20. jaiiuar$992?st 1/cena 50 SLT iSvi.v;.- Uvodnik KAZALO PRIZNANJE! PA KAJ? In vendar smo! Ne sicer od včeraj, kot bi mediji radi na vsak način dokazali, niti od lanskega junija niti od predlanskega decembra niti od aprila 1990. Za nestrpneže se je priznavanje vleklo kot jara kača, ki je bila marsikdaj zapeljiva, zato pa tudi goljufiva. Prva etapa je končana, začenja se nova, veijetno manj krvava, a bolj znojna. Volitve so pred (zaklenjenimi) vrati, politična temperatura jc že skoraj dosegla vrelišče, jasno je samo to, da se stvari vedno bolj zapletajo. Salomonska rešitev se zdi še zelo oddaljena, Gordijski vozel pa je pretrdno zavozlan, da bi ga bilo mogoče enostavno presekati. Vlada je vse bolj razcepljena in tega niti ne poskuša skrivati. Peterle je postal politični osamelec in popolnoma na dlani je, da mu v blodnjaku, v katerega je zašel predvsem po lastni krivdi, niti njegov edini, nebeški zaščitnik, ne more več pomagati. Opravil je pač svojo nalogo, na njegovo žalost pa se evforija prej ali slej konča s streznitvijo. In tudi v slovenskem primem se je to zgodilo. Glavobol je po »tistem« dnevu pač premočan, dabi gamogli ozdraviti z aspirini. Zdravnik, ki je zdravil eno samo bolezen, pri tem pa pozabljal na metastazirajoče razraščanje drugih, ne more več ostati v sedlu. Postavlja se vprašanje: Kdo je danes pravi? Ali Slovenci potrebujemo balneologe ali kirurge? Kneippa ali Barnar-da? Bo elokventni bradati medved slovenske pomladi potolkel treznega, nekoliko mlačnega, a vendar dovolj pragmatičnega politekonomskega strokovnjaka? Vsekakor bo tekma še kako raz-burljiva in ni rečeno, dabo zmagal boljši. Presenečenja so vsekakor možna, dejstvo pa je, da lahko zaslepljene navijaške strasti, ki so se že razplamtele, izidu prej škodijo.kot koristijo. In v senci velikih političnih tem se odigravajo majhne, a za nekatere pomembne zadeve. Študentska vlada na Kersnikovi je začela zares. Zmeda je popolna, zaposleni so nezadovoljni, v imenu demokracije in nove, boljše metle se dogaja marsikaj. Čas bo pokazal, ali so zagnani mladeniči na pravi poti. Narediti kaos, da bi lahko iz niča ustvarili svet po lastni podobi (v imenu višjih interesov, seveda) verjetno ni najboljša rešitev. Toda, kdo ve? Če jim skoraj sedmina ljubljanskih študentov zaupa (po volitvah sodeč), je to že nekaj. Ali jc tudi dovolj? Simon Bizjak 2 Intervju: Gregor Golobič 4 Volitve 92 6 Intervju: dr. Dimitrij Rupel 9 Amerika: Zbogom, George? 12 Anketa: Samostojna Slovenija 14 Štipendijska politika 16 Samskiali študentski dom? 20 Kammed počitnicami? 23 Film 27 Art 29 GaryGray 30 Plesdrugače 31 Nagradna križanka TRIBUNAJe glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. #Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel.: (061)319-496; telefax: (061)319-448. V uredništvu dežuramo med 10. in 12. uro. # V.d. gla vnega urednika: Samo Amon. • V.d. odgovornega urednika: Simon Bizjak. # Lektorica: Julija Klančišar. • Cena: 50 SLT. • Publikacija je obdavčena po 10. alineji 1. točke ter številke 8 Zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91). • Naslednja številka izide 17.februarja 1992. V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 25 SLT. intervju 1 Intervju: Gregor Golobič »DR. DRNOVSEK - ČLOVEK OB PRAVEM ČASU NA PRAVEM MESTU« Gregor Golobič je sekretar Liberalno-demokratske stranke, koordinira pa tudi priprave za strankin