko, e- Pokličite m« po telefonu I e, 2018 W. 21st Plač« CHICAGO, DLL. Pboae: Roosevelt 8221. starosti. Bil je mali prehlad in zraven nekoliko lastne malomarnosti in smrt je imela svojo žrtev. Predsednik ali pa navadni cunjar zgledata enaka prehladu in bakterijam, ki povzroče pljučnico, kajti ti se rede tam, kjer vlada malomarnost in zanikrnost, pravi Dr. Herm. N. Bundesen v svojem zadnjem poročilu. Dva tisoč šestinsedemdeset ljudi je pomrlo za pljučnico od novembra meseca 1925 do aprila 1926 v mestu Chicago. Mnogo izmed teh slučajev je imelo izvor v malem prehladu, nakar je nastopila pljučnica. Vsakoletni prehlad povzroči okrog $7,500,000 letne izgube in okrog 3 milijone delovnih ur se zgubi, ne vštevši vse velike mizerije, zgubo življenj, kateri se ne morejo meriti z dolarji in centi, — izjavljaj zdravstveni komisar v Chicagi. Prehladi izvirajo iz bakterič-nih zarodkov. Prehladi so nalezljivi. Prehladi se razširjajo od oseb do oseb. Bakcili, ki razširjajo prehlad, so brez moči, ako je v telesu dovolj odporne sile, kar je pa mogoče samo na ta način, da človek drži svoje telo v dobrem stanju. Vzroki, da bakcili, ki razširjajo iz osebe na osebo prehlad, so pa: zanemarjenje pri oblačenju, pri hrani in drugod, tako je tako telo pripravna vada za take bakcile in kadar pridejo na tako osebo, jo prehlad takoj podere in sledi kaj rada pljučnica. Da se zavarujemo pred prehladom, se moramo držati tehle navodil: 1. Držati se proč od oseb, ki imajo prehlad. 2. Protežirajte svoje telo na sledeče načine: a) da ste vedno dovolj na svežem zraku zunaj; Slovenska žena. b) da pijemo dovolj sveže vode; c) da zavživamo dovolj prave in potrebne hrane; d) da je naše prebavljanje v pravem redu; d) da smo pravilno in sezoni primerno oblečeni; e) da se gibljemo kolikor največ mogoče na solncu, da dobimo na ta način dovolj solnčne svetlobe; f) ako ni solnca, pa zavži-vajmo ribje olje, ki je najboljše sredstvo proti vsakim bacilom ; g) da imamo v svojem stanovanju dovolj vlažnosti, zlasti kjer imamo napeljavo za gretje, tam moramo imeti vedno nekaj vode v kaki posodi, da izhlapeva in zalaga tako stanovanje s potrebno količino vlažnosti; h) da imamo vedno dovolj pokoja in spanja. Za uspešno zdravljenje prehlada je treba ravnati tako-le: 1. Ostani doma in lezi v postelj takoj prvi dan; 2. pij mnogo vode; 3. zauživaj lahko juho, mleko, sadni sok, kuhano sadje in pernato zelenjavo in 4. pokliči zdravnika, ako je napad prehlada hud. To s'o nasveti chikaškega zdravstvenega komisarja Dr. Bundesena. ČUDNA, TODA DOBRA NA-VADA. V Tibetu, centralna Azija, je navada, da prijatelji ob sestankih v znamenje pozdrava iztegnejo jezike, in če bi imeli tako navado tukaj, bi pripo- KDO SE STRINJA Z IDEJO, DA SE USTANOVI SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA V AMERIKI? Doslej smo prejeli sledeče odzive: — Iz Indianapolis, Ind.: Jaz sem za ustanovitev Slovenske Ženske Zveze.—Mary Vidmar. — Iz Sheboygan, Wis.: Se strinjam s predlogom za Slov, Žensko Zvezo.— Mrs. Marie Brezovnik. MALI OGLASI. H IŽ E IN LOTE. NOVI DOMOVI. Ne plačujte renta! Kupite si eno od mojih dvonadstropnih poslopij, ki so zidana in moderna.. Imajo 4-4 sobe in klet. — Eno poslopje imam na vogalu pripravno za takojšno selitev; hrastov finiš, zidan sprednji porč in zadnji v steklu. .Ulica je tlakovana in plačana. Poslopja so na Kenneth Ave. (44th Court) in 30. cesta. Pridite gotovo si jih ogledati. Samo $2500 takoj, ostalo na odplačila. Cena $12,500. Spomladi bodo veliko dražji. Jos. L. Donat, lastnik 2300 So. Central Avenue, Ph. Crawford 2362.___________ NORWOO PARK, nov zid. bungalow, 5 sob; cena $7000, takoj $1000. 6040 Nettleton Ave. Ph. Newcastle 2245. _96-p do p mogla, da bi prijatelj lahko o-pozoril tovariša na njegov- prevlečen jezik, znamenje želodčnega nereda, ki nujno zahteva zdravilo v pomoč delovanju črev, ki bi odstranilo nevarnost. Trinerjevo grenko vino izčišča odvajalne organe in jih drži v čistem stanju. 