Št. 20. V Gorici, dni* 15. maja J39&.' Tee^j XXVI. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..EispiOrtkl Lili" vred po po iti prejemana ali v Gorici na dom poSiljiuia: vse leto.....l?U- +'40. pol leta..... . 2-20, četrt leta .... . t"10. Za tuje dežele Icilko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem iu drucim nianj premožnim novim naročnikom naročnino znižata«, ako se oplase pri npravuiSlvu. ..tilmtrtt" izdaja vsakih 1* dnij vsak Umiri torek in velja za celo leto Sli fcr. „Ct«spo4arski Ll»t" izhaja in se prilaga vsak mest.- v ob' segu 16 siruiv. K:«lar je v petek praznik, iridela Usta že v iclrlek. SOČA (Izdaja za deželo) Oznanila in .PlJSlAIICE" plačujejo se za pristopno peti^vrsto:¦ S kr., fe se tisV.ijo l krat, 7 , , 2 , 0 . • 3 . 'Večkrat — po pogodbi. — Za ve*,,} črko po prostoru. Posamične številko dobivajo se v tonak.miah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrcnčifiu nasproti veliko vojaSnice in pri Pipanu v «-ci Ponle dclla Falira po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj so uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Soče". — Neplačanih pisem uredništvo na sprejema. ~ Rokopisi so ne , .čujo. Uredništvo iu upravništvo je v Gosposki ulici 0. IzdaJafalJ in odgovorni uradnik AndrsJ Gabrsčsk. „ Bog' in narod J" Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabriček" (odgovoren Josip Krmpotie), ^Primorskemu Listu". i V Soči- ji> priobčil slovenski ilu-hovnik, ki j«1 dovršil vse potrebne izpit««, več člankov pnil znanimi naslovi. Ve> rujemn. (l.i njegovi* besede so marsikje zadele v živo. saj /e lioli/o sp ni upal nihče povedali na polna usta toliko resnic. Vse te članke je izzval ¦ 1*. List., muh. ki je lendeneijo/no bobna! le na eno plat četrte božje zapovedi; na- dopisnik je popolnil razlaganje o četrti božji zapovedi še na drtij/o piat. !o pa uprav ča*ai in odnnšajem primerno iu zel«) poUvbnn. Vedno in vediiu m« govoriči, da ¦ vera peša , naš dopisnik je pripovedoval, zakaj se to puli iu zakaj je nevarnost čedalje večja. da bo vera pešala od , kaj piše. Ali pred vm'iii smo uverjeni «lo tlua duše, tla dopisnik poleno misli, da se trudi, priti resnici do dna iu ne zapisati le ene krive besedi«. I'trenilo bi se morda vendarle pii-petiM. tla se naš dopisnik v čem moli: saj se u/eni teologi še dandanes prepirajo • » mniijTočem. saj se slišijo iz ust propiivednikov cesto tako smele sodbe, izreki, tolmačenja, da jirti moremo kar otipali očitno herezijo. To se dodaja, o Sem ni dvojbe. Vendar, kdo ho tako drzen, da bo take može proglašal za heretike, krivoveive ? Ako nekoliko -_'lob-lje premišljujejo sami. ali jih kdo pouči o zmoti, pa je zopet vse dobro, vse v redu. Ksiako je z našim dopisnikom. On s.tm je prosil, naj se mu dokažejo neresnice. Namesto dokazov pa mora -itš.iii on - in ? njim vred tudi v Soča ¦ sama -»-rda podtikanja. Ali zadnji P. !..> si je postavil v tem pogledu venec. Tam pravi: l. da -Soča . t. j. čhmki iz peresa na-e-a dopi-nika. Uf i krivovprskr nauke ter pači in zavija zgodovino; -_\ to pa dela z namenom, da bi ljudstvo o«!vrnila od s.erkve in skoti. v. T:»rej objektivna sodba je imj-.-m-lej^a, kolikor le mogoče, subjektivna sodba pa je naravnost proti kr-:-č;.nski moralki in pivti kazenskim paragrafom. Tu nas - P. List- d o 1 ž i h u d o »S e l s t v a m o t e rt j a v e r e. kakorsno se kaznuje, t. ojstrim zaporom .ul l do :> M. Rjuli lakejra doižeirj* se bodo -jTospodje zagovarjali preti porotniki, kajti reč ima že odvetnik v rokah. Takih očitanj iu dolženi ne hotno požirali! Toliko na znanje ! Cerkev jednakopravnest morala! (Ezv. dop). H. ¦.Nadaljevanje-. ,1*. h.* pravi dalje, da mi ne smemo sodili škofov in jili pred .obsodbo javnega mnenju* spravljati, d* Škofe naj sodi le papež....." Prišli smo du kardinalne točke. Poudarjati moramo, da smo vedno v defenzivi. Napad se je vršil na uni strani, mi le odbijamo, torej imamo pravico odgovarjati fn svetu pokazati, kakšna je stranka, ki metlje kamenje na »SoCino" stranko. Že več let poudarjajo naši radikalni katoličani, kako so katoliške stranke narodne in kakšna »lju-lika11 se nahaja na »Socini* stranki. Tako daleč so že prišli v svojih glasilih, da vsi rodoijuhi, svetnega ali duhovnega st.mu, ki vslrajiio zahtevajo narodmii pravic od obeh oblastni], so Idicrtrtrt',-»torej brezverci, luisiti itd. Kadarkoli govorimo o katoliški stranki, si vodno predstavljamo v prvi vrsti voditelj-tvo pri cerkveni Upravi, Ilesničito votlitelj'..tvn pri na*;i.' katoliških strankah se ii.ih.ija v cerkvenih pisarnicali. Sam ,1'r. I,." iti »II. K." povKoil in /e vi-f- K! poudarjala, da politični voditelji morajo hiti škofje, d a n j i m ir r e tudi v p o 1 i t i k i p r v a b e -seda. Mi pa - in sploh vse narodne stranke pri sedanjih terkveiiopravnili razmerah h;v/.pi>uojii<> odklanjamo politično vodstvo škofov. Mi jih poznamo kot avtoriteto le v cerkveno - službenih zadevah, dru-v;od ne. Krr torej .SoCina* stranka (sploh vse narodne stranke) to d>>lajo, /.do miio liberahi, hrtv.ve-.ri, hu-iti ihi. Kakor .1». i.." tako Puh ii.-iiiviia kahil. ljudska slr.mka hori' nekako škofom i/ioiSti politično vodstvo. Ljuhiranski škof si je že prisvojil poli-liello \.«Wvo. Tiva »Slovenec" He taji. l»o-ka/.iii smo. il.i za ju/oslov.iicke poslance je t tliua pol v sedan,!dj razmerali ¦ s a nt t) -sto jen jugoslovanski klub. Ako l>oil,-j(» ii,r-i raiiikalni katoličani zahtevali oil jii^oslnvaiiskih posiaiut-v, li.i| vklopijo v Di~ paulijev kltili. jh„I vodstvom Ijubljaiiske^a Škofa (kolikor mi razusiietnu ,lt. K." iu „P. !.."». ki naj hi bil voditeij vseh slov. strank iu dinvih jiiKosliivau^kili škofov, vsi ju^oslo-v.!ii'ki po»l.tun kranjskih me.ol iu lihov. ;irjiiiotski iu i^terski hi bi a zihužeiii v enem klubu, .slovenski tn»-slauci kranjskih "brin /opel v ilru^em. Na vsak navili, skrajno iazž.al|iva r.izvepljivoM hi tudi še dalje vladah v državnem zlioril. kakor hitro bi radikalni katoličani z Ijuli. školout na fclu i/.dali parolo za takozvaui kat(i!:'ki lentrum. Vsak .lan vidimo, kid.u straino škoduje razcepljenost ju^oslovairikih pie-lai.iev na Ihinaju. Kilo je kriv, da ne moremo piiti v leuin iu v Trstu uiti do slovenskih 'jiiriskih šol v Kdo je kriv. da ne moremo piiti niti do ene železnice 't Kilo je kriv. da vlada tisoCe in ti>aife pošilja in dovoljuje za Fnriaiiijii in Slovencem le mrvice? Sama iu pila razcepljenost jiiunstovaiiskili piislaiuev. Ha hi lorej to zai.-rauili, da bi dos.^i vsa; enkrat tuli potrebno služnost med Jugoslovan* kiuii zastopniki na Putniju. da hi vsaj nekaj priilohih y.i občni hla^or b!oveiirev, razkrili smo hibe liste stranke, ki hote vse to nahraniti in takorekoč uničiti vse liste stranke in rodoljube, ki delajo za združenje jugoslovanskih poslancev. S tem, da hi.0e.,o naši katoličani izročili vodstvo škofoi.j, k.i;.- ii. <\a s«, .iii nevedni iu ne po-ztj.i^ii pti;i./,i a. al: to!i zagrizeni, da samo z.i?o i; i-pn.!:: e !). da bi ioo-!i n či: »Naša iii.ir.i vi.ats*'.'. . 7A\ -e, il.t zadnja l.o vv-\,A.u liokazali smo. da su verkvt ni do*.to:au-stv.-inki na strani I.ihov in Semeev; doka-z.ci *.ii:o, da (fikev na -n^n ni pravična Slovanom, N.ived'.] >in«i i niiiienttie slučaje za naše trditve, in vse to *¦ a n. o zaradi tc;,i. da bi ves slovanski s v v t prepričali, da .!iip' d n e m n e v gospodarskem ozira, pač pa le v z d r n ž i; n > u slov. in brv. dižavnih poslancev; da hi dokazali, da katoliške stranke niso narodne, da hi odbili n a p a ti, .1 a s a n a rodne str a tik e b r •• z v e r s k e, liberalno, itd., omenili smo t tuli c e r k v. d o s t o j a n s t v o n i k e v s v o j i h č j a n k i ii. S 1 o v o s n o p r o t e .s t u j e m o proti n e č n v e n o m u očitan; u .1' r. L.*, kakor tla to delamo, da hi 'jmUlvo „z:i-nifevaio* škofe itd. Tako predrzen more bili le ,!'r. 1..* Ali |o. naše postopanje dovoljeno po katoliških načelih? Da, i,i stokrat \la ? Vi nam očitate liberalizem, brezvestno in so slutile, tla so kltToli.ško stranke narodno; vi nas izzivate, nas obrekajet" itd. Ali hndemo mi motrili«' Vse božjo in cerkvene postavo dovoljujejo, da so smo sila s silo odbijati. Kadar j-re za občni blajtor vseh Slovencev, ker gre za eminentno dobro stvar vseh Ju-Eroslovanov. smejo se označili hibe vsaoega Človeka, visokega ali nizkega, ki s svojim postopanjem škoduje občnemu btas-ru, dasi morda eden ali drujri nekoliko trpi na Časti in dobrem imenu. Kakor n:defa nitka se vleče po katoliki morali od cerkve potrjeno načelo: .S ni e se v z r o č i t i dobro ali i n d i f c r e n » h o d e j a n j e, iz k o j e p a sledi dvojni vCinek, dober in slab, s a m o da dober o d v a p a s 1 a b e g a in vzroCilcij dejanja ima pri leni dober in pošten namen*. Mi smo le z dostojnimi izrazi svoje obžalovanje izrazili, da cerkv. uprava iz strahu pred nasprotniki in židovsko vlado se boji pokazati jednakopravnost, in Se to le vsled neprestanega izzivanja ,Pr. L.*, in da so nekateri narodni J župniki dobili ukor. Vse to je javno in znano pred celim sveloiii. Ponavljanje teira, pravi cerkveno pravo, kar je resnično in očitno, ni krivita. (Si parlam res ost, ropeliiiu injurija nun ost.) I)a je učinek dober, poku.z-.di so dnini slov. listi iu začeli no svoje zagovarjati s a a i oslo j n i j u gosi o v a u y.k i k I u b. Vsi kliče j o k z d r n ž o u j u, t ',o primerjale večjo dobro to je, združenje vseh higoslovaiiov. z maloluo seučico lnnloj-a, ki pade v sijonske kroge, tedaj moralo priznati, tla vso očitanje o .pohujšanju", itd. jo golo agitacijsko sivd-Uo in hujskanje prnli ,Socini* stranki. (h..