kongres, ki bo marca letos v Ljubljani. Njegova stranka je izkoristila trenutni kaos v slovenskem političnem prostoru in zdaj v medstrankarskih pogovorih uresničuje že staro zamisel, da bi dr. Drnovšek na vlad-nem krmilu zamenjal Lojzeta Peterleta. Zapolnili bomo tudi nekatere programske vrzeli. Ideološka podstat naše stranke ostaja Manifest liberalizma z zagorskega kongresa. Mislim, da smo se tudi pri našem početju v skupščini kar dosledno držali teh smernic. Na primer: V skupščinski proceduri je trenutno naš predlog dopolnila k Zakonu o ugovoru vesti. Gre za rezer-viste. Tisti, ki so bili rojeni pred morda desetimi leti, niso imeli pravice do ugovora vesti, kot rezervisti pa je po spremenjeni zakonodaji ne morejo več uveljaviti. To želimo spremeniti in izenačiti pravice vseh vojaških obvez-nikov. Ministrstvo za obrambo in vlada načelno temu sicer ne nasprotujeta, ven-dar želita sprejetje našega dopolnila , TRIBUNA: V kraikem boste imeli svoj kongres. Kdo vse bo kandidiral za predsed-nika stranke? So na vidiku kakšni spek-takularni zasuki v vaših programskih us-meritvah ? GOLOBIČ: Osebno sem vodja volilne koordinacije, ki bo kongres tudi operativno pripravila. Odločitev o kongresu je bila sprejeta že v lanskem novembru, predvidoma pa ga bomo imeli konec februarja ali v marcu, in sicer v Ljubljani. Kongres bo po vseh notran-jepolitičnih dogodkih v bistvu tudi nekakšen predvolilni obračun dela stranke. Vsebinskih sprememb ni. Držali se bomo starega programa s por-toroškega in zagorskega kongresa, le nekoliko ga bomo prilagodili sedanjosti. odložiti, kot sami pravijo, »na boljše čase«, ker naj bi se na to sklicevalo preveč ljudi - rezervistov. Enako velja za nabor-nike, ki so bili vpoklicani še po starem zveznem zakonu, vojaški rok pa bi morali služiti že po novem. Bojim se, da bodo te ljudi kar ad hoc »pobasali« noter, brez ponovnega postopka vpoklica. To dopolnilo podpirajo še krščanski demokrati, pa druge stranke, torej v tej zahtevi nismo osamljeni. Da pa bo naš predlog šel težko skozi skupščinsko pro-ceduro, verjetno ni kriva njegova for-mulacija, temveč zdajšnja anarhija v par-lamentu. Se vlada se zadnje tedne ne more več sestajati v popolnem sestavu. Vse je v blokadi in krču, nihče si ne upa povleči kakšne usodnejše poteze. O tem priča tudi povečanje proračuna za zdravstvo za 38 milijard tolarjev, ki je s tem dosegel policijskega in dvakrat presegel vojaškega. V skupščini so ga poslanci skorajda brez razprave sprejeli, medtem ko minister Šešok, ki ga to kot finančnega ministra najbolj »prizadene«, sploh ni vedel (to nam je osebno potarnal), da je predlog prišel iz vladnih krogov. TRIBUNA: Konstruktiv-na nezaupnica je najhitrejša rešitev iz politične krizel LDS nekako vodi medstrankarska pogajanja za zamenjavo Peterletove vlade. Kako to, da ste za poten-dalnega naslednika izbrali dr. Drnovska? GOLOBIČ: Dr. Drnovšek je oseba, za katero smo presodili, da bi se kot manadatar znašel ob pravem času na pravem mestu. Z njim sodelujemo od volitev za člana predsedstva SFRJ, ko je takratna ZSMS podprla njegovo kan-didaturo proti Bulcu. Sicer le s plakati, ker večjih finančnih možnosti nismo imeli. Pobudo je dal naš občinski odbor v Zagorju. Tudi kasneje smo bili z njim v nenehnem stiku; je častni član naše stranke. Seveda nismo izvajali nanj nobenih pritiskov, da sprejme našo pobudo; videti je pač bilo, da je