'Went-! worth, Wis., dne 27. avg.: Tri-1 nerjevo grenko vino je moji, družini v najboljšo pomoč. S| spoštovanjem, Mrs. John Ser-tich." Ena steklenica $1.25, vzorčne steklenice pošlje proti prejemu 15c, Joseph Triner Company, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. -o- IT ALWAYS PAYS TO AD VERTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC". ŽENITNA PONUDBA. Slovenec v starosti 40 let, mirnega in treznega značaja, se želi seznaniti v svrho ženit-ve s pošteno in miroljubno Slovenko v 'starosti od 30 do 45 let. Le resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo. Tajnost jam-čena. Sliko vrnem na zahtevo. Naslov: J. K., Box 32, Hills-boro, 111. čps je v^ra na razpolago navedena zbirka raznih darov, bodisi za sorodnike, prijatelje ali znance. Nič- skrbi, nič truda, pošljite le nam naročilo, blago se vam pošlje na dom in božičtii darovi so pripravljeni. Postrežba zanesljiva in točna. Blago garantirano. Naročajte v svojem maternem jeziku. Krasna ženska torbica Izdelana iz koščenih koravd z lepimi rožnatimi okraski. Velikost 6]4\&,A- Stane: $4.75 Blanketi Težki iz dobrega blaga. Velikost 60> 80, jako volili in gorki. Obrobljeni s svi !o.' Pranje jim ne škodi nič. Na izbero so rdečkasto-beii, plavkasto-beli in rujavi. Stane: $3.95 Album z godbo za spravljenje slik. Jako lepo vezan, pozlačen in pravi kras za vsako hišo. Velikost ll'A^'A in je nad 3iuče debel-Pod njim je pritrjen muzikalni aparat ,ki jako lepo igra in je 1 i ude m v veliko zabavo. d?"7 QC Stane: Krasen dar za može i.» fante Usnjati pas za može ali fante. S krasno urno verižico. Oboje v lepi boksi. Pas je izdelan iz trpežnega usnja. Ko naročite, navediti v pismu, kake velikosti pas ;iosite. (tO SMKi. ' •Vi-^J »-»zastonj! KDOR NAROČI vse štiri navedene komade dobi ZASTONJ srebrno žlico, nož in vilice, kakor kaže slika. 4 REZIDENCE V RIVERSIDE, bas dokončane, 6 in 7 sob, zid., h. w- ht., zajutrkovalnica; streha krita s ploščami, vhod s strani, garaža za 2 kari; lota 50x200; lepa okolica. O-glejte si in kupite od H. C- Carpenter, 371 Bartram Rd. Riverside 1930 W.____93-p do p HIŠA, 4 SOBE, klet in garaža; cena $3650, $800 takoj, ostalo kakor rent. J. J. Zewert & Co., 4377 Archer ___92-p do p SOUTH SHORE BARGAIN, "lastnik proda moderno zid. bungalow s pohištvom za $7500; takoj v poletju bo vredno $8500. Pridite pogledat na 8359 Anthony Ave. Ph. Fairfax 5914 94-p,s MODERNA HIŠA 2 stan. zid. vel. 5 sob, sun parlor in porč za spati. 2 furnaces, lota 30x125, alley tlakovana in cesta, samo $12,850 takoj $3000,- pridite 5942 Cortland St. — Columbus 5521. __________13- 2-STAN. HIŠA ZID., 5-5 sob, porč v steklu, eno stan. rentano za $70 mesečno. Parna t., garaža za 2 kari. R-I. Transportation, $13,800 od lastnik«. 8833 S. Marshfield.__06-s do s zid. hišo, 7 nizka. PRIMORAN PRODATI sob, moderno, garaža, cena 6919 Indiana. Vin. 8993. 04-s,t,st PRODA RADI BOLEZNI HIŠO S sob, 1 aker sveta, nizka cena. Claude Moore, Box 141, Clarendon Hills, Ills. 03-sdos BUNGALOW 5 SOB LES. Furnace lit., lepa jed- soba; cena $5500, takoj $500, ostalo $50 mesečno. 6008 So. Keller Ave. Republic 4970. 99-s do s PRODA FARMO ZA KOKOSJE-REJO, le nekoliko takoj; popolnoma opremljena; tudi sadje. Herman F. Young, Lawton, Mich,, R. R. 2, Box. 113. 97-s DOBRA OZARK ZEMLJA, $5 za aker in več; pošljemo na zahtevo slike in kopijo "Ozark News," Box 234, Ironton, Mo-_______ ___98-s TICHIGAN LAKE ' VIEW RE-I cnftT,- lM ■■■■■■■SbHHB . aMttf- k>yui , za Kupau, gvyvv, 20 milj od Milwaukee in 12 milj do Burlington. Emil Wischman R. 1, Box 163. Waterford, Wis. Tichigan Lake. _ _ 61-p do p 17 AKR. 45 MILJ severno v Lake o-kraju, dobra zemlja obdelana. $250 za aker, pogoji lahki. Albert E. Jack care of American Slovenec Daily. 