«poi|iim pri „Pr. h.u je prav tioliro znano, tla liralovsko svarilo ima Iri vejo. 1. «)d zgoraj navzdol naj bo svarilo oči lovsko. •2. meti jediiakimi liralovsko,:!. lil od zdolcj lin /KoreJ (lostojiio. Ali slo slišali kaj? (»čil no hibe se oči l no karajo. Zgodovina govori. Sv. lirigila jo očitno svarila papeža 1'rhaiia V., naj ne hodi v Avi^noo. Sv. Katarini Sijeuska je očitno pisala (iro-gorju XI. in mu očitala preveliko naklonjenost do f radenskega naroda. Kardinali, duhovniki iu svetni učenjaki, videči razdejanje na rimski hb>:.i». sklicali so cerkveni zbor v l'izo I. 11011. proti volji papežev iu na njem izobčili oba papeža (ire-gorija Ml. m lloiiedikta XIII. Zaradi občnega blagra so si? našli posvetni iu duhovni učenjaki, ki so ta korak udobni vali, dasi je znano, da jo papež, mul vesoljnim ziiorom. Kaj bi bilo, ako bi naši gospodje pri ,1'r, I,,* živeli v tistem času iu bobnali le ob četrto 'zapovedi' Najbrže, da bi Se .laiie.s Turki vladali pri nas. Kardinali in duhovniki, zbrani v 1'izi, mi prav dobro poznali četrto zapoved, vkljub temu mi odstavili oba papeža in volili Aleksandra V.! Isto se io zgodilo V Koslnici v lo. stoletju. Odlični učoiijiiki so krepko za-(?ovar|ali škofe in duhovnike, zbrane v Ko-slniti. ker su si' v/diguili prnli papežem. (¦'olji.....ikvi, ako bi vsi taKo tolmačili četrto zapoved, fcakor naš ,IV. L." Ivan VIII. jo po poslanci 1» a v I n prepovedal Sv. Metodu službo božjo obhajali v slovanskem jeziku, da bi potolažil za;rrizene u o m A k o škofe. Toda Sv. Metod ni hotel ubogali papeža, dobro vede, da se je v tem slučaju udal lo vsled pritiska Nemcev. Kje jo bila četrta zapoved V Ali ne vidite, kako so papeži molijo v političnih rečeh v Na Ogorskem vidimo, kaj so pravi krivo tolmačiti četrto zapoved. Cl.isilo avstrijskih škofov .Vatorlaiid* je vsr izreklo ogorskim škofom iu njihove hibe očitalo. Zak'j Iti torej .Valeri.ind" tožil raje pri papt žo ? Zakaj jo .Ueichspost« očitno prejela kardinala Schoiihorna? Zakaj je .Slovenec" prejel pred leti škofa Rippa? Zakaj je isti .Slovence" pred dvomi leti ra/.krival gnjilobo med duhovniki v Zagrebu:- Zakaj ni papež. v svojem pismu do ogerskih škofov zahteval, tla mora nižja duhovščina sporazumno delovati s skoti V So nekaj. V 1». stoletju so naši ubogi Slovenci tlako delali (tudi zdaj je lak-j) nemškim plemouilašcm. Veliko krivic so prestajali. Ko so bili ti zatiralci zbrani pri nekem kosilu, vstopi mod nje soluograšk' škof A ru o ter ji m očita njih krivice in Iri no -1 vi. Pomagalo jo. Za časa fr.o-kovskega kralja Klodvika se jo zelo zlorabi;, sv. vera. Pbogo ljudstvo jo trpelo nežnostih krivic. Vzdignili so se pobožni škofje in ostro ?. besedo in pismom očitaii in grajali s lev a r j e n o s t v gorenjih nadstropjih. — Dasi so bile hibo lud; zdoloj, vendar so pobožni škofje zgorej začeli pometali. To, komur t;čc! — Za danes dosti, rpamn, da ne bo treba več govoriti. Splošno se sliši, da se ludi mej državnimi poslanci govori o jugoslovanskem klubu. Dasi bi bilo edino or.no, vendar nekateri no zaupajo iu ne verujejo lomu. Pravijo, da .Slovenec" in ,,1'r. h." bosta vse podirala. Mi počakamo. Ako kal. stranka na .Slovenskem lo stori, tedaj pojdemo zopet v javnost in povemo še marsikaj. Ako pa bodo podpirali to misel, tedaj Se le bode mogoče doseči spravo. Jugoslovanski klub bi bil prvi korak do sprave na Slovenskem. Rekli smo. DOPISI. Iz učiteljskih krofov. — Šolske ob-lastnije rabijo v svojih spisih in dopisih izraze ,učiteljska moC", - »učiteljske moči" namesto učitelj (ica) ali uciteljstvo--učiteljsko osebje *) — Fizikalen pojem za »moč* je umesten v mehaniki; v obrlniji sloje izrazi »parna in konjska m o C", ali »parne "m konjske moCi". Stroj dela s oO, 100 itd. »konjskimi močmi*, in tako naj deluje tudi ta ali una šola z petimi ali šestimi »učit. modni". Ta izraz je res »kroften" *\ Ali učiteljska oseba — učiteljske osebe. Pis. in — duhovi I, pa tudi »poetičen". Nič. ni kaj Šaljivo, ako rečemo, da na tej ali uui soli manjka ena »učiteljska moč", ali da je ena „uči'oljski\ moč" - umrla. - Žal, da umre »učiloljska mor" zbog proobložnosli in slabih plač še prej nego učitelj (ica) sam (a). Ta učitelj (ica) se Se sprehaja v solučni svil-lobi, pa njegova »moč." - »spirilus — jo proč. (»slano um |e še zavest, da so jo žri-voval za blagor šolstva; da jo svojo »moč,'' žrtvoval v blagor človeško omiko in du znradi slabo plačo ni mogel s svojo »močjo" izdnlno iislavl|.iti so proobloženjii. Druga ljuba govorna cvetka in »figurica* je: »učiteljski inalorijal"......V zadnjem zasedanju nekoga deželnega zbora so je lega izraza poslnžil neki poslanec. Niiravtii)! Ka-monoloni daje kamenje, jama peska dajo posek, opekarnica dajo opeke kol. »slavbeni materija!", tedaj mora iu smo učiteljišče dati »učiteljski malerijal". Ta jo zares nožen izraz. Znak »muc" človeku komično zadene, izraz »materijnl" ga pa ¦ • runi. - Kakšen ugled mora imeli učitelj na ilicrnd-.tjuoiii meslii, ako ga smatrajo za ¦ • »iniitorijal 1" Mlade kandidate na učiteljišču pitajo z • ideju-lizuioin, iu kol navdušeni gojifelji narodnega uaobraž.eiija stopajo v praktično' življenje in poiem so priprosli -- »malerijaP. 'Zal, du K« j« In govorim »llguricii ugnjozilila že v šolsko sobo, po pregovoru: Slabi vzgledi pokvarijo nravnost, Prej se je govorilo samo od razredov iu ml učencev, Moilaj lo ne zadošča več i mora so imenovali: »učonski niiilotijal". - ¦ Tu so ludi »kfidlnu" sliši in so izvrstno glasi glede na duhovito naše šolsko »paglavce". Kilo ne pozna razlike, če rečem: »liuaiii šibak razred* ¦• in: »Imam slab učonski materij a IV" -• Kilo \ Uradni »šiniol". Ali so je ž.o keduj slišalo in pisalo: „uratliiiški< moči" in »uradniški malerijal ?• It.-izni zavodi oilgajajo ur.idniko, a golovo no »uradniški malerijal"; ravno (ako nalaga so marsikaj uradnikom, a nikar ne »uradniškim močem". Sevda, kaj takega bi so uradniškemu stanu smešno dozdevalo, osobilo lo - - ilegradovanjo! Kaj pa pri diiliovskem stanu! Kdo bi so upal pisariti iu dokrolovali: ./.upniški" ali ,kalelietski malerijal* 1 In kaj pa v vojaških krogih? —- Da hi so v vojakili govorilo in rekalo, ali celo pisarilo »častniški malerijal!" Na lo se uiti ne smo mislili! A pri učitelju? — No, zadosti loga. Kako lopo bi bilo, ako bi mi vbogo »učni' m o': i" in pomilovanja vredni »učiteljski materija I i" poslali lo, kar smo prej bili, namreč ¦- učitelji (ce). Več nočemo biti! Izumitelju »močij* iu „inalei-ijala'-pa • uiiiebo-ni pere a t! Motečemu se uradnemu »stilu* pa našo pomilovanje! (loethe, nemški pesnik, pravi; »Zalileu bevveisen, vvie tli« Welt rogiert wird*. (Števila tlokažojo, kako so svet vlada). Iu zares, tudi pri nas v Avsliiji številke govore, z ozi-roin na šolsko obiskovanje, kako otroci v šolo pohajajo iu kako napredujemo. V Evropi imamo So mnogo analfabetov. (1. j. lakih, ki ue ™«ijo no citati ne pisali). Ulede e.i prebivalstvo raznih evropejskih držav naj-i!."'io, v odstotkih izraženo, sledeče razmerje : A..«:. .betov je rfvetliji ()'4%, v Norvegiji 'KI-.;. - Daeiji 0-5»#, v Švici (Ki«,; v iiom-nkain cesarstvu Vl%. v Prusiji 0'(ittj,, v Saksonskem D'l°,'e, na VirteinherSkem 0t2fi, na Jiavarskcn {Yl%, na Kinlandskem Pl>"i* v Atigtiji y/p, v Franciji U'."ifi, v Avstriji 23-0 "i, v Italiji id%, v Španiji M %, v Hu-siji SU"',,. v Srbiji 7!)\T* „, v Kiiiuiiuiji S:!"/,,, in v Holgariji 8"»",',,. Iz. loga sledi, da so Nemci še najbolj napredovali v šolstvu V Avstriji ludi ue'stojimo še na dobrem, kajti -^"'»"'u analfabotov je grozno. Pa lomu se ne moremo čudili, ako pomislimo, kako slabo so še razne naše krouovine s šolstvom oskrbljene. Tako u. pr. v Istri več. tisoč otrok slov. plemena je brez šolskega poduka, ker nimajo šol, dočim so Italijani s šolami dobro priskrhljeu-;. Slovenci iu Hrvatje ravno tako plačujejo davke, pa vendar so zanemarjeni; ne imajoči potrebnih šol, tavajo v leinoli in nevednosti, da se Hogu smilijo. Gospod državni poslanec Nahergoj je lelos meseca januarja povedal v seji tržaškega občinskega zbora, da je v Trst« in v tržaški okolici mnogo šolodolžnih otrok, ki šole ne obiskujejo. Ravno bko je povedal, da v Trstu komaj 57 do 58°/0 šolodolžnih otrok šolo obiskuje! Čudimo se, da je lo možno v Vvi-inorskej? Kam pridemo lakim polonfl?! Zadnji C.-isje, da naši poslanci ukrenejo vse, kar je 'možno, da se uvede povsod šolo-dolžnost ter da bode naša mladina deležna omike, kalero zahteva devetnajsto stoletje. Povsod okladajo roditelje, ki svoje olroke nemarno pošiljajo v šolo, z kaznimi, a v Trstu v glavnem mestu Primorske in v tržaški okolici so otroci prosti šolskega obiskovanja ter so klatijo okoli, ako nimaje posebnega dela. Polom ni čuda, da se pojavljajo razne zgod- bice o »inclili tržaški mulaviji! V" — Ako bi morali otroci v šolo hodili, bi se kuj takega ue dogajalo. Krgo: Vidoanl. cuiihiiIoh', no ipiid res puhlica detrimonli cnpiiil! Ko-nočno pa nekaj za »špas". — HidkliSki spori jo že colfi dobro --. tikoroiiinjon. V nekem okraju - umnimi suni, odiosu • - si jo učitelj prisvojil bicikol, a okrajni šolski svel mu je lo voziuvnj« -— prepovedal, čes, da ho učitelju to ne spodobi. Pa dulični učilolj so vsojodui) vozari, ker je logu mnenja, da ho mu kaj lukoga prepovedali no sme Iu ue umre. Nekaj .šjiuhii" mora bili, in oko hoče kodo »komično rolo" igrali, nuj ju Igra, Pride čas »rosni! rolo", pa se jo' bode za komično hiniiliMlo in koiiočuo no bodo jasno, kje je moja ' mod resnosljn in komičnostjo, »Špus* naj bode »špas" iu resnost nuj bmio resnost. »l)er l.ohror \vird nie lorllg" rekel hi pedagog Dioidenveg, H NiimJm'«. - Nervozno gibunje, kuloro jo provzročilu buli Iu v okiipoviimli iložoluli iniiilj.ir.skit niilenjskii razulavu, jo de-loma poleglo; uradi iu drugi jnvnl krogi obrnejo soiiiij po srečno prosluiiein HVi>č..neiii otvorjcuju svojo pnzonioHl golovo zopel mi doiiiiičo polroho; buš rudi miidjiirnki' jubi-lejno razstave ko zuosliilu vhii vužnit dela in podjetju, pvi kojib večji del lukujšlijogu nl-roiiiušiiPgu narodu dobivn svoj kruli, pač pu so vsi zavodi tekmovali med suho ter z nestrpno iiiiirrjivohljn ilolnll unč in dim v po-voličunjo bije nizhlave, Du, celo v soliili se je opusi il zu Iu čus mi vadili pouk; učileljl in učenci ho si prizadevali mi vso moč, Izdelali prav lopo »razHliivne predinelo iu lin« loge*. To vso seveilu nit niftiiii doželnogn erarju; ako pu se iiprušii, kak dobiček hmle imela llosna od logu večiiioHečnegu Iriiilu iu ogroiiiuih I roško v, uriva ho nuni odgovor, tla jo lo siuiin poveličevanje gospoda ministru pl. Kallay-a, v lom sloletju ptič jodi-noga žoiiija v' innžimsli upravo dežel. Du moro narod v prav obilnem šlevilu poselili razstavo, preskrbela je vlada vsakovrstnih iigoduoslij, pri Ioni pa dokazuje in razklada povsod: v davkarijah in sodnijuh, da, celo v cerkvah, korist loga posesla glede na kulturni razvoj za Magjari zaostalih (?) Slovanov. Uostia iu Hercegovina jo hila zastopana liri otvoritvi razstavo po posebni depnlueiji, obstoječi iz imihumedaiiskili iu pravoslavnih cerkvenih dostojanstvenikov, polom iz Sarajeva in Moslara, dalje večjo število okrožnih dostojanstvenikov ter nekaj bosoie.kih bogov (veleposestnikov). Kako pa llosna pride do lega, di: je pri madjarski razstavi ofieijulno . zastopana, to zna le Hog iu morda gosp. pl. K:illay! Pri vsem tem pa Iu v deželi sumi ni vse, kakor hi moralo biti. Ako pogledamo samo prometne naprave, — tudi v glavnem mostu Sarajevu •-- pride nuni nehote na um, koliko iu se moglo zboljšuli z denarjem, kateri je pogoltnila razstava, oziroma njeno priprave. Društvenega življenju pa skoro do cela pogrešamo. Prebivalstvo se tleli v nekake kaste, v prvem redu jo povsod uradnik, potom je najbolj spoštovan Turek, za njim Srb iu šele najpozneje se upošteva med ljudi človek, ki je j>o veri katolik in nurodnosli Hrvat. PoneinCevalni in poniadjurevalni sistem vrlo napredujeta. Hošnjak, ki so sili z nemščino, ima mnogo veC veljave in se edino le tak prislova izobraženim. -- Pred nedavnim časom jo našel naš rojak, tukajšnji • vodja kamnoseških del pri javnih zgradbah, gospod I v a n 1) o 1 ž a n, prav blizu Sarajeva vrlo lep nidcč mrainor, kateri prekaša glede Irdosli in uporabljivosti svetovnoznaiii veroneški mrainor; tudi se nahaja v izredno veliki množini. Skoro gotovo bode poznan kmalu pri nas in sploh v monarhiji. Čestitamo iz srca svojemu, v tukajšnjih boljših krogih in zlasti med rojaki občo priljubljenemu rojaku na tej najdbi! Došliivck uredništva. — Prosimo, le oglasite so večkrat, ali .lo z dopisi splošne veljave. Konec dopisa smo prečrtali; to je domaČa sarajevska dogodbioa, ki nas prav nič ne zanima. Karkoli se pa dolika Slovencev, to nam je drago. Sanimiva kazenska obravnava. 