lahko to za vse sprejemljiva rešitev. Se preden smo ga obiskali in mu predlagali kan-didaturo, smo v medsebojnih pogovorih z nekaterimi strankami dobili nekakšno načelno podporo. Mislim, da je na našo pobudo praktično že pristal, mi pa čakamo, da se nekatere stranke, kot so na primer Socialdemokrati in Zeleni os-vobodijo zavezanosti dogovoru z Dolskega. V petek imamo sestanek z dr. Plutom, pa še z Demokrati, nato pa se bo predvidoma s strankankarskimi predstavniki sestal tudi bodoči man-datar. Pomembno je, da uspemo s konstruktiv-no nezaupnico v vseh treh zborih. Po najnovejšem preštevanju glasov bi nam lahko to uspelo. Nobeni stranki pa za podporo dr. Drnovšku ničesar nismo obljubljali oziroma ostaja kasnejša raz-delitev ministrskih stolčkov stvar odločitve novega mandatarja. Bodo pa I intervju 1 lahko stranke, ki naj bi podpisale novo koalicijsko pogodbo, predhodno iz-razile svoje preference, predložile svoje ljudi. Dr.Drnovšek ima vse potrebne kvalitete, da lahko uspešno oceni njihovo strokovno kom-petentnost in kompatibilnost. Vsekakor pa se želimo izogniti mešetarjenju in izsiljevanju, kar je ves čas njenega mandata spremljalo trenutno vlado. Pri podpori kandida-ture dr. Drnovška računamo še na Zelene, Socialdemokrate, Socialiste, Demokrate, Neodvisne in na Slovensko Ijudsko stranko (kmete), pa tudi na SDP. Vprašanje pa je, če bi lahko SDP vključili v novo koalicijo ali celo v vlado, saj so »kmetje« za njihovo podporo Drnovšku postavili pogoj: Brez SDP! SDP pa si tako ali tako že kot opozicijska stranka želi zrušiti Peter-leta. Preden pa s temi strankami ne sklenemo neke koalicije, ki bi zagotovila zamenjavo na vladnem krmilu, parlamentu konstruktivne nezaupnice ne bomo predložili. Dr. Drnovšek je primeren zato, ker ni strankarski človek, ker je dovolj pril-jubljen med ljudmi in predvsem preudaren. Za premierja bi z njim dobili politika, ki je istočasno tudi strokovnjak. Še predobro se zaveda, da lahko nova vlada premaga nakopičene težave le s strokovnostjo in politično podporo večine v parlamentu. Zato ne verjamem, da bomo dobili ekspertno vlado, saj ta lahko kaj kmalu ostane brez strankarske podpore. Govorjenje o ekspertni vladi je torej le ideološka puhlica. Slovenija je pred mednarod-nim priznanjem, zato je zelo pomembno, da ima premier veliko tes-nih stikov in osebnih poznanstev s tujimi politiki, gospodarstveniki in predstavniki mednarodnih finančnih ustanov. V večji meri pa bi se morala profesionalizirati tudi slovenska zunanja politika. Osebno se ne morem znebiti občutka, da minister Rupel vleče poteze, ki bolj služijo notranji propagandi. »Najmlaiši« dokaz tega najdemo v javnem objavljanju mini-strovega pisma Bakerju, kar je za med-narodno diplomacijo zelo nenavadno. Pismo po učinku ni bilo namenjeno tujini, temveč slovenski javnos-ti.Obenem pa se slovenska zunanja politika veže le na kakšne tri države, med katerimi Italija s svojim manjšin-skim izsiljevanjem že kaže zobe. Ena od osnovnihnalog morebitne nove vlade, ki bo zaradi kratkotrajnega vladanja imela le omejene cilje oziroma bo zaradi nujnih volitev le prehodna, bo predvsem urejanje razmer v gospodarstvu, privatizacija podjetij in morda še prepotrebna reorganizacija uprave. Slednja je zaradi povolilne aritmetike in preveč ideološko polarizirane vlade ostala praktično nedotaknjena ali pa se je ponekod še dodatno razbohotila. Osnutek za