1*7 N. Dearborn St. 77-t do t 60x125 SAMO $15 čevelj na Kenneth blizu 55th Blvd. $500 takoj, ostalo $400 na vknjižbo. G. O. Leopold, 1140 Columbia Ave. Sheldrake 6075. 81-t do t UGODNA PRILIKA DELICATESSEN - GROCERY, dela dobre kupčije; ne zamudite prilike, oglejte si na 162 W. Chicago. 1 ' '•■■'.■' __________ 07-s do s BARBER SHOP. 3 stoli, dobri zaslužek pred leti ustanovljeno. 4621 N. Racine. 85-t do t AVTOMOBILI NA PRODAJ. PEERLESS 6 CYLINDER SEDAN za 5 oseb, zadnji model, v dobrem stanju. Nizka cena za takojšno prodajo. Stal je $2900, sedaj samo $1650.. Peerless Motors Co., 2323 S. Michi-gan Ave! Calumet 4801. 05-s,t,sr CADI LAC SEDAN za 7 oseb,'kakor, nov, nizka cena, samo $975, na obroke- 3333 Madison. Nevada 1430. _______ 91-p,g,t,sr BUICK SEDAN za 5 oseb, 4~door Master six: 4 wheel brakes, kakor nov, samo $675 na obroke. 3333 Madison. Nevada 1430. 90-p,s,t,sr ■DOt)GE SEDAN, vozil le 600 milj, kakor nov, nizka cen«, samo $750 proti gotovini ali obroke. 3333 Madi- son. Nevada 1430.____89-p,s,t,sr BUICK 1926 za 5 oseb, prevozil le 1800 milj, nova kara jamčena, nizka cena, samo $975, na obroke, 3333 Madison. Nevada 1430. 88-p,s,t,sr Z naročilom je poslati denar. Kdor pa ne že K pošiljati denar v naprej, n.a.i pošlje samo $1.00 za pošiljatvene stroške, ostalo in poštnino pa bo plačal, ko-prejme po pošti blago. Ta ponudba je na razpolago samo za nekaj časa, zato ne odlašajte ampak naročite takoj ! Pišite še danes po navedenfe predmete na: Chicago Trading Company P. O. LOCK BOX 1844 CHICAGO, ILL. ___ POHIŠTVO NA PRODAJ. DINING'"ROOM MIZO, 6 stolov, cena nizka. Sheldrake 6132. — 1333 North Shore Ave- _ 02-s,t,sr LUNCH ROOM opusti kupčijo, proda vso opremo zaNnizko ceno. 1016 Madison Oak Park, Euclid 10211. ______________ ____00-s.t,sr I STARE VIOLINE, viola, od $15.00 | naprej. Celo $25.00. — 6843 Green I ;.'St. Englewopd 2942. __ 83-t do t | POHIŠTVO PRODA za 6~sob, cena nizka, 1st floor, 2715 Jackson Blvd. I ____82-t do t' DVE 9x12 WILTON PREPROGE v dobrem stanju. 840 N. Lord Ave. Columbus 4154. ' D ELO IN SLUŽ BE i DELO DOBI AutoRadiator Mechanic | experienced. United Motor Service Inc., 2521 S. Wabash. 01-s,t,sr I Veliki stenski zemljevid, ki ga dobili te za enega novega naročnika je kra- i sen dar, ki bo vas spominjal leia in leta na zaključno kampanjo 35-i.etne jubilejne kampanje "Am. Slovenca 1" ---pe Tudi jaz naj začnem pod gorenjim naslovom, katerega si nu je izbrala Mrs. Prisland, podpredsednica K.S.K.J., ko je pri- jne občila v tem listu zanimiv članek, nanašajoč še na potrebo u- zr stanovitve Slovenske Ženske Zveze. Prva za njo se je ogla-|zn sila na društvenem polju v Chicagi dobro znana rojakinja, ,mi Mrs. Julia Gottlieb. Kot tretja se oglašam jaz in obenem iz- ,ra razam željo, da bi se jih še več oglasilo — in to takoj, kajti že-lezo se kuje, dokler je yroče. Krogla se je skotalila — Ame- ce riška Slovenska Žena, od tebe je sedaj odvisno, se bo li pomi- za kala dalje in gladila pot, ali pa obtičala v grmovju — pozab- sti ljena. ' , Preveč bi se zavleklo, če bi hotela na tem mestu razprav- -™1 ljati o točkah, o katerih so razpravljale Mrs. Prisland in po- »P zneje Mrs. Gottlieb. Omeniti hočem le to, da se z njima po-polnoma strinjam. (Predvsem nam je potreba programa, po ni] katerem naj bi se naše delo razvilo. Vsled tega je važno, da | bi se oglasilo takoj še kaj več rojakinj in vsaka naj bi poveda- Pe la svoje mnenje, iz vsega skupaj bomo pa potem napravile na- ,os . črt — podlago Slovenski Ženski Zvezi. kv Po mojem mnenju bi delili program na tri dele, in sicer: so Kulturni, politični in socialni. na I Kulturni. Kot ženske, matere, imamo prevzvišeno nalo- al ■|r(); vzgojo otrok. Znano nam je, kako malo važnosti polaga al ftnoderna mati tej nalogi. Posledica — ječe prenapolnjene, v flako tudi bolnišnice. Naloga Zveze naj bi bila skrbeti za pouk jni Lnateram, ko so še v blagoslovljenem stanju, in tako dalje, do-*jlK Rler otrok ne doraste toliko, da