0 svojem Času smo poročali o dogodku 10. marca na cesti med milnico in »bajto" proti Ajševici, ko je nastal nekak ruzpor in pretep med mladeniči iz Slnregorc in nekimi častniki (v civilni opravi), ki so se vračali z lova. Mladeniče so zaprli iu v sredo se je vršila kazenska obravnava. Na zatožni klopi so sedeli tile: iU-lelni * Andrej Sns i C, 19-lelni Valentin Murv in, 18-lctni Evgenij BavCon, 18-lelni Martin Mer lak, 19-lelni Josip Mer lak, 25-lelni Viktor L o ser, IG-letni Ivan Susič, in 21-letui Josip Suši C, — obtoženi hudodelstva javnega nasilstva po §. 87. k. z. Iz obtožnice, spisane seveda v luškem jeziku, posnemamo le-lo podrobnosti'. Po lovu v Pa:iovcu so se vračali domov | stotnik Edvard Mfiller, poročnik Anion | Auer, baron Mauriziopl. Kuhn in soproga ; baronica Krihn; spredaj je šel sluga Ivan : Daum. — Blizu ville Liebenwald so .srečali I dve vrsti mtodeničev, ki so peli siovenski; obtožnica dostavlja, da so tudi »razsajali*; J sli so proti gostilni «pri Bajti*. Ko so mla- ! denifii odšli na 20-30 korakov, opazila sta j (si accorsero) Muller in Kuhn, ki sta bila zadnja, da priletujejo kameni od strani mladeničev; oba sta bila luči J-adeta, ali brez posledic. — Stotnik Muller posvari mladeniče nemški in hrvaški, naj ne meCeio kamenja, sicer bodo na nje streljali. Ali svarilo ni nit izdalo in zopet jih je obsul dež kamenja; Mul lev je ustrelil v zrak, za njirn *,c sluga Daum, da bi mladeniče oplazili. Toda mladeniči so jih zopet kam-njali, — Stotnik Muller je skočil s palico na nje in zgrabil Andreja Susiča, katerega je izročil slugi. To je pomagalo, da so Sli dalje kakih 70 korakov, ali zopet so bili kamnjani; mladeniči so klicali »corag-gio* in »hurrah*,*) Stotnik je zgrabil So Valentina Marvina. Na to je vse potihnilo; gospoda je doSla v Gorico in izročila mladeniča rodnretvu. Toliko govori obtožnica o suhem dejanju; opira se edino le na izpovedbe goriških gospodov. Kaj prav.jo pa mladeniči, to bomo slišali nize. Toda — ovo drugo izdajo znano ajševske afere žalostnega spominu! Mladeniči so vsi na zatožni klopi, njih bosodo nič no veljajo, dočim goriški gospodje nastopajo kot pričo! Obtožnica išče tudi irarok nnpadu! Dr-žnvni pravdnik Ganevari ga je seveda tudi takoj našel, namreč v — narodnem na-sprotstvu. O tem bomo se govorili! Pred no preidemo k obravnavi, naj dodamo še ta-le resničen dogodek, da bo slika popolna: — Pred leti je bil neki v "'»ven luški gospod kainnjan s prav debelim kamenjem na poli proti Stračicnm; kamnjalo ga je pet laških mladeničev. Dva vojaka sta ga reSila iz zel6 nevarnega položaja. — Mladeniči so bili kaznovani pri rcdarslvu na S Unij zapora; rudarstvo ni niti izročilo ovadbe državnemu pravdništvu. — Zdaj je pa redorstvo vso reč odstopilo takoj drž. pravdništvu, ki je tudi našlo potreben paragraf. Vsa reč se je razbobnala na vse strani kol dokaz — narodne nestrpnosti Slovonrev, katero treba ostro kaznovat'. Vemo tudi, da se je o tem razpravljalo marsikje. — Ali kaj se je pokazalo pri obravnavi? Evo: da mladeniči ne znajo ne čititti ne pisati (lo jo zasluga mestne šolske uprave), da nimajo prav nič narodnega čuta, kajti — popevali so tudi italijanski. Slovenski mladeniči, ki tulijo laške pesmi, pač niso sposobni za take čine vsled narodnega antogonizma. Zatci je tudi zastopnik državnega pravdniitva pri obravnavi opustil tako trditev obtožnice in jo celft preklical. PresliSevanje obtožencev, Susič Andrej pravi, do mladeniči so šli med 8. in 0. uro zvečer proti Starigori v dveh vrstah po 4. Peli so slovenski in laski. Srečali so nekaj gospodov; ti so se jim rogali in pačili. Eden je zarezal: Ver-fluchte Italiener! Mladenič Bavcon jih je zavrnil, kaj da imajo ž njimi. Na to gospodje lete za nami; eden je vstrelii, potem sp vstrelili še dvakrat. Eden gospodov me je zgrabil, udaril s palico ter dal me slugi. Po vsi poti do Gorice so me tepli s palico, s puškinim kopitom, s pestmi in suvali z nogami, da sem bil 14 cinij ves zmešan. Dobil sem eno svinčenko za tilnik. — Kamenja nisem luča!. M ar v in Valentin pove v bitstvu kar prejšnji. Potrdi, da gospodje so kričali in se pačili. Ko je eden nas nekaj rekel, so kar vstrelili na nas. Tudi mene so zgrabili in odgnali v Gorico! udarili so me le enkrat, ali Susiča so tepli po tscj poti. Bavčon Evgen pravi, da je bil precej pijan. Ko so se gospodje pačili, sem 'jaz rekel: Kaj se pačite, pojdite po svoji poti domov spat. Oni ao na to planili proti nam in streljali; ml smo tekli, oni za nami in streljali, meni je kroglja preluknjila klobuk. — Da bi se bil pozneje kaj hvalil v gostilni pri »Bajti*, niC ne ve. (Na vprašanje zagovornika dr. Staniča se pokaže, da je bil cd zadaj zadtt v klobuk). Merlak Martin: Eden je pozdravil gospode: Dober večeri Ti niso nič odgovorili. Na to pravi Bavčon: Ali so to ljudje, da nič ne odgovorijo! Mi smo šli in peli, a gospodje so se nam pačili: beee, beee! Verfluchte Italiener! — Bavčon je rekel: Sakramenske duše itd. Oni stečejo za nami, mi pred njimi, oni so začeli streljali. Da bi kdo metal kamenje, tega ni videl. Merljak Josip Izpove približno, kakor prejšnji; iz daljave 200 korakov je slišal, kako so gospodje tepli Susiča, ki je zdihoval in kričal. — Gospodje so bili malo pijani. (Stanič omenja, da noč je že okoli 6 ure; v noči terej niso lovili zajcev; pač pa so na treh krajih pili). L o ser Viktor je bil ta večer prvič v njih družbi. Nisem" videl, da bi kdo kamenje metal. Mene je nekdo dvakrat udaril s palico. Jaz sem rekel laški: Kaj me tepete, saj vara nisem nič storil; na to me je udaril še enkrat, a jaz sem uteket. Ko s; m o tekli, so streljali za nami. Susič Ivan: Gospodje so se pačili: beee! beee! Bavcon je odgovoril: Sakramenske duše, ako ste pijani, pojte spat. Na to so zaceli kar streljat. Jaz sem skočil. za topolo, ako ne, bi me bilo ubilo; tak6 pa sem bil zadet le v klobuk. Pozneje smo se zopet zbrali, da vidimo, ako ni kdo ranjen. Nismo vedeli, kake narodnosti so ti gospodje. Susič Josip: Še-le po prvem strelu so padli nekateri kamni, ker je nekdo vrgel post grušča,t ki je bil na cesti. To so glavne izpovedbe obtožencev. Ali nj'h besede'se ne upoštevajo, ker so — vsi ua zatožni klopi. — Vsi gospodje pa, ki so streljali na mladeniče in jih pretepali, so nastopili kot priče. Prvi je bil *) TakikJici v slovoMkih urtik ?! Ured. stotnik Edvard Muller. Dr. Stanič se pretivi, da bi se priča zaprisegla; pravi, da it vsled svoje ovadbe v preiskavi zaradi streljanja. V topoli so se našle svinčenke, ki bi lahko zadele tudi ljudi. — Dr. S z n-z i n se sicer protivi predlogu dr. S ta ni Ca, a nima nič proti temu, ako bi se prisega za zdaj odložila. — Dr. Stanič zahteva zopet, naj se orečita njegova ovadba in zapisnik komisije*, ki je prejšnji dan šla na lice mesta. Upam" se tudi kategorično trdili, da Muller v preiskavi ni govoril resnice; dejal je namreč, da so streljali v znak, a dognano je, da se streljali v ljudi. (Sodni dvor odkloni predlog dr. Staniča in priča priseže). — Priča Muller polem pripoveduje točno v zmislu obtožnice. On je zgrabil Susiča in MiCrvina; prizna, da ju je dobro premlatil in si palico zlomil. Streljal je v zrak; ko je hotel sluga vstreliti v nje, mu je to prepovedal. Dr. Stanič predlaga, naj se priča po-praša: Ali ni služil prej pri nekem drugem polku? Ali ni bil v Dalmaciji kaznovan in preložen radi tepežke s civilisti? Ali ni imel v Pragi podobnih slučajev? — Ali n: prav te dni brez vsakega povoda s sabljo ranil nekega narednika, vsled česar je v preiskavi? — IVedaednik Schmarda vznemirjeno odkloni ta vprašanja. Stanič apeluje na sodni dvor; nastane oster dvogovor med predsednikom. Na to predsednik šepne nekaj votun-tona na levi in na desni ter proglasi sklep sodnega dvora, da s? zagovornik poživlja, naj se drži stvari. — Stanič naznani pritožbo ničnosti. Nadporočnik Anton Auer priča v smislu obožnic«; izključuje, da bi bili kaj izzivali mladeniče. Prizna, da stotnik Muller je tepe! Susiča. Baron Kuhn je videl že manj povedati, vendar še vedno v zmislu obtožnice. Sluga Daum je bil bolj zgovoren; on je pripovedoval, kako energično so streljali, seveda v zrak. Mogoče sicor, dri je streljal v razburjenosti tudi niže, — Pokliče so priča Muller, ki prizna, da jedno luknjo na klobuku je naredila svinčenka iz njih pušek. MitiuCar Vodopivec ni vedel mnogo o rabuki, ker ni bil poleg; slišal je Sum govorjenja, Cul strele, a kumenja ne. Videl, da so gospodje enega mladeniča trikrat, lopnili s palico. Videl je v topoli svinčenke od 7, do 1 '/a n» višine. Gostilničar «pri Bajti* Beltram povč, da je slišal fante praviti, da eden je vrgel post grušča. Bavčon pase je pohvalil: Ako bi bili vsi taki, kakor jaz, bi bilo drugače. Nastopilo je še par prič, ki pa niso povedale prav nič važnega. Predsednik čita razne zapisnike, mej istimi tudi oni zapriseženih izvedencev v lovskih rečeh Gyra in Sauniga, katera sta bila na licu mesta, kjer so obtičale kroglje, s katerimi »o streljali, Jectna kroglja je obtičala v steblu 1*27 m druga nedaleč zopet W>8 m od tal. Ker je obtoženi Bavcon trdil, da mu je strel prebušil okraj klobuka, zve« denca, ogledavši klobuk, sta izjavila, da to ni verjetno. Potem, ko je branitelj uprašal glavne priče (Muller-Auer). kako daleč seže strel njiju pušek ter dobiš žtljeni odgovor, prosil je, da se konstante, koliko časa so že zatoženci v zaporu. Dalje predlaga, naj se prečita