reor-ganizacijoimamožepripravljen,patudi Pučnik ima nekaj podobnega. LDS se bo zavzemala tudi za zmanjšanje proračuna in uravnoteženje javne porabe. Janševo govorjenje je nekoliko naivno, čeprav po mojem mnenju njegova proračunska postavka le ni tako velika, da bi se z njeno prerazporeditvijo naenkrat vse razcvetelo. Njegovova teza o popolni obrambi ne vzdrži niti pri Izraelu, ki na primer nima Patriotov. Kar pri dveh resorjih so v planu razdelitve proračunskih sredstev našli vsoto za nakup vozil, ki ustreza vrednosti okrog tisoč osebnih avtomobilov srednjega razreda. Finančno ministrstvo je vsaj pri notranjem in obrambnem ministrstvu le protokoliralo želje, nato pa te porabe ni nihče nadzoroval. TRIBUNA: Kakšen model privatizacije zagovarja LDS? GOLOBIČ: Mi smo v tem zelo prag-matični. Načelno podpiramo Men-cingerjev model, po Peterletovih igricah pa smo k Sacks- Umekovemu modelu predlagali 23 dopolnil in ga bistveno izboljšali. Njegovo sprejetje je preprečila vladna aroganca do Zbora združenega dela. Že na portoroškem kongresu smo z by-out menedžmen-tom odprli temo Privatizacija na Slovenskem, na zagorskem kongresu pa nam je Bogomir Kovač izoblikoval kompleksen model privatizacije. V njem smo zavzeli stališče, da noben model ne more biti popoln in da pred-nost ni v nezmotljivosti, temveč v njegovem hitrem uvajanju in ures-ničevanju, medtem ko se napake sproti popravljajo. Kolikor mi je znano, pa se dr. Drnovšek zavzema za češki model privatizacije in je že od vsega začetka proti skladom, čeprav mu nekateri očitajo, da je prav on pripeljal Sacksa v Slovenijo. TRIBUNA: Od predlaganja dr. Drnovška za mandatarja in vodenja celotne koor-dinacije si verjetno tudi nekaj obetate? GOLOBIČ: Tega ne morem zanikati. Najprej si želimo ponovne vzpos-tavitve konstruktivnega dialoga v par-lamentu in nekoliko bolj stabilno vlado, ki jene bi že ob najmanjši nasprotni sapici premetavalo kot barke v viharju. Kakor že v povolilnih pogovorih z Demosom o našem možnem vstopu v vladajočo koalicijo so tudi danes za nas zanimivi predvsem resorji za kulturo , šolstvo in vsaj eden med gospodarskimi, pa morda tudi resorja za finance ter za promet in zveze. Preference znotraj stranke so določene, pogajanja pa še niso prišla v to fazo. V ponedeljek bomo predstavili Program kulturne politike, ki ni bil izdelek samo naše stranke, so pa pri delu sodelovali nekateri naši člani: Jaša Zlobec, Peter Božič, Pavel Gantar. Je alternativa Capudrovemu manjku in bo torej zajel tudi kulturne stvaritve marginalnih skupin oziroma kulture na obrobju. V ministrstvu za kulturo do sedaj ni bilo narejeno prav ničesar. Capuder je bil le neke vrste kretničar tistega mizernega deleža, ki so mu ga ostala ministrstva prepustila od celotnega proračuna. Na trenutke je bilo njegovo premikanje kret-nic prav nenavadno, celo »noro«. Po mojem mnenju še vedno ni ugotovil, kaj bi naj njegovo ministrstvo sploh počelO/ sam pa je nekak vladni privesek. Na področju šolstva že dolgo sodelujemo z, upravičeno lahko rečem, kompetentno skupino strokovnjakov. To je tako imenovana Skupina za ob-delovanje šolskega polja. TRIBUNA: Kaj laliko od vas pričakujejo študentje, če bo izglasovana konstruktivana nezaupnica in če vaša stranka »dobi« mini-strstvo za izobraževanje? GOLOBIČ: Z zavzemanjem naŠe stranke za demonopolizacijo študentskih servisov smo trčili z interesi SOU-a. S tem