si sam služi svoj kruh. | Pc Politično. Mrs. Gottlieb je že omenila slučaj, ko so na^1 fninuli konvenciji KSKJ. predlogi v korist ženskam propadli. |zv itpovolj jasno je to razložila v svojem članku, zato ni potreba d\ ■udi meni tega razkladati. Rečem'le to: ta slučaj dovolj jas- Zi Iio govori, je pa še nešteto drugih, da nam je Slovenska Žen-Rka Zveza potrebna. Kakor sem omenila pri prvi točki, da je ■potreba materi pouk o vzgoji otrok, isto velja tudi pri drugi ,k( treba ji je pouka za politično življenje. Naši ženski je tre- { Iba pouka, da bo znala pravilno vporabiti svoj glas pri raznih ,di [volitvah, bodisi državnih, mestnih ali katerihkoli; pa tudi pri kc »naših organizacijah. 1J.! Socialno. Nič manj kakor prvi dve točki, je važna tretja, tli ižena, mati, mora skrbeti za to, da je njena družina ugledna. msak posamezni član družine mora biti tudi ugleden član dru- sa ižiiie —■ človeške družbe. Ko bi se vse ženske, matere, tega 2 zavedale in v tem smislu vzgajale otroke, bi ne bilo toliko u- ki ftn>rov in drugih zločinov. Treba je materi pouka. če Slovenska žena v Ameriki, ne bodi brezbrižna. Ne tiči le k; v svojem kotu in ne misli tega, da nisi za drugo rabo, kot le za m ,P I stvar. Tisto krivično osebno kritiziranje, ki izhaja iz zavisti ;u in ne iz pravega namena, dostikrat zabranjuje in vzame j« I ^možnim osebam poslednje veselje do dela. Ne pomnimo pa, | ; da ravno s tem delamo krivico, da škodujemomašemu napred-j ku — same sebi. To1 sem hotela omeniti le kot v pouk, ki bi Iga morale upoštevati in premisliti o njegovi resničnosti, ako. hočemo kaj začeti. Zadnji čas je, da vržemo od sebe tiste stare naše navade, ki samo pričajo o nevednosti. Sklenimo, da hočemo biti izobražene, misleči Slovenke, ki jim je pri srcu vera»in povzdiga njih naroda. Ako se me organiziramo, bomo veliko pridobile na ugle-; du tudi pri drugih narodih, kajti vsi kulturni narodi se dandanes organizirajo. In poglejmo v zgodovino našega naroda. &ako\o se zbirali naši pradedje v skupno posvetovanje, po-[ 8ebno kadar jim je pretila nevarnost; koliko so se borili možje 'H žene, da so ohranili vero, njih slovenski jezik. Ali bomo r &ie zaostale za njimi. Tudi sedaj je nevarnost, da izgine sča-;' 8onia naš jezik v morju drugih narodnosti in koliko nevarnosti | Preži vedno na našo vero! Kaj ni ravno dolžnost nas žensk, i da nastopimo proti temu, kajti naši možje, očetje, že itak ima-š dosti na ramenih, ker morajo skrbeti za svoje družine, delati m. vsakdanji kruh. Cas in razmere, v katerih živimo, tem-l ^olj zahtevajo od nas, da se izobrazimo in skupno posvetuje-' tolo o boljšem delovanju za nas. Vedimo, da ravno združene v Slovenski Ženski Zvezi lah-I ko nastopimo odločno in uspešno bodisi za eno ali drugo stvar. | Pokažimo me ameriške Slovenke našim rojakinjam tam v dalj-1 M domovini, da ž njimi vred isto čutimo in delujemo za po^ I v2digo našega naroda tudi tukaj v tujini. Sicer pa je Mrs. M. ! ^island že o vsem tem približno poudarjala v svojem Članku, katerega ji gre vse priznanjeT Jaz se popolnoma strinjam | s Predlogi in načrti, ki so nam bili dozdaj podani v tozadevnih ^opisih v Amer. Slovencu in kličem Slovenkam po širni Ame-: oglasite.se po naših časopisih! Združimo, spoznajmo se, | ^ vse na delo za ustanovo naše Slovenske Ženske Zveze! Mary Žagar, Milwaukee, Wis. TOt lWWlWWWJOOOOOOOtKKJO WO^^ O-OO-O OCuOOOOOOOOOOOCO- CKKTOWTOUi/uvvwuu ~ Kakor nalašč za Božič iSvsk,^' V f'T '''iin n mwiM ——fiintiii " •niiMii •' ilirutiiiiBžftiiiriiT MiiiiTi iililiiiiliilMlfllr ' : .