njegova ovadba, ki se dostaja najbrže istih glavnih prič ozirom na to, da sta bila izsinehovana dva mestna stolna vikarja na cesti proti »Bajti* od tolpe v mesto vračajočih se častnikov. Državno pravdništvo je prepustila sodišču, naj odloči, ako se ima prečitati ovadba. Sodišče se je potegnilo v postransko sobo in povrnivši se, odbilo bra-niteljevo zahtevo; Stanič je naznanil pritožbo ničnosti. Dalje je predlagal branitelj v svrho temeljitejšega razsojevanja današnje zadeve, naj bi sodišče uradoma poizvedovalo, ali je resnično, da je glavna priča ;>ri razpravi prišel že dva ali trikrat v tepežko s civilisti. Državno pravdništvo se je uprlo, a sodišč* je odbilo ta brani-teljev predlog. Branitelj je zahteval, da se to zabeleži v zapisniku. Po pelminutnem odmoru se je povrnilo sodišče ter odpustilo vse priče. Stotnik Muller, klanjajo se na vse strani, je zahteval, naj se rnu dostavi prepis razprave, na kar mu je naznanil predsednik Schmarda, da je to že zahtevalo mestno zapovedništvo posebnim dopisom. Priče Muller, Auer, m >n Kuhn in sluga so odšle, druge pa so ostale. — Končavši tako dokazano postopanje je državnega pravdnika namestnik dr. Sanzin v kratkem govoru utemeljeval predlogo obtožbe ter konečno zahteval, sodni dvor naj obtožence obsodi, ako ne po § 87., tedaj vsaj po § 99. ali po kakem drugem. V svojem govoru je obžaloval, da se dogajajo izgredi v goriški okolici. Časnikarstvo (italijansko. Op. ur.) je napad izpostavilo kot narodno nestrpnost, čemu pa on ne pritrjuje, pač pa od-rekuje vsak politični značaj, (Obtolžnica, sestavljena po drž. pravdniku Canevari-ju pa se je največ opirala na narodnostna Dasprotstva. Op. Ur.), kajti od današnje razprave in teh obtožencev je prav daleč naroden duh. Naroden duh blaži srce ter ne dovoljuje napadov. Posebno pri zatožencih ne opazuje narodnega duha. Okoličanskim mladeničem je že tako prirojeno, ako se ne prepirajo v svoji vasi, da se poprimejo s sosedno. Dokazuje, da so vse priče pod prisego potrdile, da niso izzivale, a obtoženci niso mogli podkrepiti zadostno svojih izpo-vedb, da bi se jim moglo zaupati. Zagovornik dr. Stanič je prav lepo pobijal obtožnico. Najprej je naglasi!, da je naredrhi ista na njega prav slab utis, posebno kolikor se dostaja poudarka »narodni antagonizenu (antagonismo nazionale). Drago mu je, da je državno pravdništvo pri razpravi opustilo to stališče. Pobijaje govor državnega pravdništva dokazoval je, da so bili doslej radi sličnih dejanj obtoženi mladeniči obsojeni k večemu na podlagi §.431. (na nekoliko dmj. Op. ured.) ter da se stvar ni smatrala zločinstvom. Na zatožni klopi bi morale sedeti, namesto današnjih obtožencev, glavne priče, katere so se posluževale orožja; ne pritrjuje izvajanju državnega pravdništva, da je kamen nevarnejši nego kroglja. Ako bi bili gospodje lovci taktno m trezno postopali in bi se bili umaknili, ne pa zasledovali mladeničev in se jirn postavljali po lobu, češ, da pokažejo svojo moč, bi danes ne imeli obžalovati nikakih izgredov. Reč bi bila drugaCe konCaia, ako bi se gospodje ne bili za mladeniči podili in slednjič celo v nje streljali, ko so vendar tekli pred njimi. Mari se ne bi bila mogla zgoditi nesreča, da je krogla zadela kako nedolžno osebo, ki bi bila slučajno na poti? Čudi se, da ni bil nastreljen gospod Majer, ki se je slučajno vozil proti Gorici. On je bil 2I6 tak6 velikodušen, da je gospfide vmestil v svoj voz in jih pripeljal v Gorico. Z bičanjem kamenja se ne more zgoditi taka nesreča, kakor s strelom iz takih pušk, iz katerih so gospodje streljali. On sicer ni izvedenec, vendar dobro pozna moč pušk, s katerimi so streljali gospodje, in ve, da je .puška vedno nevarnejša kakor kamen v orehovi debelosti v daljavi 60 korakov. Obtožba tolmači, da življenje pripro-stega ljudstva ni nič vredno, vn njega je dovoljeno tudi po nepotrebnem streljati, dočim je pregreha, celii hud zločin, lučanje kamenju ali grušča v gosposka pleča, če tudi se jim nič zalega ne zgodi. Zal mu je, da sodni dvor ni ugodil njegovim predlogom in da preiskovalni sodnik ni natančno reči preiskoval. 'Vi bi bil moral uvuževati vsa dejstva v priu in proti obtožencem, česar pa ni storil. V tem slučaju bi se bilo dognalo, da stotnik Muller je imel že v Dalmaciji enake izgrede s eivilisti in da je bil radi toga degradiran, da je imel enake spore v Pragi in du je tudi v Gorici rabil svojo sabljo, kjer ni bilo treba. Ne polaga nikafcc vere v pričanje tega (stotnika) M ii 11 e r a, ki je v izvodni preiskavi trd'1, da je le v zrak streljal, ki je pa danes moral priznali, da je celo l)oiiui-a (priprnslega vojaka, ki je brezdvoinno le \w njeguvani povelju sireljal) moral svariti, naj ne meri predobro. !:i se je v tem obziru samega sebe postavil na laž. Ko bi bil preiskovalni sodnik stvar natančneje preiskal, a sodni dvor uvažil njegov predlog, da se storijo poizvedbe v potrjenje njegovih navedb glede stotnika, ter ako bi se ne glodalo lo priče le z dobre strani, prepričan je, da bi se reč drugače zasukala. Orožje se mora uporabljati le v skrajnosti — ko ni več druge pomoči; gospodje pa bi si bili lahko pomagali, »ko ne bi bili zasledovali mladeničev in šli lepo domov. — V tem slučaju pa ni tako, kajti oni so hoteli pokazati, kdo so, častniki, ba-boni itd., hoteli so imponovati neizobraženim kmečkim fantom, ki so .bili s tem izzvani. Ge so ti s kletvami, kakor »Verfluchte Italiener, verfluchte itulieniseho Bagage . . .* izzivani, nekoliko vinjeni mladeniči, kojim se je njihovo (s sožaljem bodi rečeno luško petje) s kozjim kretarijem posnemalo in s tem njihovo občutljivost dražilo, kaj zakrivili, — česar so pa o vseli gotovo ne more trditi — spokorili so svojo krivdo brezdvoinno s 25-dnevnim zaporom, katerega so prebili brez vsakega postavnega razloga in vzlic mojim večkratnim protestom. Nadejam se pa — sklepal je zagovornik —, da, če se je za tako malenkostne izgrede izzvanih fantalinov našel tako strog državni pravdnik, ki je v narodnem antagonizmu iskal pomanjkljivo podporo svoji obtožnici, katere pa — hvala Bogu, ni našel—, vs&j ne na strani obtožencev, se najde v Avstriji ne manje strog državni pravdnik za take iz-grednike, ki menijo, da v civilni obleki kot lovci morej'o rabiti pušo še ložje kakor v cesarski sabljo; ki menijo, da njihovi arogant-nosti se mora vsakdo pokoriti. — zlasti če je kaka dama med njimi —; ki menijo, da prost državljan je živinče, ktero se Ichko postrelja, če se mu na prvi migljaj ali mi prvo nemško kletev ne uda; ki menijo, da so kot baroni, oficirji i. t. d. v lovski obleki — policisti, ki sinejo vsakega aretovrali in policiji šiloma odvesti, s pestjo, nogo, puško suvati in hebati, kakor tele, ki noče iti voljno po poti; ki menijo, da v Avstriji je pravica le za barone in oficirje v civilni obleki, kojim nasproti kmetskim fantom, ki se na svoji zemlji poslužujejo le svoje državljanske pravice, bi bilo vse dovoljeno; ki menijo v eni besedi, da zanje v Avstriji ni postav, da zanje zlasti ni §. 87, kojega se danes vporablja proti današnjim obtožencem, da ni nekega drugega paragrafa, ki ščiti osebno svobodo vsakega —, še tako priprostega državljana, nadejam se z eno besedo, da se najde državni pravdnik, ki pokaže, da je v Avstriji postava enaka za barone in oficirje, kakor za kmeta*. (Izborni govor braniteljev je vidno uplival na one poslušalce, koji so ga razumeli in mu je marsikdo v srcu pritrdil). Sodni dvor je po kratkem posvetovanju proglasil laško razsodbo (dasi se je obravnava vršila v slov. jeziku). Merlak Mart., L o ser Vikt. in Susič Jos. so bili oprošeni; Bavcon Evgenij je bil obsoje na fi mesecev, drugi pa. vsak na 5 mesecev trde ječe z enim postom vsak mesec — in s tem jo bilo pravici zadoščeno. »Corriere« pravi, da razsodba je zbudila živahno odobravanje mnogoštevilnega občinstva. To ni resnično! Goriške novice. Pro domo! — »Soča" je prestala že hudih časov; I. 1889. in še dve leti dalje so se uporabljala proti nam vsa možna sredstva, ki so merila naravnost na — uničenje. Ali ni šlo! Da, »Soči* so bila le v korist vsa preganjanja, kajti za vsakega odpadlega naročnika sla piišla vsaj dva nova. — Da se danes »S oči* ne more goditi slabo, je oči-vidno, ker drugače bi ne postata »cela rjuha", kakor je zavidno pozabavljal »' . L.* Ali nasprotniki niso nikdar mirovali; niso mogli pozabiti na strešne poraze in neuspehe od I. 1889. naprej. Niso zamudili prilike, ko je bilo mogoče, škoditi »Soči*, ali še bolje: škoditi ugledu n delu sedanjih političnih voditeljev in dtvivcev. Vedno in povsod je bila politika in osebna m rž n j a edini povod označenemu rovarstvu. Neki gospodje so bili posebno razkačeni radi .Sočinih" člankov proti nad p i so m in uradovanju pri cerkvenih uradih v Gorici in proti ukorom, katere so dobivali taki zavedni in odločni duhovniki, ki so se upali zavračati nemške ali laške uradne dopise. — Posebno pa so bili strašno hudi na »Sočo* neki drugi gospodje, !rer je naš dopisnik odločno brani! nižje duhovščine prostost v političnih rečeh. Pri nas na Slovenskem so namreč nastopili časi, da je ta prostost skoro že popolnoma omejila. Kakor stoje zdaj reči na Kranjskem, duhovnik-poslanec more bili od ljudstva le izvoljen, mora pa biti tudi v izvrševanju poslanskega poklica pokoren svojemu škofu. — »Soča* je stvarno ali odločno zavračala take nazore in nakane, a s tem je prišla v grozno zamero. — Vedeli smo, da se nekaj kuha; gospod iz laškega taborja nas je opozarjal že pred 10 dnevi na to, kar žele nc-katerniki uprizoriti. Mi smo rekli: Naj pride, kar hoče, pripravljeni smo na vse! In prišlo je! .Eco" in »P. L." sta uni-sono pripravljala pot temu, kar — pride; ni čuda, naj so gospodje sumi kuhali jed, katero naj bi s konečnim ocvirkom vred dobila na mizo naša duhovščina. — Zadnji »P. L.* je šel tako daleč v takih »pripravah* za konečno bombo, da bo imel priliko, pred porotniki dokazovati svoje smele trditve in opravičevat: svoja ve!ekato!iška natolcevanja. Duhovščina je torej dobila okrožnico, v kateri se opozarja na skupno okrožnico I. 1887. o dobrih in slabili časnikih; v Gorici sta dva časopisa; laški je glasilo brezvercev, slovenski pa se skriva pod »katoliškim* imenom. In kaj se očita temu slovenskemu listu? Da si je postavil nalogo, napadati škofe, da zlorabi ime našega nadškofa proti ljubljanskemu, kakor du nista enih mislij, da očita ljubljanskemu škofu, kako zlorabi vero in Najsvetejše za nečedne namene. Naposled se zatrdi, du nadškof goriški je v rerkvenih in političnih rečeh enih mislij z ljubljanskim škofom. Ne bomo polemizovali s to okrožnico, dokler ne bo natisnena in razširjena v deželnih jezikih. Izjavljamo pa to-Ie: 1. Ostajamo pri tem, kar smo rekli 11:1 prvem mestu »P. L/, kajti »Soča* ni imela nikdar podtikanih namenov. Kdor drugače govori, pa naj bo še tako visok, dela nam krivico. Ž. Vso tiste »najhujše* članke preložimo na italijanski jezik in jih polijemo z izvirnikom vred pristojni cerkveni oblasti v Bim. Ker se je začelo že takt'» resno postopati proti nam, znali se bomo tudi z vso zaresnostjo braniti pravilnim polom, za kar nam ne bo žal ne ča?a ne truda ne stroškov. 