nismo želeli zmanjšati fonda denarja, ki je namenjen obštudijskim de]avnostim. Obratno. Zavzemamo se za sprejetje zakona, ki bi v celoti urejal financiranje tako študijskih kot obštudijskih dejavnostih, v slednje pa vsekakor sodi tudi Tribuna oziroma ideja, da se tiska v predlagani nakladi 24.000 izvodovindajodobivsak ljubljanski študent. Osnovni koncept zakona naj bi bil, da študentsko delo, ne glede kje in na kakšen način se opravlja, ne bo obdavčeno. Vse posredovalnice dela, ki nastopajo kot nekakšne skup-nosti študentov, del dobička odvajajo za študentske dejavnosti. Naziv Skupnost študentov bi bolj ustrezal tudi ŠOU-u, ki bi se moral temu ustrezno4tudi obnašati. S tem, ko je uvedel študentsko vlado kot nekakšnega posrednika med or-ganizacijo in študenti oziroma med or-ganizacijo in študentskimi dejavnostmi, je močno zgrešil žebljičkovo glavico. Prišlo je le še do večjega birokratizma, diletantizma, še posebej pa to ne služi osnovni ideji, da se tako izkoreninijo privatni, partikularni interesi, ki ŠOU dajejo podobo privatnega podjetja nekaterih. Prav logika Skupnosti študentov je, da vsak študent dobi Tribuno, da je preko nje povezan z oi-ganizacijo. Enako velja tudi za Maribor in Katedro. Gregor Preac Volitve pred vrati KDAJ, KAKO TN KOGA BOMO VOLILI? Najbo1jpopiilarneban>e:rdeča,Črna,nwdra. Slovenija je postahi neodvisna, niednarodno priznana in dobila je novo ustavo. Tako so se izpolnili predvolilni cilji vladajoče koalicije, kije razpadla istočasiio s staro Jugošlavijo. Potrebnoje le šeizvesti novevolitve,za katere pa jepo uštavi zadnji rok decembra. Zaradi razpada Demosa bi bilo volitve najbolje izpeljativ čiin krajšem času, ¦knrpaje-nemogoče, kcr skupščinska komisijašeniizdelala nitiosmitka volilnegazakona. Vprašanjejetorej:Kako, kdaj in kakšna vlada nad izpelje nave volitve? KATERA volilna formula? Kakšne bodo volitve, je odvisno od volilnega zakona, ki ga bodo stranke v medsebojnem dogovarjanju sprejele z dvotretinjsko večino. Po starem volilnem zakonu smo imeli proporcionalno volilno formulo, po kateri so stranke dobile približno enak delež sedežev v parlamen-tu kot glasov na volitvah. Tudi volilni prag je bil sorazmerno nizek - 2,5 odstotkov, kar pomeni, da stranke, ki niso dosegle takšnega odstotka, niso mogle v parla-ment. Proporcionalni volilni sistem bi tako povzročil nastanek predvolilnih koalicij (leve, desne in sredinske), nato pa bi se te pomerile za volilne glasove. V slovenskem parlamentu bi bilo predstavljenih veliko strank z relativno malo glasovi (podobno kot sedaj). Poleg boja med posameznimi bloki bi bile volitve še pomembnejše za vodilno vlogo v posameznih koalcijah. V sredinski koal-ciji bi se na primer med sabo pomerili Liberalni demokrati in Demokrati, v socialdemokratskem bloku Socialdemok-ratska prenova, Pučnikova SDSS, Močnikova SDU in Delavska stranka, v konzervativnem pa Slovenski krščanskimi demokrati in Slovenska kmečka zveza. Tudi posamezne »iz-venblokovske« stranke, kot sta Demok-ratična stranka upokojencev (DSUS) in Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka, se utegnejo uvrstiti v parlament, čeprav ne bodo imele odločilne vloge v prihodnjem političnem življenju. Precej drugačne razmere bi ustavil večinski volilni sistem, kakršnega so uvel-javili na volitvah v sosednjih državah (Madžarska, Hrvaška, BiH, Srbija). Takšna volilna formula povzroča večje