■ jl■ --'-^flfl^i&^-iS^j^^isi^^j^*^^.iSŽ&oaE??;^^žiži? "AMERIKANSKI SLO VE H EC" ROJAKI V MILWAUKEE IN OKOLICI! Ali še ne .veste, da ima ^ George Ritonia 1 RISANO POUEj$P 307 Grove Street, Milwaukee, Wis. v zalogi najboljše grocerijsko blago? Zatoraj gospodinje, kupujte pri njem. Za dobro postrežbo jamči. Dobil sem najfinejšo belo ajdovo moko, kakršna je Y starem kraju za žgance, 'kruh in "pancake." Poleg tega še veliko drugih stvari dobite pri meni, kar ne dobite v drugi trgovini. Slovencem in Hrvatom se priporočam v naklonjenost Francoski spisat Erckmann-Chatrian, Poslovenil Al. B. "To je že mogoče," sem odgovoril. "Saj tudi niso bili videti tako prijazni in dobrodušni, kakor si mi jih opisal." "Ne ,ne," odgovoril. "Ti mladiči so dosti slabši od starih dijakov, kakršne sem videl takrat. Tisti so pravzaprav živeli samo v pivovarni. Popili so čez dan dvajset ali celo trideset vrčev — še jaz jim nisem bil kos. Kakih pet ali šest izmed njih, ki sp jih imenovali starejšine, so imeli velike brade in so bili častitljivi videti. Ti mladiči pa so čisto drugačni." Pozneje sem večkrat premišljeval o tem, kar sem bil videl tisti dan, in sem prepričan, da so bili tisti dijaki člani "Krepostne zveze" (Tugendbund). Ivo sva se bila v gostilni "Pri grozdu" dobro najedla in vsak popila steklenico belega vina, sva se vrnila v bolnišnico in zvedela, da morava še ta večer iti spat v rosenthalsko vo-jaščnico. Ta vojaščnica je bila namreč nekako zbirališče za tiste, ki so bili pri Lulzera,i ranjeni in so že pričeli okrevati. Živelo se je tam, kakor se navadno živi v garniziji. Vsak večer in vsako jutro so morali prihajati k ra-portu. Čez dan so bili prosti. Vsake tri dni je prišel zdravnik bolnike pogledat; kdor je bil ozdravel, je dobil popelje za marš, s katerim se je zopet priklopil svojemu oddelku. Sedaj pa si predstavljajte položaj dvanajst do petnajst sto siromakov, oblečenih v sive plašče s svinčenimi gumbi, loncem podobne čake in od hoje pokvarjene čevlje, zraven bledih .bolnih in večinoma brez denarja, in to v mestu, kakršno je Lipsko. Prav nič se nismo postavljali med temi dijaki, meščani in mladimi, smej očimi se dekleti, ki so nas kljub naši slavi imele za nemaniče. Vse dobrote, o katerih mi je pripovedoval moj tovariš, so mi ta položaj delale le še ža-lostnejši. Res je, da se nam je nekaj Časa dobro godilo. A. naši predniki se niso vedno pošteno in dostojno vedli proti ljudem, ki so z njimi srednjeveška poslopja in njegov grad Pleis-senburg, med tem' ko je večerna zarja vse naokrog oblivala z rdečo svetlobo. A ta pogled bi naju,bil gotovo navdal z žalostjo, ako bi bila vedela, da bomo nekega dne, potem ko smo izgubili strašno krvavo bitko, šli preko te okolice in njenih rek pod ognjem sovražnih topov in da bodo celi polki izginili v teh vodah, na katerih so se sedaj pasle najine oči. Neki drugi dan sva šla po bregu Pleisse več kot eno uro daleč. Vse naokrog je bila krajina bogato pokrita z zrelimi poljskimi sadeži, ki so jih ljudje hitro spravljali. Zdelo se je, kakor bi naju ljudje na svojih velikih vozovih niti ne videli. Ako sva jih kaj vprašala, so se delali, kakor bi naju ne umeli. Zimmer se je hotel nad njimi jeziti, a jaz sem ga zadrževal ter mu razkladal, da ljudje iščejo samo pretveze, da bi naju napadli, in da imamo sploh ukazano, naj bodemo prijazni s prebivalstvom. "Je že dobro!" je rekel Zimmer na to. "A le počakaj, kadar se vojna raztegne v te kraje! ... Mi smo jih obsipali z dobrotami, zdaj pa poglej ,kako ravnajo z nami!" Kako so nam bili ljudje sovražni, pa še bolj označuje to, kar se nama je prigodilo drugi dan po preteku premirja. Tisti dan sva se po enajsti uri hotela kopati v Pleissi. Bila sva že slečena, ko je videl Zimmer. po cesti prihajati kmeta in mu zaklical: "Čujte, prijatelj! Menda tu ni nevarno?" "O ne, brez skrbi lahko gresta noter," je odgovoril kmet. "Ta kraj ni nevaren." In Zimmer, ki je šel zaupno v vodo, se je pogreznil najmanj deset čevljev globoko! — Plaval je dobro, a leva i'oka mu je bila še slaba, in deroča voda ga je pognala s sabo, tako da ni imel časa, da bi se bil ujel za vrbovje, ki je molelo v vodo. Ako bi niže doli ne bila plitvina, kjer je lahko stopil na pesek, bi bil prišel med dva nasipa blata, odkoder bi ne bil prišel več ven. Našim trgovcem ' .... je dobro znana uljudna ) / "> '""M 5 postrežba naše banke. • 'v Jwk Sl ran H svojega čekovnega ra- fe^^^vWWw! ® eS S čuna so mnogovrstne. 