3. Zastopali bomo pa vedno, naj se zgodi karkoli, da verniki smo dolžni škofom pokorščina le v verskih ne pa tudi v političnih rečeh. Ako se ško.j- udeležujejo volilnih bojev, »ko si ustvarjajo politične stranke, imamo vso pravico, njih delovanje kritikovati, 4. Enako bodi duhovščina v političnih rečeh svobodna, ne pa zvezanih rok, ker drugače bomo morali lajii.i nastopiti proti sleherni duhovski kandidaturi. Taka omejitev duhovske svobode bi bila hud udarec: uprav za slovenski narod, kujti duhovniki so naši nujboiii in najšteviiniši delavci; ako se jim bodo vezale roke, jih cela vrsta kar umolkne, ker proti svojemu prepričanju ne bodo hoteli delati, po svojem prepričanju pa — ne bodo smeli. In za tako omejitev gre dandanes. Mi smo uverjeni, da zmagamo s temi načeli, saj vsa krščansko-socijaina stranka in več škofov je teh mislij. Razne gospode na deželi pa prosimo: 1. Nuj bodo le mirni in naj se ne vznemirjajo. »S o č a" je iako ird oreh, da ga taki udarci ne . zmanejo. Vest pa imamo tako čisto, da smo uverjeni v popotno zmago. Spletkarji se radujejo prezgodaj. ž. Naj skrbno pazijo na vse« kar se bo delalo in govorilo kjerkoli. Vsako obrekovanje, podtikanje grdih namenov, natolcevanje itd, naj se nam naznani, a vedno naj bodo priče zanesljive. Kakor potiramn pred porotnike »Pr. L.*, tako bomo brezobzirno tožili vsakogar, ki bo skušal z lažnimi trditvami in obrekovanji škoditi koristim in ugledu našega lista ali celo osehnrmu poštenju katerekoli osebe. Hudi časi! In uprav na nas Slovence so se spravili, le nas hote osrečiti s take vrste nazori! Toda prestali 'smo že hujše čase. prestunemo tudi te! Le hladnokrvno pojdimo po poti zakonitosti in resnice, podkrepljene z nekuljeno poštenostjo in - prepričanjem. D o s t a v e k. — Od treh stranij smo dobili danes nujno poročilo, d.i hočejo duhovniki takoj v nedeljo ropotati proti »Soči* in Primorcu". Opominjamo, da v okrožnici ni imenovana niti „Soča*, a o »Primorcu* sploh ni govora. — Prosimo, da se nam točno sporoči, ako se kje zgodi kaj takega. Smrtna kosa. — V četrtek 7. t. m. je umrl v Gorici gosp. Ivan Brati na, e. kr. višji gozdni komisar v poljedelskem mini-slerstvu. Star je bil 46 let. Pokojnik je bil naš rojak iz Stomaža na Vipavskem. Dokončal je goriški gimnazij, potem se je udeležil vojne 1. 1866. v Italiji, na kar je dovršil vojaško šolo v Budimpešti. Ali ta stan ga ni veselil; zapustil ga je in dovršil s prav dobrim uspehom strokovno šolo za gozdarstvo. Služboval je mej drugim tudi v Gorici, v Tolminu in v Pulju, kjerj^zupustil najboljše spomine. Ministerstvo ga je poklicalo k osrednji opravi na Dunaj. Alt zdi se, da to je bil zanj usodepoln korak; nakopal si je prsno bolezen, prišel je iskat zdravja v Gorico, ali zaman. — Sijajen pogreb se je vršil v soboto; pokopan je na šempeterskem pokopališču. Zapustil je plemenito mlado gospo soprogo in tri nedorasle otročiče uprav v času, ko se je bližal novemu povišanju. — Bi! je sicer uradnik, vesten v svoji službi, ali vendar vseskozi naš mož, kar se je cesto moglo videti pri volitvah v veleposestvu. Mir in pokoj njegovi duši! Žalostni udovi in otro-čičem pa naše iskreno sožalje! GtoriSfc* pošt«. — Asistentom pri go riški pošti je bil imenovan neki gosp. Izidor Tylli, uradnik pri vojaški založnici v Kra-kovu. Ali pozna deželna jezika, ne vemo. — Povedali smo, kaj se je zgodilo z neko pošiljatvijo, ker j-j stalo na naslovu »v Bolcu-'*. To je zakrivil neki novi uradnik, ki je došel iz Trsta. Torej ^opet eden, ki ni sposoben za službo v Gorici! — Izgovarjal pa ne je, da v službenem imeniku ne stoji nikjer Bolcu, tudi ne Bole, ampak Bovec. To utegne biti res! Toda poštni uradnik v Gorici mora biti tolfko sposoben, da ve brez službenega imenika take reči] katere pozna že sleherno dete. — Prostori za novi poštni urad v Gosposki ulici so dovršeni. Radovedni smo, ka-košno bo poslovanje v teh temnih prostorih; izbrali so si gotovo najslabše prostore, ki so stali na razpolago! Zakaj? To nam ni uganka- —Radovedni smo, kakošno uradno osebje dobimo na pošto, ki bo imela največ posla s Slovenci. Poštarica v Plaveh, neka g.čna Pit ter i, ki ne zna pravnic slovenski (Kakd je mogla dobili pošto v Plaveh?! A, da, imamo tu siovecega g. Corub se hvali, da ona bo gotovo imenovana. Za tako osebji-se lepo zahvaljujemo že naprej! Pošta je dolžna dati poštne tiskovina bodisi v slovenskem ali luškem jeziku kakor govori stranka. Prosimo slov. rojak-, naj nam naznanjajo slučaje, kedar se lo iu-zgodi. da spletemo g. trgovinskemu ministru cel venec o kričečih odnošajih pri naših poštah. Enako prosimo pritožbe z dežele. Od kar imamo lu g. Coni, množi' se pritožbe, kakoršne smo v prejšnjih letih Cituli v ljubljanskih listih. Prosimo, naj bodo vsi podatki vedno jasni in povsem zanesljivi! Na.HH polemika. Nafti čitatelji gotovo opazujejo, da nune pričenjamo polemik, pač pa, du smo vedno v defenzivi, to ,,c, da odgovarjamo le na napade, na izzivanja. -Na konfuzne napade in zmedene nazore odgovarja »Soča* z jasno beseao; popu reče pop, bobu pa bob, ob/:irov nimamo več tistih, kakor pred leti. Zakaj ne? Ker juho uverjeni. da bi z obzir i škodili sveti stvari, ker sedanji čus in odnošaji zahtevajo, govoriti resno besedo tudi — »navzgor*. Svetne in cerkvene vlade silno greše vsak hip, kar le demora-lizuje ljudstva, kajti jemlje jim v.ero, spoštovanje, ljubezen v višje oblastnike, ker dvojna mera postaja čedalje boli očitna. Kjer pa imajo višji svetni ali cerkveni oblastniki dvojim mero v rokah, tam se trgajo vezi, določene po četrti božji zapovedi. — Kedur se pa to godi, takrat imajo dolžnost tudi otroci, tudi podložniki, opomniti na nevarnosti, ki preti'-, na mišljenje, ki se razširja med ljudstvi, To dela nas dopisnik, ki govori povsem jasno in brez ovinkov. Ako kaj ni resnično, naj *<• mu dokaže, in on m takoj udi, ne bo vzdr-žuval napačnih nazorov ali krivili naukov. Toliko pa rečemo >, Ti članki so nekoliko raz-bistrili položaj, da se ne bo govorilo vedno le o dolžnostih podložnikov, marveč tudi o dolžnostih predstojnikov do nižjih, a te zadnje so imenitniše od prejšnjih. ** Neeuvcna pi»arij>t! — N.iši nasprotniki, ki se zbirajo okoli »Prim LiHta* ali »Slovenca', zahtevajo od nas svobodnih lajikov skrajno možne obzirnosti. Tudi največje resnice nuj bi kar požrli, ker o .njih* ne gre pisati tako pa tako. - - Ali ti ljudju po drugi strani zopet mislijo, da smejo blebetati o vsakomur kar in kakor se jim poljubi. Evo uprav drastičen slučaj. Bela Ljubljana je dobila po soglasnem sklepu novega župana v osebi g. Ivana Hribarja. »Prim. List" kvasi s cinično perfid-nosljo, da gospod Ivan Hribar je age nt. banke KS!avije", da je prištudiral do 6. šole itd, — Ali g. Hribar je po svojem stališču ravnatelj ene prvih zavarovalnic, kar je uprav »Slavija", in svoje službo ne zamenja z najboljšo državno, kaj li Se s službo kaplana kje v Solkanu ali tudi v Gorici. Ako so pa nekateri gospodje dokončali razne šole s pomočjo javnih zalogov ali podpor, naj li valijo Boga, ker drugače bi še danes kje ovce pasli; s tem pa Še ni rečeno, da znajo kaj več nego g. Hribar, ki si je z neobičajno pridnostjo in bistroumnostjo pridobil bogatih zakladov nujraznovrstuejšega znanja. Mož, ki pozna korenito slovenski, nemški, laški, hrvaško-sibski, češki in ruski jezik ter vse te književnosti (gledati si treba le njegove knjižnice), mož. ki je dokazal tekum let nenavaden praktičen talent za javno upravo, tak mož, pravimo, ne more biti tarča, v katero bodo metali zlobne pušice učitelji in gojenci goriškega semenišča. Gospod Hribar stoji previsoko, da bi ga sploh zadele tak'' pušice. Evo slučaj, ki mnogo dokazuje! Naši ljubeznivi gospodje okoli ,P. L*, smatrajo menda le sebe >:a male bogove, vsi drugi smo tepoi, nevredni njih milostnega pogleda! In taki ljudje bodo Se tožili, da »ni spoštovanja*, ko sami — nikogar ne spoštujejo. Brali smo, brali! — »P. L*, je dejal v zadnji številki, kdo ve, če smo brali, kar je pisal lani nezmolni .Rimski Katolik* na platnicah. Brali smo, a kaj polem? Take neumnosti človek čita, nasmehne se in mirna Bosna !" In kaj je bilo ondi rečeno ? Da moramo vsi od kraja ubogati od Boga postavljeno cerkveno avtoriteto, ubogati tudi tisti, ki vodijo politiko. Take nesmisli morejo pisati pač le kon-fuzijonarji okoli »P. L*, in ,R. K*. V Avstriji listih avtoritet, na katere je meril ,B-K", kratko ni mato ne postavlja Bog, pač pa cesto največji brezverci. Evo slučaj, da škofa Flappa spravljajo največji liberalci v Trst; obljubujejo in zagotavljajo mu vse možne dobrote, da bi le prišel. Zdi se, da se je udal. Bog v nebesih se morda nejevoljen odvrača od take barantije, — in vendar se utegne zgoditi! Ni treba segati daleč nazaj v zgodovino, marveč le dogodki zadnjih 30 let na Ogerskem nam dajejo dovolj gradiva za svečano zavrnitev nespametnega besedovanja v »P. L*. Seveda, ako začnemo naštevati gola dejstva, grda sicer, pa poreče „P. L.*, «]a — pohujšujemo. Vendar bodimo jasni: Kar se tiče notranjih cerkvenih in verskih rečij, tu se klanjamo, v to se ne utikamo; kur pa spada v poMtiko in sploh v necerkveno področje — v tem pogledu ne poznamo ne dogem ne pokorščine. V tem pogledu more impo-navati razumnim ljudem le avtoriteta trez-rega razuma in modre razsodnosti. Vse dr.igo so larifari, o katerih morete govoriti le nevednemu ljudstvu! Drnžba Rdefrga Križa za Goriško jo izdula tiskano poročilo o delovanju 1. 1805. — Soči* ga niso poslali, kakor bi se bilo spodobilo. Toda poslala nam ga je neznana roK v laprlcm pismu in počrtala a rudeči-loii- led stroški svolo 40 gld. za .Ehrcn-Riplom fur Seine Durchlaucht Prinzen Ho-Jienlohe-. — Društvo, ki povsod berači za podporo ranjencem ob času kake vojne, bi moralo biii pač bolj varčno in ne metati denarju skozi okno! Potrositi dandanes 40 •;!