razlike med velikimi in malimi strankami, tako da imajo velike stranke v parlamentu veČ odstotkov sedežev, kot pa so dobile glasov na volitvah. Primer takšnih velikih strank sta HDZ (od 43 odstotkov glasov je dobila 70 odstotkov poslancev) in SPS (od 47 odstotkov glasov je dobila 75 odstotkov poslancev). Iz tega lahko sklepamo, da bi bile potencialne interesentke za večinski sistem SDP, DS in SKD, čeprav ta volilni sistem trenutno ni v igri. Pri večinskem sistemu volilci izbirajo med kandidati, medtem ko pri proporcionalnem praviloma izbirajo med strankami. Tudi zato bi v primeru prvega »bolje odnesle« stranke, katerih kan-didate volilci poznajo. Tretja možnost je kombinacija obeh sis-temov, ta pa je za Slovenijo zelo realna. Predpostavimo lahko, da se bodo male stranke zavzemale za mali sistem, velike pa za kombinirani. Ne smemo pa pozabiti, da je za sprejem volilnega sis-tema potrebna dvotretinjska večina, kar pomeni za naše razmere zelo dolgo usklajevalno dobo med strankami. Seveda pa je določilna tudi postavitev volilnega pragu. Večina parlamentarnih strank meni, da je sedanja meja vstopa v parlament prenizka. Primerna ločnica naj bi bila pet odstotkov, kar pomeni, da bi se ob nespremenjenem stanju kranjski liberalci ne mogli uvrstiti v parlament. Na Hrvaškem je bil volilni prag še višji: sedem odstotkov. A v drugačni funkciji; stranke, ki te meje niso dosegle, niso mogle sodelovati v naslednjem krogu volitev. Če bi takšno volilno mejo prevzeli v Slovenijo, bi se ob nespremenjenem stanju ne mogli uvrstiti v parlament še Socialisti in Socialdemokrati. Če pa bi bila ta meja deset odstotkov, bi bilo v slovenskem parlamentu zastopanih le pet strank (seveda ob predpostavki, da bi raz-merje med strankami ostalo nespremen-jeno). KAKŠNA volilna okrožja? Poseben problem so volilna okrožja, ki bi jih bilo prav tako treba določiti. Dosedanja razdelitev je neustrezna, zlasti zato ker se pripravlja reorganizacija državne uprave. Na prejšnjih volitvah smo volili v šestnajstih volilnih enotah. Koliko bo teh v prihodnje, je odvisno od volilnega zakona. Glede na to, da bomo letos volili 90 poslancev, bodo volitve precej spominjale na; prejšnje volitve v DPZ (v kolikor bo volilni sistem propor-cionalni). Oblikovanje volilne formule, volilnega pragu in okrožij je vsa umetnost prihodnjih volitev. Možno jih je prikrojiti sebi v prid, tako da ugotovimo politično voljo prebivalstva na posameznih področjih in na podlagi tega oblikujemo Ivolilna okrožja. Tako so storili bivši 1 režimi Srbije, Romunije, Bolgarije in Al-[banije. V primeru Slovenije je to nemogoče, saj je potrebna dvotretinjska [ večina za sprejem volilnega zakona. Ni pa [ izključeno, da bi katera stranka ne igrala : tudi na te karte. To bi samo zavleklo pos-; topek za sprejem volilnega zakona, ki ga : mora slovenski parlament sprejeti najkas-neje do 23. junija, nato pa v treh do šestih mesecev razpisati volitve. Naslednja dilema je, ali voliti samo Iposlance državnega zbora ali tudi pred-[sednika republike. Možna kandidata: jMilan Kučan, dr. Janez Drnovšek. [Vprašanje vzporednih občinskih volitev fse odmika. Zakon o lokalni samoupravi [bo Slovenijo razdelil na 248 občin in Še Ineznano število (18 ali 22) okrajev ali pok-jrajin. Slednje bi bilo možno v najboljšem fprimeru jeseni ali pa celo naslednje leto. [Tudi o osnutku Zakona o lokalni [samoupravi bo odločilo veliko