5 zJffi^Jm Bs«S Tudi vi ste lahko istih igli 5 I S M deležu i ako imate U- : pMlg El Sli fil fil S5 i 1 LOŽEN DENAR NA Pfi H MUM] ČEKOVNI RAČUN P^^PWfH g| B w||kB1PEC ter bi nas veselilo vam "tSflf" giPi dat' nadaljna pojasni- "••"•' > ■ ■ 1 Jj||| naša društva plačujejo * i ............:--' ' "T ......TT^ ko, istotako tudi K S. K. Jednota, v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj yarni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir OSEMNAJST LET težke zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za seboj list AVE MARIA Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka L MIS^V-v hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? [Wfcm^j Gotovo! #5Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čita- ¥f ....Ako ne, takoj ga naroči. Stane samo V. [ msmft «4 on — ftpo.vu na 16LU. - KRASEN DAR slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo. Koledar "Ave Maria" za leto 1927 je že dotiskan. Krasen bo. Presegel bo vse dosedanje. Naročite ga takoj. Stane samo bore S0c. Z DOBRIM BOŠ SAM DOBER Z dobrim listom bo tudi vaša mladina dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne čita. Treba ji dati v roke dobro angleško čtivo. St. Francis Magazine je izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za njo ga izdajamo! Stane $3.00 na leto, ako ga naročite po agentu. Ako ga naročite naravnost od nas stane do božiča samo $2.00 Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike in devocijona-lije. Franciscan Fathers LEMONT, ILL. irnnrnimtimimnimniiiiUHHtiimnmMm™ Kmet se je bil med tem ustavil na cesti, da j bi videl, kaj se bo zgodilo. Mene je pograbila jeza. Hitro sem se oblačil in mu požugal s pestjo. On pa se je«krohotal in naglo izginil v vasi. Zimmer je kar trepetal od jeze. Hotel je v. vas, da bi izsledil malopridneža. A to ni bilo mogoče; naj kdo najde človeka, ki je skrit med tristo hišami. In ko bi ga bil tudi našel," saj bi mu ne bil mogel ničesar storiti. Spominjam se še, da je Zimmer na potu nazaj proti Lipskemu govoril samo o maščevanju. "Vsa dežela je proti nam," je pripovedoval. "Meščanje nas grdo gledajo, ženske nam obračajo hrbet ,kmetje bi nas radi utopili, krčmarji nam na upan/e nočejo dati ničesar! Vsega tega je kriva naša prevelika prizanes-ljivost in dobrodušnost. Pokazati bV morali, da smo mi gospodje! — Dovolili smo Nemcem kralje in prince, na ime njih mest smo jim celo napravili vojvode, grofe in barone,/ obsipali smo jih s častmi — in za to imamo, sedaj njih nehvaležnost! — A cesar je predober . . . Ako bi ne, bil tak, bi danes jaz ne , bil v nevarnosti, da utonem. Že pogled na ! mojo uniformo bi bil prestrašil kmeta, da bi | se mi ne zlagal." ! ravnali kot z brati, in sedaj so nam zato vrata zapirali pred nosom. Zadovoljni smo morali biti s tem, da smo si od jutra do večera ogledovali javne prostore, cerkve in izložbena okna mesarjev. i Razvedrila smo iskali na vse mogoče načine: v kvartanju in drugih^igrah. Midva s Zimmrom sva tistih šest tednov, ,ki sva jih prebila v Rožni dolini, večkrat šla okrog mesta, da nama ni bilo dolgčas. Na izprehodih sva šla včasih daleč po cesti, držeči proti LuetženU .V gostilni "Pri krapu" sva potem pojedla jajčnik s slanino in ga zamočila s steklenico vina. Na upanje, kakor po bitki pri Jeni, nama niso hoteli dati ničesar več, zdi se mi celo, da bi si bil krčmar na čast nemške domovine dal plačati vse dvojno ali trezno, ako moj tovariš ne bi bil poznal cene sla* nine, jajce in vina tako dobro, kot vsak Sak-sonec. « Ko se je zvečer solnce skrilo za gozdi, sva se vračala v mesto med otožnim regljanjem žab, katerih kar mrgoli v tamošnjih močvirjih. /-000000-000000000<}<>0«KK»0000-aO<>00<)000(J !