«. za jedno častno diplomo je najstrože graje vredna zapravljivost. Za kake zasluge je pa dobil knez Hohenlohe tak6 drago • n«n rastni diplom, to nam ni znano, '"'.o le ni — politike urnes, kar je vse mogoče, kajti predsednik družbi je bivši major vitez (t. Koči j a ei C;e. Opomba uredništva, — To r.uii potrdimo. Sicer pa naj je pisatelj kdorkoli, kaj za to V Tu je treba vprašati — kaj je pkuin. Ako se d o k a z e kaka n :' r e s n i e a, tedaj uredništvo samo stori svojo dolžnost. Mi s«- borimo z nujboh/imi nameni s spoSfeiiim, dovoljenim orožjem; ako grc&uio — kje •*> pohlavljeiii cerkveni predstojniki, da molte-' Ne zadošča pa reči: Tega in tlna šola, ki je storila več kol se je v tako kratkimi času društvenega tlela smelo pričakovati. Vaje so bile jako primerno izbrane ler najlepši dokaz zalo, da se občin-sSva ne sme preveč razvajati z uajlež.ivuišimi vajami, ako naj postane telovadba vzgoje-valua sila v narodu, Telovadkinjo slovenske bile so nov pojav slovenskemu svetu in gotovo ne najmanjši v/rok velikega zanimanja za akademijo. Svet je že tak, da hoče imeli vedno kaj novega, Lahko pa rečemo, da so nas brhke tclnviidkiiije v svojih dercntliih telovadnih oblekah */. gracijunno izvedenimi n« prav težkimi pa tudi ue prelahkimi vajami resnično preseuečile. Na Inkov oddelek snu- ponosno biti vsako druftlvo in lakov oddelek sme tudi povsod nastopili. Mogoče, da .Tržaški Sokol* ne ostane osamljen s ženskim telovadnim oddelkom, prav za prav dvema oddelkoma; vzdrževanje istih je jako hvaležna naloga, ker posestrime tudi glede telovadbe daleč prekosi* •elovadco v pridnosti in točnosti. Bile nam v zgled! Telovadba je bila zaključena na nihalnem drogu in ročah s težavnimi iu efektnimi vajami. Kouenčno natn je pokazala velika skupina »Sokol, vzgojevalelj naroda" v idejalni sestavi zbrano »Tržaško Sokolstvo", kateremu je priredilo občinstvo živahno ovacijo. In te skupino naj se drži »Tržaški Sokol* in naše Sokolslvo v obče! V vsaki starosti in v vsakem stanu vzgajajmo si može in žene značaje, krepkega telesa, zdravega duha, ki bodo vsak ras vedeli braniti in zastopat čast in korist svojega naroda, v bratski slogi sokoiski. »Sokol Tržaški* koraka pravo pot vidmva napredka in lega se sme veselili naie SokoMvo iu celi narod slovenski*. htra. — Pri vojaškem naboru za sodni okraj Pazin je bilo v vojake potrjenih 171 ii.l.idcničev. Od teh je komaj 7 priseglo v iialij.in.-kem jeziku. Ako se pomisli, da se gia>e imena sedmorice, ki je prisegla v italijanskem jeziku, na Strasič, Tendič itd., potem si lahko mislimo, koliko je opravičeno vm' vpitje: o italijan-tvu v pazinskem okraju! — Ker so pred časom napadli laški pazin-ski kulluronosci nekatere naše mladeniče ter u/.ročili mulo praskuvicu, poseglo je vmes sodišče ter postopalo proti razgrajalcem. predprošli toden namreč vršila se je razprava proti izgredniknnt pred e. ckr. okr. sodiščem v Pazinu, in bilo je obsojenih blizu ^4 oseb, deloma na denarne globe do :H) ghl.. deloma na zapor do 21 dnij. (»lavni junak iz italijanske strani Ruggero (aunus, je dobil 21 dni zapora. Vitez Schvvarz. bivši okrajni glavar v Pazinu, in Ruggero Cutniis s!a bila dobra prijatelja! Pri občinskih volitvah v Molovunu je laška stranka zmagala v prvem in v tretjem razrezu z vsemi svojimi kandidati, v drugem razredu pa je bilo voljtnih '.i hrvatskih in l laški. Ker so Lahi sleparili kar se je dalo in volilce na ne-čuvvn način terorizovali, so se hrvatski volil« priložili. Vladni komisar je dal jednega laških kričačev ».apri-ti. — Laški deželno-zborski poslanci so imeli v ponedeljek v Tr.-tu posvetovanje, da se dogovore glede nameravanega preiiieščenja «lež. zbora isterskega iz Poroča v Pulj. — Bivša deželna poslanca prof. M a n d i č iu župan Jenko ter deželni in drž. poslanec S p i n č i č so sklicali za 10. in 11. t. m. shod voliicev v Podgradu in Jel-šanah. katera sla bila dobro obiskana. — Volitev volilnih mož se je vršila v Kastvu, na na Voloskoru. v Podgradu, Jelšanah, Lovranu, povsod so izvoljeni narodni možje, ki bodo volili zopet M a n d i č a in Jenka poslancema. Novi ljubljanski žnpan. - Dne 7. t. m. se je vršila volitev novega ljubljanskega župana. Od 27 navzočih mestnih očetov je dobil g. Iva v Hribar 24 glasov in je bil tako izvoljen ljubljanskim županom. Pri seji zbrano občinstvo je burno pozdravilo to izvolitev. Po predsedniku pozvan, da izjavi, je-li vsprejme volitev ali ne, odgovoril je gospod Hribar nekako tako-le: »Zahvaljujoč Vas na skorc soglasno izraženem mi zaupanf laplašam, da mi je dobro znano, koliko napornega in požrtvovalnega dela čaka onega,-j ki stopi v sedanjih važnih časih na čelo občine. Vem pa tudi, kako veliko je ravno mestni župan v stanu v dnevih stisk in nadlog, iz katerih se bela Ljubljana, žal, ni še izkopala, storito za to, vsem nam tako milo in drago deželno stolno mesto Gospod predsednik omenjal je lastnosti], katere mora imeti župan mesta ljubljanskega; jaz vseh teli lastnostij pač nimam, imam pa dobro voljo, vestno in točno izpolnjevali sklepe tega. zbora ter visoko držati nas prapor. Gospodje poznate moje življenje in veste, da sem vselej neoskrunjeno dvigal narodno ?ustavo: tako hočem postopati tudi v prihodnje, a biti vselej pravičen tudi politični manjšini prebivalstva ljubljanskega. In ker mi je srčna želja, izkazati %e hvaležnega za vse one ljubke spomine mladosti, ki me vežejo na-nje, ker sem konec.no prepričan, da se smem zanašati na Vašo vsestransko podporo, izjavljam, da izvolitev, ako zadobi Najvišje polrjenje, vzprejmem". — Židovsko nravoslovje v Ti tlVMiflek iz iMa ilr. AugiisUi H ii napačen doka/., navediMi v tem nruvoslovju). ,SU!i«u HMliUui»ti ui, n><|$ii ;> |«ilj»i|»Wvo. Ak.i iiim kiliMijliHrL" (T..i.u».a t,.. Mim r, m., i,. Talmucteko nravo3lovje. TalmiulHko osnovo inmjo večjo vn-Ijuvo in mor- nojro petero kujifr Moizo sovih iu sveto pismo. Židovska snm-f?of?n jo ftolu fiiri/ojskoga ue«»njn iz časov Kristusovih; to luVhj« je spisal rti-hin Judas okolo 450 1, po Krislusu jiod inionom Mišna>, kar znari toliko, kot }>onovljtMi in dopolni*« zakim (postava) pctorlh knjiK Mojzesovih. To Misno so poznojo razlif-ni rabini vMKovrstno iiojasnovali iu ta pisana pojasnila k Misni so inienujejo (leni ara». To Misno, bodisi z (ioinaro, aH brez nje, inuumjojo židje Talnmd . Po fioli, v kateri so jo tako poučevalo, imonuio so Tahmid ali jenizalcin-ski ali babilonski. Ta poslednji jo sedaj priljubljen pri Židih. Taltmul, ki jo bil tiskan 1520. I. v Henetkah, a KiOO 1. v Amsterdamu, jo obsegal zasmehljivo in obrekljivo bo-sodo proti Kristusu, iloviei Mariji, ano-HteljiMii; mi jm smo inioiiovani tam z lic-sedaini (iojini •, krivovorei itd. Ko so /vedeli o toh sramotilnih besodali kristiiani tor zueoli v javniMti nad tem kazali svojo nnvoljo, določila jo sinoda poljskih zidov H lil I, ]., naj taksna mesta bodisi ostanejo prazna, ali pa naj se nadomesti'- z obročkom. Sklonilo so jo tudi, naj so v bodočo v židovskih Šolah uv6 podobni članki In iistmono, na primer: da kristijani so zolo noplemeniti, o-redkoma jodon videl Tulmud; vendar pogubno osnove te knjige se razširjajo kot božji zakon med cnoverei po teh, kateri ga poznajo, in cnoverei no santrt, da vanje radi verujejo, marveč jih jvigostoina tudi zel«') skrbno izpol-nujejoš. Talmml ') piše: liiblija (sveto pismo) je podobna vodi, Misna vinu, (icniara blagodišečenm vimi". In zopet v tem Talmmlu *) stoji: Kateri se uče po svetem pismu, tf delajo nekaj, kar je čednost, ali kar tudi ni čednost; kateri se uče po Misni, tf izvršujejo čednost ter dob«'- za to plačilo; tf pa, ki se uče po ({omari, izvršujejo največjo čednost. In zopet stoji jrisnno'): • Kdor l>re/.ira besede rabinov, vreden je smrti . Na drugem mestu9): Ako jirestopi človek od talmudskih določb in učenja k bibliji, ta nima nikake sreče>. In zopet3) piše Tahmid: Prijetnejše so besede talmudskih pisateljev, nego besedo starega Zakona.. Na drugem mestu*): Grehi proti Talmudu so večji, nego grehi jiroti svetemu pismu. Pisano jer'): Sam Rog se posvetuje z rabini na zemlji, kadar nastane v nebesih kako težavno vj>rasanje zastran zakona (pos-tuves). Na drugem mestu«) uči Tahmid: ' Umrli rabini vseh časovjioučujejo druge v nebesih . Tudi je pisano7): 'Besede rabinov so uesode pravega Boga>. Tal-mud proglaSuje očitno8): olegs) pravi Talmud: Tudi togotnosti Najvišji ni prost; ako Ga pograbi jeza, ravna to-gotiio.?. A zopet stoji pisano3): «Tudi prisego samo je zlorabil najsvetejši liog, potrdivši s prisego veliko krivico; prisegel je, da Izraelci, potujoči po puščavi, no bodo deležni večnega življenja; pa mu je jelo biti žal te prisege in zato ni ostal mož-boseda^. Tudi stoji pisano4): >) SopL. 13, 2. - ¦) Tr. Baba m. V. 33 c. t. -») Tr. Eruliin f. 21. c 2. ») Tr. Chagia f. 10. ») T. Mas. Bcr. op. I. f. n. *) Tr. Sanh. f. 88. 2. •) Tent. si. 28 f. Irf». e. 3. •) Tr. Sanh. f. IU. r. I. ¦) k Tunt. st U. f. 301. c. -, •) Tr. Cliagiga f. 1«. I. Ki-duseh f. 40. I. ") Tr. Herach f. 59., 1.; CbagiR f. 5.. 2. ») Tr. Aboda s. f. 2., 2. ») Tr. Sanb. f. 110., 2. *) v Tr. Baba l. f. 7*., 1. «Bog, ko priseže, more biti od koga drugega oproSfien prisege*. Kajti neki izraelski modrijan je slišal enkrat, da jfi zaklical. Bog: «Gorje mi., kdo me oprosti moje prisege?» «A ko je ta rabin pripovedoval to svojim enovercem, zmerjali so ga z oslom, češ, čemu ni oprostil Boga prisege*. Dalje') je pisano: «Vendar stoji močan angolj med nebom in zemljo, Ml imenovan, ki more oprostiti najsvetejšega Boga vseh priseg in obljub*. Po Talmudu3): «Bog ni samo krivo prisegel, marveč tudi lagal zaradi tega, da bi pomiril Abrahama s Saro; zato za poinirjenje smemo lagati?. Angelji so po Talmudu bodisi večno živeči, bodisi umirajoči; jedni izvirajo od stvarje-nja svetfi, drugi zopet nastanejo po vsaki besedi, ki jo izreče Bog. Po Berithu3) poznajo rabini imena vseli angelov. (Dalje prih). Razgled po svetu. Avstrija. - NeniSki in slovanski vso učilisCniki na Dunaju so nameravali snzgati madjarsko zastavo na vsoufjilisfcnem dvoriftftii. Hoktoral je tn preprečil. Vodje vsoučiiiSčnih društev bo bili poklicani na reklorat in policijo, kjer so bili izpraftnni o nameravani demonstraciji. — Istega dne je bil zaupen shod čeških vsenciliSCnikov, v katerem so (riMovali protest proti milcnijskim slavnoslim. Dva ccsku polilelmikii, katera sta podpisala pro-Icsl hrvaških dijakov proli lom slavnoslim, sta v preiskavi. ~- Delavski demonstriinlje, ki so bili '/uprli prvep inttjn, so bili obsojeni na zapor od 10 dnij do 3 tednov. — Nadvojvoda Fran Ferdinand biva sedaj v Terilctu na ženevskem jezeru. Pišejo, da je precej okreval. ~ Poslanec prof. Seuss je izstopil h kluba nemške levice. - Delegaciji sla sklicani na ilsm ',10. maja. — V sretlo opoldim so se na dunajskem VKcucilisči primerili! veliko doiiioiiHlracije proti uindjarskeiii mileiiiju. Na sbiline akademikov je klicalo: IVrnnl Madjari, pomit židjo, pereul Hanlry, pereut Hadeni in pereat reklor. Henal se ju takoj sklical na sejo. Ilcklnral. Cclke univerze je uradoma razglasil, da se relogira vsak akademik, kdor bi se udeležil kako de-iiioiihIracijo proli tiiilcniju, Državni zlior. - V seji 7, t m. je predhrtilu vlada zbornici pretllogo glede zemljiške odveze v Istri. Po sprejetju volilne preosuove v Irci jem branju je razjmiv-Ijal.i zbornica novi eksekucijski red. <• V seji 8. t. m. jo rešila zakon o oproseonju kolekov iu vseh pristojbiii vse ustanovo in darila, storjena v proslavo carjeve AO-telnice; potem je razpravljala zakonski načrt glede ustanovitve rudniških nadzornikov po spremembah gosposke zbornice. Poslanska zbornica pa je odklonila v seji II. maja vso te spremembe iu ga vsprejela v prvi obliki. Penzijski zakon se je vsprejel tako, kakor ga je jirenareilita gosposka zbornico, Krediti za poilpnro drž. uradnikom, profesorjem, slugam in uradnikom drz. železnic v Ljubljani so se dovolili brez razprave. Predsednik Clilumcckv je predlagal, naj se v prih. seji > Džene razprava o davčni preosnovi. Kaizl je zahteval, naj se poprej nizpravlja zakon o domovinstvu, docim je Dipauii priporočal, naj se poprej reši zakon o reviziji zemlji-skoduvčncga katastra in zakon o podporah v slučaju elementarne nezgode. Finančni minister Bilinski je izjavil, da se ta zakona koj, ko ju zbornica vsprejme, predložita cesarju v sankcijo. Ker so levičarji glasovali z vlado, je bil s 138 proti 4i glasom vsprejel predlog f.hhuneckega. — V seji 11. t. m. je začela razprava o Se ne rešenih poglavjih davčne preosuove. Novoizvoljeni dalmatinski poshinec dr. Klaic je storil obljubo. Vsled jirelenja rnladočeskili poslancev, da začn6 abstrakcijo proli davčni reformi, je finančni minister v imenu vl.ido privolil, da se zakon v zinislu ccSkih zahlcv premeni. Čehi so zahtevali, naj se posamičnim kronovinum namesto tretjine prebitkov pri davkih prepusti polovica, naj se občino odškodujejo za to, da za državo pobirajo davke, in naj se čim prej izda moderni davčni kazenski zakon. Vlada se je vsem tem zahtevam popolnoma uklonila. Volilna preosnova. — Sedaj, ko je koneeuo vsprejel vladni načrt volilne preo-snove in je računati, da skoro zadobi Najvišje polrjenje, morda ne bi škodilo, ako ponovimo v par kratkih potezah bitstvo te preosnove. Ves načrt sestoji iz dveh zakonov. Z jednim se preminjata dva člena državnega temeljnega zakona od dne 21, decembra 1807. o državnem zaslopu, z drugim se pa popoln ju je državnozborski volilni red od dne 2. aprila 1873. — Prvi načrt določa, da bode ludi odslej — kakor do sedaj — volili 353 poslancev, po razredih velepo-sesha, mest, trgovskih in obrtnih zbornic in kmečkih občin: da se pa tem razredom priklopi peti splošni razred, ki bode volil 72 poslancev. Od teh 72 mandatov dobe naše južna dežele: Dalmacija, Koroška, Kranjska, Istra, Goriška z Gradiško in Trsi z okolico po jednega poslanca. Ti poslanci se bodo volili doloma izravno (direktno), deloma pa neizravno (indireklno). Pravo glasovanja v novem splošnem razredu ima sleherni neoporečen državljan, ki je dovršil 24 leto. Iz lega sledi, da bodo imeli dosedanji volilci dvoslroko volilno pravo: v dosedanji njih skupini in v novem splošnem razredu. Drugi načrt govori o volilnih okrajih in volilnih krajih, dalje o onih, ki so izključeni od prava glasovanja, ler o načinu volitev poslancev oziroma velilnih mož. O tem drugem načrtu bila se je huda bitka v poslanski zbornici med onimi, ki so zahtevali, naj bi *) Meg. amuk k. f. 1. •) Berilh. men. f. 37. 1. ,, 4. *) Tr. Baba m. f. 87. tudi volilci kmečkih občin, v novem razredu volili izravno in med onimi, ki so zagovarjali neizravne volitve. Pravo so imeli prvi, le žal, da niso zmagali. Vlada je bila za neizravne volitve v kmečkih občinah, to je za dosedanji način volitve poslancev potom volilnih mož; ob glasovanju pa so odločili — Poljaki, katerim so se pridružili nemški konservativci, nekaj levičarjev, tudi Italijani, tržaški in istrski. Prepuščeno je sicer deželnim zborom, da lahko premene to določilo o neizravnih volitvah v kmečkih' občinah, ali glede Istre se moramo že v naprej odpovedati opravičeni želji po izravnih volitvah, kajti italijanska gospoda, ki so že na Dunaju glasovali proli koristim ljudstva, težko, da bi se premislili v Poreču, ali pa kje drugje, kjer bode že zboroval odslej deželni zbor istrski. Na izravne volitve nam torej ni misliti v naši Istri, dokler.....no, dokler ne pridejo do besede drugi •— libe-ralneji in pravičneji življi. „E.* Mllonlj In dunajsko dljaštvo. — V 2. dan maja sklicali so nemško nacijonalni in slovanski dijaki shod, na katerem bi pro-testovali proti mileniju. S tega shoda so izključili ma.ljarske, židovske in poljske dijake. Zbralo se je bilo do 2000 dijakov in povabljencev. Policija je shod prepovedala, ubranila je tudi drugi, na 7. t. m. sklicani shod. Zastopniki dijastva so sklonili Blodočo resolucijo: „Kcr so Madjari, ko so baje prod 1000 leti prihruli v sedanje ogorsko pokrajino, pustošili Nemčijo, Italijo, Francosko, Švico, Panonijo in Balkunaki polimlok ler moreč. In ropajoč, palec in požigajoč begali našo pred« mameo; — ker so moj tem namišljenim 1000-letnim bivanjem sredi arlšklh narodov svojo nomongolsko sosedo mi najkrutojll iiiičln podjarmljovttli; — ker doleko niso bila nt— kaka varstvena opura proti Turkom, pač pa so opclovano družili ž njimi proti krMaiiBkn miški Kvropi in so celo v boju za osvoboditev Ogerske stali na strani polumosoca j ker celo koncem XIX. stoletja v Ogerski bivajoče Nemce, Humuno, Srbo, Slovake, Mulo-rusc in Slovencu na neftiivon način zatirajo, holoč jim odvzeti njihov jezik, njihovo narodnost in vseknko držnvljunsko pravico 5 -ker bo mora njihovi hrczohnunoBlI noMlrp-nosM in surovosti, s kojo zaničujejo vse, kar ni madjarskega, vsuk nriftkl narodnjaki ki ima količkaj čustva za pravico, upreti; •> ker kljubu lomu, da ho zapadno kulturo iu civilizacijo zanosil mej njo nemški miHolnlki, da imajo oni vos razvoj zahvali tujim, nlo-vansklm, nemftklm in riuiiuiiHklm iipliviun, da niso Madjari no 1111 polit' urno!nosil iu vedo, ne na polju ubila iu iiidimlrljo nikdar kuj BnmoBtojnega vslvaiill; kar s« liočojn kljubu lomu h takoirncnnvaiilml milonljsklml svečanostmi Madjari pmlulnvlll hvoIii kot edini kulturni iinrod, ko« izključno opravlfto-nega nosltolja ogorsko državno misli, hiiiii-Irajoft orisko, nomudjarsko državljane dežel dlcfanove krono podjarniljenlni vazalom In holotom; — ker bo lorej tnkolmciiovana niilo-nijska staviiosl Iz leh umikov tiče izključno madjurskega plemena; smnlra dunajsko narodno dijiistvt) za svojo Bvcto ilolžnost po svojih zastopnikih svečano protest o vat I proti lakoimcnovancmu mileniju in sklepa lo-le: No udeležiti se takoimonovanili niilonijskili hvečauoslij, kar bi bilo pod častjo dunajskega ariškega narodnega dijušlva; • delali nato, da so teh izključno niadjcrskih slovnoslij tudi kolegje Avstrije, Nemčije, Švice, Rusije, Francoske, Italije, Belgije, Ruiiiunije, Srbije in Holgarije ne udeleže. Zajedno protesluje ariško narodno dijašlvo dunajsko s kolegi nemadjarskih narodnoslij v Ogrski iu Scd-mograškem proti lej »državni slavnosti*, ki je izključno madjarska, ker nima za ariško narodno dijaštvo iz Ogerske in Sedmograškega pomena BsIavnosti", ampak žalovanja. Dalje poživlja ariško narodno dijašlvo dunajsko,. Nemce, bivajoče v Ogerski, nujno, da se skupno 7. drugimi nemadjarskimi narodi krepko upro madjarskemu nosilstvu iu ne dopuste, da iijiho-'« narodne posebnosti povečujejo uiadjarsko-židovske reklamne slavnosti. Dunaj, 2. maja 1896. Za nem S ko dijašlvo dunajsko: abs. med. Teod. Raku s; — za dijake iz Nemčije: stud. pliil. Kari Krnst Osthaus; •— za rumunsko akad. mladež: stud. med. Aleksander Vajda-V o e v o d; —¦ za slovaško akad. mladež: drd. med. Paul HI a ho; za srbsko akod. mladež: drd. jur. Milivoj Babic; ..... za sedinograške Nemce: stud. med. Wihelm Degner; za rusko akad. mladež: Nikolaj P. G1 e b o w i c k y; — za češko akad. mladež: stud. med. Hugo Bozdek; — za slovensko akod. mladež: stud. phil. Jožef Rcisncr". Ogcrska.'— V raznih krajih Ogerske so se godile demonstracije proti mileniju. V Karansebesu se je zbralo veliko tisoč Rumlinov, ki so polili s petrolejem mnogo ma-djank'h zaslav in je sežgali. — V nedeljo jo demonstrovalo v Budimpešti do 4000 delavcev za splošno volilno pravico. Bila je velika rabuka z redarji; ranjenih je do 30 oseb. — Madjarskim časopisom ni zadostno zadoščenje, katero je dala srbska vlada avstro - ogerskemu poslancu rodi prolima-djarskih demonstracij. Zahtevajo, naj se poslance odpokliče iz Belgrada. — Ho nijedna razstava na svetu se ni olvorila, da bi so proli njej lako demonstrovalo, kakor proti milenijski. Ne samo domači prebivalci, marveč tudi zunaj mej ogerskih, proteslujejo proti proslavi madjarskega mileiiijskcga na-silslva. Uljudnost je zahtevala — in tej so se pokorili ludi vladarji evropskih držav — da se izkaže rudovanje o ti proslavi, kakor je lo splošna navada, — vendar pa so jo zgodilo vse pod nekim pritiskom, ni bilo iskreno. Od vseh evropskih narodov jedino avstrijski Italijani proslavljajo Madjarje kot prosveten narod, ter jim del. io reklamo itn milenijski švindsl. Ako bi bili par let pod ogersko polovico, gotovo bi bili drugih niislij. V proslavo milenija je vseučilišče imenovalo 52 odličnih oseb za častno' doktorje, mej njimi tudi prof. Jagiča. Ostale države. — Ilulijanska poslanska zbornica je sprejela kredit za vojno v Afriki. O tej razpravi se je slišalo vet zna- Čilnih mišljenj iz krogov neodrešencev. — V Afriki se ni še nič spremenite s šoanskim napustom Adigrada. Italijani smatrajo ret kot nekako svojo zmago, vendar pa ni druzega nego druea izdaja trdnjave Makalle. Kakor so bili oproščeni jetništva v Makalle, tako tudi v Adigradn, — proti veliki odškodnini, kojo morajo plačati Abisincem. — V Franciji imajo novo ministerslvo, proti kateremu je že velika opozicija. Predsednik Faure je zopet predmet napadov radikalnih časopisov. Napadajo ga pa radi tega, ker se ni hotel udeležiti predstave neke opere, v koji se proslavlja revolucija. Pri municipalnih volitvah v Parizu so zmagali radikal« in soci-jalisti, ki razpolagajo s 50 glasovi. Tudi v drugih mestih so deloma zmagali socijalisti. — VFrankobroduso odkrili tO. t. m. spomenik cesarju Viljemu I. Slavuosti jo bil navzoč cesar Viljem H. z rodbino ter je pozdravil brzojavno Bismarka, na kar se mu je on zahvalil. — Dočim javljajo o zmagali Špancev v Kubi, dopisnik zad<-rskega ,Nar. "tista5" pile, da 30 usfaši v napredku ter da so Kubancem večkrat prav hudo podkadili. Ker se borijo Kubanci le za svojo svobodo, so ž njimi simpatije vseh prosvitljenih narodov. Razgled po slovanskem svetu. Ker ni pomcnljivnjsili poscbnostij na slovanskem obzorju v političnem pogledu, a nimajo za Cltnteljo zanimivosti malovažni krajni dogodki, omejimo so danes le na kratko poročilce pod tem naslovom. V HrvaŠki si prizadevajo popolnoma /.jcdiniti pravaSka ta-borja. V .