\ 2 Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. S POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. ? ILLIN6TON STUDIO I of PHOTOGRAPHY t x J. F. Glomb, lastnik § £ 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. S 6 Phone Ganal 18Q7 § g Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko S S v črnili in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar g x spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj. g O V o 9 Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. 2 " 000000<><>000<>0<}<)000000000<>00000000<>0<>0<><>00000<>000-' Včasih sva se ustavila ,se s prekrižanimi rokami naslonila ob tram na mostu in opazovala stare nasipe Lipskega, njegove cerkve, bo veselo proslavljen pri mnogih družinah, le tedaj, če se bodo spomnili na nje rojaki v Ameriki. Pomagati potrebnim, je ena izmed najlepših čednosti; pa tudi to si zapomnite, da če pošljete denar pred prazniki je veliko bolj vpoštevan, kakor po praznikih; zato ne odlašajte s pošiljatvijo. Dostavljanju denarnih pošiljatev dajemo posebno pozornost in skrb, ter zasiguramo vsakogar, da se gotovo izplača popolna vsota naslovniku, in to v najkrajšem času. Z ozirom na naš veliki promet, in ker imamo zveze z največjimi bankami v Jugoslaviji, vam lahko nudimo najnižje cene. Tisti pa, ki bi radi prebili božične praznike v Jugoslaviji, priporočamo, da se obrnejo za tozadevne informacije za potovanje na naš potovalni oddelek. Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vie gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno i meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave \ ^^ KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare- ' jene po domačem receptu. " tfP^ry Se priporoča v naklonjenost Njp^*; Math Kremesec SLOVENSKI MESAR. 1912 WEST 22nd STREET LASTUJE SVOJ DOM. Z $10.00 lahko zinete in dobite 40 akrov dobre zemlji trg, šole, jezera, fino mlekarstvo. W. 114 Baker St.. Croix Falls, Wis. 8 Največja slovanska banka v Ameriki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Avenue Chicago, III CHICAGO, ILL. SIGURNA BANKA ZA VLAGANJE V A?, IH PRIHRANKOV, ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. BOŽIČ V JUGOSLAVIJI O RAZMERJU MED DELO-DAJAVCI IN DELOJEMAVCI j (Govor dr. Al. Ušeničnika na delavskem kongresu v Tržiču.) i j Dejalo se mi je, naj kratko1 [izpregovorim o razmerju delo-Ji jdajavcev in delojemavcev. Zdi i i se mi, da se nam to razmerje1,: najbolj razjasni, ako se ozre-ji mo nazaj v čas, ko še ni bilo delavcev v današnjem pomenu ; besede, industrijskih delavcev, ampak so delali v obrti mojstri, ; pomočniki in vajenci. Kaj je bilo značilno za tedanje razmere? Dvoje: skupnost in krščanski značaj. ; Skupnost je bila življenska, socialna in gospodarska. Življenska skupnost: Mojster, pomočniki in vajenci so bili ena družina; skupaj so delali, skupaj sedali k mizi, skupaj stanovali. Mojster je moral skrbeti za vzgojo in izobrazbo o-trok. Kar je bil mojster, to je postal čez kaj časa pomočnik, to zopet čez,kaj časa vajenec.. Stanovska čast je bila zadeva1 vseh. Gospodarska skupnost: 1 Če je obrt prospevala, je bilo 1 dobro za vse. Tedaj gospodar- 1 stvo še ni bilo naravnano na dobiček, ampak le na pošten [ zaslužek in pošteno, seveda kolikor mogoče udobno življe- ' nje. Višja gospodarska skupnost se je izražala v cehih, ki ' so družili vse obrtnike iste 1 stroke, izravnali nasprotja ' med njimi in naravnavali vse obrtovanje na skupno blaginjo, j Krščanski značaj: V vsem ' gospodarstvu in v vseh odnosih 1 so se uveljavljala krščanska nravna načela. Cehi so bili na- ' vadno obenem bratovščine, ki ' so imele svojo kapelico ali svoj oltar, svoje bandero, svoje cerkvene shode, maše itd. Seveda ne sme,mo misliti, da je bilo v dejanskem življenju j vedno vse vzorno. Ljudje so ] ljudje, ki jim napravlja Adamov greh vedno dosti zbrig in' težav. Tako čujemo že tedaj. 