-. svrho sta si izvolile obe veji svoje zaupne možje. Bog daj kmalu! — V Dalmaciji je bila prrska ob črnogorski meji med črnogorskimi tihotopci 'a avslr. finančnimi stražniki in orožniki, ilbita sta bila dva orožnika in več tihotapcev. — Glede Bosne-Hercegovine opozarjamo na dopis iz Sarajeva. — V kraljevini ('leski je nekako ponehala ona živahnost, s katero so se odlikovali doslej. Uzrok je iskati v preobratu politike mladočeškc stranke. Mejlem, ko so vsi češki časopisi prezrli dvorjenje madjarske razstave, čeprav so bili obveščeni, mlado-čeSko glasilo »Narodni Lisly* prinašajo o tem obširnejša poročilo, kar jim je očitala staro-čeSka »Politik". —- Pisati o poljskih odnoša-jili je težko za onega, kateri istih popolnoma dobro ne pozna. Razne vesti se morajo črpati iz kalnih virov židovskih, ki pa gotovo ne poročajo resnice, nego le ono, kar je zidom v prid. Ogerski Slovaki, Srbi in Hrvatje morajo pod silo opazovati po« čenjanje madjarske zdivjanoslt o priliki ini-lenijske slavuosti, zraven pa so še popolnoma prcžirani. — Srbska državica jo imela proSli teden v svojem središču gost« v osebi kneza Ferdinanda, kateri je v Belgradu končal svojo potovanje po glavuejših evropskih dvorih in se vrnil v Bolgarijo. Nas rojak v Srbiji nam je poslal obširnejše pismo o srbskih odnošajih. Jako zanimivo je. Glavno misli priobčimo v prihodnjih številkah. — VB u-siji se narod pripravlja na velikansko slav-nost kronanja svojega vladarja. Ni dvoma, da ista konča sijajno v čast Rusiji kot prvi evropski državi. Književnost. Broštirlcii o Židih. — Opozarjamo na danes pričeto razpravico o židovski morali po T al mu d u: vsakdo naj pozorno čita, da bo videl, kako težko je živeti v družbi s takim ljudstvom. — To razpravico ponatisnemo v posebni brošur i e i, katero naj bi rodoljubi razširili v vsako kočo. Ceno poslavljamo zeld nizko, da si jo lahko vsakdo kupi, namreč 10 kr. s poštnino vred. Kdor naroči 100 iztisov. jih dobi za 4 gld., 50 pa za 2 gld. 50 kr., 20 za 1 gld. 20 kr. Priporočamo tako skupno naročevanje. Kdor more ugrešiti to malo svotico, naj si naroči po 20, 50 ali 100 iztisov in naj jih razdeli med ljudstvo. Cisti dobiček porabimo za pridobitev in natis novih spisov o židovstvu. - »Slovanska knjižnica". — Zadnji dan t. m. izide dvojnat snopič št. f<0 -51. za maj in junij; obsegal bo krasno povest »Preko morja«, katero je spisa! sloveči hrvaški pisatelj Evgenij Kumičič. Izšla je 1. 1889. v »Hrvatski biblioteki"; cena izvirniku je 75 kr., slovenskemu prevodu pa 36 kr., za naročnike celo le 30 kr. — Iz tega je lahko posneti, kako nizka cena je udarjena temu književnemu podjetju. Heiineberg-Seide • — niir Selit, wenn direkl ab meinen Fabriken bezogen — sclnvarz, weiss und farbig, von 35 kr. bis 0.14-G5 p. Meter — glalt, gestreift, karriert, pemustert, Oamnste etc. (ca. 240 verseb. Qual. und 2000 verseh. Farben, Dessins etc), porto- und steuerfrai ins Haus. Muster umgehend. Doppeltes Briefporto n. d. Schiveiz. Seidon-Fabrikeu G.lIcnneborjr(k.K. k. Hof!.) Zllrich Zahvala. Podpisani izrekam s tem najprisrcnejšo zahvalo vsem onim, ki so dne 10. t. m. pomagali zaduSili v iriojem blevu nastali požar in so mi s tem obvarovali lit tega zidano nezavarovano hišo. Posebno zahvalo izrekam sosedom M o s t a r j e m in vsem f a r a n o m. ie zahvaljujem vrlim Tolmincem, ki sr io brizgalnico prihiteli na pogorišče, i čas požar že zadušen. Tudi i 3 tudi je » na Mostu, dne 12. maja 1890. Gašpar KušlS, Poslanica*). Gosp. Mihaelu Goriupu v Gorici. Na VaSo poslanico v zadnji „Soči" potrjmem jaz da sem bil v tisti kavarsi, da nkem sli&S ifcakh besede: Mu sloveni sono stupidi. f u- maj« 1896. lIl?_______ Anton CIgoj. Vslcd analize naših izvedencev, je sta kisela voda 20-2 KRONDORFER med naravnimi kisclicami prva V VPSti. — Zalogo v Gorici ima ANGELO FORNIZZI. HENRIK MATTONI T1ifl1l4ul.u1 H-lC Wil.li-r..">. maja po sv. maši v &t. Ferjanu. Vodstvo slov. odd. /i«ali (Kami a. l'M', Gradec, i i. M(.;i.-<>k .io,,. ,\vit.-c M.>wn-k:ii p- za.itr.. II. ii.it--,......... ± Sl.,-...i.,ki i-ilrar y\. I. M.-Si.Vk .1- f.nlh.l k..r...-|li.M......... ;!. S 1,, v.- n - k i rilnir ;i. ->, K../..!rl,. ¦1. K.>ž(!i'jVki"'Fr'''s.V,i'<''lii'k \ iirr.u rilrah- I. zvezek......... «> ll.iffi.i«isti-r K, .IW.kni.-a i hackili pli-liii.'ev> Z.t klavir .... /.; HoffiiM-ii-ii-r K, .IV-mi /..<. <-/'vT. 1 a r I !'"h",'I'..p"',,!»." ,'/\V-l'!iii;L:. \QQ &o Z§§ ^(&. mesečno l..l:U ;:i-.-..ž.:... ... 1.- '.-.S: -.;.t:-.v i:> W vseh krojih .. i „leichtar Verdienil" zai-k.i t kl;u ei-le mtie in jih tudi iilnarilji' lieeW.ili.. ler iil.la>.i.jii.'i- deluj.- n.i o-or-iiHi in Imleeii..'. V olnokih po :i5 in •.'.'» hi*. S pošto C kr. ver. Dnevno razpošiljanje po posti. B.FratJHBr, l^kanisipri ..finicm orlu-, Mala thm, na vodili Sparnerovc ulice 263. il ,,(ntriska IjiuUka |)iii:v.\i i:i;d: 1. Diipolnilna volitev nivnaleljslva. 1 Voiilev novega nadzorstva. V (J (> r i c i, :t. maja l.H!W. s? Kaviiatcl.htvo. ¦ | ^Grilečiie kapljice ; .' ,;amičara C. Brady ()liii'U'U'( U*« ž«loilft«iio kaplji«-«) pripnuljene i.ll-l 'J!» v lekarni angelja varuha B. Brady=a v Kromerižu (Moravsko) i okrepenjočejra delovanja v. želo.lee in pr. ivljanjc Želodečne kapljice li-karnifarja V. nraiiily.il (MAUMACKI..ISKK KAIM..IICE) • ,- pnscliiu. fkalljin. ter pre->lik<> 51iirija.-e|j>k«. Matere HožjV fkot zaSfilno ziiamkol. I'n.1 t. znamko mora ^e nahajali MeiUVi podpis ^'/SHtZLl'/. _____ Vsehina kapljie je napou-lana. fr/pum^ 1 steklenicsi stane 10 kr., »ciiti.zuntrka. dvojiuifa 70 kr. Opciz-trjaiu odjemnike naj ne kupijo ponarejene žutodeine kapijiee. Tri kupovanju pazili je na z-ronijo zaščitno znamko % podpisom C. Brady ler ....vrniti vse i>MlaIi> Iva-itie, kol poiiarej-ne. katere nimajo zgornjo zaSeilno znamko le- tiodpis C. Brady. IVave iolodečnn kapljico so na prodaj v Koriei v lekarnah: Cristofolotti, rnntoiii, (ifroiH-olI, Kfirncr in (iltiiliMj. — V Scžuni v lekarni Kltm-Iiol. Artker •">. ¦^•'" L i n i m e n t. G a p s i c i c o m p. I/ incliterjeve lekarne v Primi pi-i|in/iiati« kol Izvrstno bol ubla- ŽUJOČO mazilo; /a ci>nr> io kr., 70 kr. iti 1 K|.|. si! il>il>i po v,,li l..kiin::ih. Naj se ziihleva Io splošno priljubljeno domače zdravilne sredstvo Richlerjev Lininient s „s i ti ram' memerjev Linimeni s »siuronr y Q *j kol e.lino pravo in v^nn<» [iTJ le tako >lekleiiir«, ki je J-lT- \\j_fl viilona s ,shli-oin» kol znane ^TO^rl zii.^r-irtm zn.m.ko. Ricfitarjeva lekarna npri zlatem levu" v P<-agi. Razglas. Naznanja m-, (ta javna d ražba Z:u.li.\it F. fetrllela, I. j. inesen-v januvarja, februvarja in marca 1895. I. Ziii-ne v poneileljek. dne S. junija l.S«.M». ter se ho nailalievaia n.i>lnl!rj(. ..frfki' in poueileljke. «d ravnalel.|Mva '/ustaTljnviilfe in V. »jo 7.iinižetie lirattiiniie. V (Šerifi. .lneTi, maja IMK',. Na dež. j ubil. razstavi odlikovan s .srebr, dri. sveljnjo Ka Ivov.-ki razstavi s prvo cen« - srebrno svetinjo Tovarna iizornih telovadnih priprav JOS. WIMDYB~&, v Prag-L na Smlhovu J (l':aliii.Sinieliov) Vi.viliradska uli.-n .Mu Sli;. ¦ rt l'i-i|»ii-oea k piipolnomn nzornetmi prirojevanju sokolskili iu šolskih telovadnic po najnovejših pripuzi:.inih in praktičnih sestavili. V ta .lokaz je n.t razpolago inno(ro p:ip.>i.„-„. ...ili ^-pii.-al .Jonia.-ih ii' inozoi.-^kili. Zagotavlja je.h.o let... Cene zel,', zmurni:. pla.-.ij,. //avadne priprave so vedno v zalogi. lahii.- pojii.i i.a'zah'1'vo U./.|.la'.;iio"in" ".Vjln','':'" l""^:" I«. :,¦> ¦, l'o|ii'iiu> l/ušnji' po imjiil>j!Ii rt-imli. C. kr. krojaški itimil iti krojni aptimti Martina Poveraj-a, trgovca in krojaškega mojstra v Gorici. Edina in največa zaloga izgo-tovljenih možicih in deških oblek, vsakovrstnega blaga, površnikov, dežnih plašcev, suk-nenega blaga za L6, duhovščino, za c. kr. uradnike in c. kr. častnike z vsemi pripravami, za pomladno in letno dobo. 1'imlij.l liliji. tU-!. fi.i iiiHi«. po tako M.l,ll.i .'eni, a,, Sokova pomoč ^vo\ačcm e mu ,,„;ij.. ... in toka. •aka .Iriit:.. X) II i mmmf^ ~ jo - ¦ • 0 - ¦ % N " ¦ j z m m z ca I S. 0» I ^ H > 1 »j § O ¦ st|fl 1 CS3 1 n ^| 1 ZZ ^ 111 I —J i e i 1 — 1 2"| 1 - k ? B 0 6 ^ S .2 r n B S s 0 1 1 i m 1 I - "O ¦ »5i. = u ¦ Trr?! -f «- mM Žcl«Kl(M*«ni in okropC'itJoi'1 eliksir iz kine in železa je i,.,M.l,.....t .;.,» Cristofoletti-jeve lekarne. ln„i v-ehin<> ?.<•'.>-y.\ in kin- i jcilnaki tnr!o/::ii, jf |i!-i Hiie.M okn-a tt-r \wvi. (irn^iii >kiui!,,iv;ii tv.ir.ri. r/.roi u> ti-k,-o!aj>tijf pre-1m;o' sn pii-ni,.>'.ij.' -iaSn.krvniKt. .!".!iki .-!• kli-ni.-a 1T1O gramov slane Jjm" »O kr. -^&j ^ftB I U U M U H I R » S Krs,MHV ,,:L"r«,«, /aM.lM.lmoiUeinaleeiii m ' • /astoiij in piiNliihie pf(^t ^ se je preselil L 5 $ v via del Ponte nuovo št. 26 & TV /ir.,w.i..T-...... i,:-...v t* i ji (llinclakova hiša). Ordlnuje tudi pismeno Brošure o tuberkulozi po M kr. Kroj.u"e!ii p..i:'.:i s.,;"...! kova! .1 bogate nove n/ornik*1. ;;7 u; i;, Snovi za obleke OGLAS! Podpisancc naznanja si. občinstvu v Gorici i na dczcli. «Ia j je postal lastnik lokamo \ „Ma Citfa di Gcrizia", v Babatišču št. 16, katoro jo popoluil in obogatel z vsemi dnevnimi potrebščinam:, i da more izvršiti vsa -laroeila z največjo točnostjo. ¦¦ Priporoeaje se za slučajne potrebe o bolezni, beleži spoštovanjem 85.1-3 ALOJZIJ GLIUBICH, kemičar in lekarničar |n'iiivicn :u ilc^kins /i ,*." tluluttM-ino. i»e-«l-,1.-... i\..^>- ... e. ».i. iiratiiii^ke i)|iia\e. u>-telMlie, »siiji-s-ii-ie. tel.njiilee, liin-j«'. HJ-V" ,:i liiije.nle t stole ;:¦-. k"in, inrOeke za »n/c. Siijw.-j.i/al«.irai-.lje!-.«,.i k.....;ke.-.i .:; :.. .l-kt.-i Ii.ili-ii ,'..i srosiimlc .:. 7.onske po u>irnih eeauli v toliki r,i,i i n. .i.i i:s*-io ts.i« u-.»;.i . C.i-kr.i'i..-m U-kne \.it..:i \iij»ri-j« U-!>ei- i.m.M -,:i Ivi n-vi l'!.^i ^i >i'iisKe oliloke v t..i.iM..i.':ii.';i-li li.is\.ih. Sno\ i. Katero so more |irutl. imtni \\\&>i\ n.l -M. I- .-rajvefja tmarniška z nI o 1:11 Mikuu v uh-ui pol milijona frlil. Razi osi' ..je sama proti povzetju! "**