0 štrajkih pomočnikov, ki jih je povzročila nezadovoljnost s hrano in plačo. Vendar so bile razmere načelno in na splošno tudi dejansko dobre in prave. Takoj pa moramo dodati, da razmere prav takšne niso mogle ostati in sicer zlasti iz dveh vzrokov ne. Prvi vzrok je bil ta, da se je z iznajdbo strojev obrt razširila v industrijo s tovarniškim obratom. Če je pa v eni tovarni zaposlenih 25, 50 ali še več delavcev, . je jasno, da razmerje med delodajav-cem in delavci ne more ohraniti družinskegk značaja; ne morejo vsi sedati z delodajav-cem k eni skupni mizi, ne stanovati pod en,o streho. Je pa še drugi vzrok. Z novim vekom se je tudi v dušah delavcev iz-1 vršil razvoj. Tudi delavce je prevzela upravičena želja po svobodi in samostojnosti. De; lavci sami nočejo več takšne" družinske skupnosti, da bi jim bil delodajavec gospodar kakor hlapcem ali deklam. Delavec hoče živeti s svojo družino jsvoje samostojno življenje. Zato je družinski značaj bolj in ibojj ginil ip je (razen .malih 1 t ' ostankov v mali obrti) počasi popolnoma izginil. Toda nikakor ni bilo treba, da je izginila vsa skupnost, tudi socialna in gospodarska, ne, da so izginila iz gospodarstva krščanska načela. Živo krščanstvo bi 'bilo v novih razmerah oblikovalo tudi nove oblike, ki bi se v njih izrazila socialna in gospodarska skupnost. Da se to ni zgodilo, tega je kriv liberalizem, ki je zavladal tudi v gospodarstvu. Liberalizem je pod pretvezo svobode razbil vso skupnost, tudi socialno in gospodarsko; na nje mesto je postavil laž svobodne delovne pogodbe. Obenem je liberalizem izločil iz gospodarskega življenja krščanska načela, češ da nima gospodarstvo z njimi nobenega opravka. Tako je nastalo novodobno razmerje med delodajavci in j delavci. ' Ker po liberalizmu tudi delovna pogodba ni imela več < nravnega značaja, ni bilo treba' delodajavcu nič več gledati na (to, da je delavec človek, ki ima človeške dolžnosti in pravice, ki ima tudi naravno pravico, ,ustanoviti svojo družino. Če pa (ima to pravico, mora biti delo po naravnem pravu na splošno tako plačano, da more delavec z njim preživeti sebe in svojo družino. Liberalizmu ni bilo teh naravnih pravic nič mar. Delo je postalo blago, ki se ka-:kor drugo blago na trgu plačuje po ponudbi in povpraševanju. Kaj mar delodajavcu, če delavca glad prisili, da sklene jdelovno pogodbo, ki mu ne daje niti najbolj potrebnega zv/ življenje? Saj mu je bilo svobodno ne skleniti je, pravi po naukih liberalizma delodi vec. Po naukih liberalizma je postal delavec orodje, stroj, ki jga delodajavec kar najbolj izrabi, torej tako, da mu bo ob čim najmanjših stroških čim največ pridelal. Saj je to po liberalizmu najvišji gospodarski princip! Zato čim nižje plače in šim daljši delovni čas in čim večja izraba delovnih sil! Zato so celo znanost upregli, naj premisli, kako je mogoče človeške sile kar najbolje porabiti in izrabiti (tako zvani Taylor j ev sistem). Tako je nastal kapitalizem, kjer ni več namen proizvajanja dobrin za človeške potrebe, ampak samo dobiček, profit. Profit je vse: po profitu se vse meri, njemu mora služiti vse. Delavci so le črepalke, pumpe za profit. (Dalje prih.), tf - i PIŠČEf A na PRODAJ "Barron" vrsta velike čistokrvne "Wljite Leghorn" piščeta, $10.50 za sto kom. Piščeta so močna in lažje prenašajo mraz nego toploto. * "Everlay" vrsta "Brown Leghorns," $11.50 za sto kom. "Sheppard" vrsta "Single Comb Anconas", $14.00 za sto kon;. "Owens" in "Donaldson" vrsta "Rhode Island Reds", $14.85 za 100 kom. "Thompsons" vrsta 'Barred Rocks', $14,85 za sto kom. "White Rocks," $16.00 za sto kom. , Jamčimo, da so zdrave, močne in čistokrvne. Mi plačamo poštne stroške in jamčimo, da bodo prišle do vas žive. Kokoši kakršnekoli zgoraj označene vrste po ^1.50. Precej veliki petelini po $3.00. Knjiga poučna o kokošjereji velja s poštnino $3.00. THE FULGHUM HATCHERY-! Freeburg, 111.