različnih mnenj, zato ga poslanci še ne bodo [sprejeli tako hitro. KDAJ izvesti volitve? ~~ Kdaj bodo volitve, je vprašanje, od [katerega je odvisna tudi usoda sedanje vlade. Na poslovilnem sestanku Demosove koalicije so se vse vladne stranke obvezale, da bodo storile vse, da bodo volitve aprila. To pomeni, da bi morali volilni zakon sprejeti najkasneje do konca tega meseca (kar pa očitno ni mogoče). Ker predloga novega zakona in s tem ustreznega konsenza zanj ni, bi bilo to mogoče le s sprejetjem starega, že vel-javnega volilnega zakona. Ker pa je ta nepopoln in ker volitev zategadelj ne bo aprila, kvečjemu šele julija (sredi počitnic!!), se vlada vse bolj bliža svojemu koncu. V primeru zamenjave vlade pa se bo datum volitev vse bolj odmikal, tako da bi v tem primeru nove poslance volili šele jeseni. KDO bo ostal v vladi? Katero vlado bomo imeli do volitev, je vse bolj aktualno vprašanje. Desnica bivšega Demosa si prizadeva za oh-ranitev sedanjega stanja, v zameno za to pa ponuja njim najbolj nezaželjenemu ministru, dr. Ruplu, ohranitev njegovega resorja vse do volitev. Demokratom pa status quo vise manj ugaja, zato so že napovedali odpoved zaupnici vladi oziroma da vlade ne bodo več podpirali. Ministrski predsednik Peterle se je dokaj nespretno izmaknil obtožbam z be-sedami, češ kdor ne podpira naše vlade, naj umakne svoje ministre. S podobnimi izjavami si premier sam koplje jamo... Vprašanje nezaupnice vladi, ki so ga sprožile opozicijske stranke, tako postaja vse bolj aktualno, saj se levici vse bolj približuje sredina (Demokrati in Zeleni). SDSS sicer nasprotuje zamenjavi vlade, saj bi ta oddaljila sprejem volilnega zakona. Odmik le-tega je hkrati tudi odmik volitev. Naslednjo slabo stran zamenjave vlade pa pomeni tveganje sredinske koalicije, saj bi lahko dobila na volitvah manj glasov kot sicer. V tem primeru pa bi največ pridobila sedanja opozicija (socialdemokratski blok). In če so bile prejšnje volitve nepodpore komunistom, bodo naslednje lahko VOLITVE ZA ali PROTI: »rdečim, črnim ali modrim«. Igor Kršinar ^^^^ V Študentsko naselje, blok 8, 61000 Ljubljana Telefon: 261 985 & 263 583, Telefaks: 261 876 psihološko propagandni kombinat RADIA ŠTUDENT vas vsak dan servisira na frekvencah 89.3 in 104.3 MHz... 14:00 OFF PROGRAM ...24 UR FRONTE dopisniki iz BG, PR, ST, ZG iz prve roke... ekskluzivne INFORMACIJE, modrovanja in sejanja... 15:00 RECENZIJE literarne, gledališke in glasbene... 16:t)0 REPORTAŽE in ekskluzivni intervjuji... 17:00 JOCULATOR najboljša komentatorska peresa SAMO ZA VAŠA UŠESA intervju 1 Dr. Dimitrij Rupel pred priznanjem Slovenije: »NE PRIČAKUJEM NOBE-NIH PRESENEČENJ« Dr. Dimitrija Rupla smo inter-vjuvali po njegovetn prihodu iz Bruslja, dan pred zapletom z Italijo in napovedanim priznanjem Slovenije. Dr. Rupel ni verjel v možnost presenečenja. Hvala bogu, pokazalo se je, da je imel prav... TRIBUNA: Prejšnji teden ste se vrnili z mirovne konference v Bruslju, kije potekala ob prisotnosti šestih pred-sednikov republik bivše Jugoslavije. Slovenski delegaciji je na konferenci uspelo prodreti s predlogotn o us-tanovitvi posebne delovne skupine za vprašanja nasledstva razpadle države. Kakšni so bili zapleti okrog realizacije tega predloga ? Ali vam je ze znano, kdo bo sestavljal to skupino in kako konkretno bo delovala? RUPEL: Že zdavnaj smo predlagali formiranje takšne skupine, vendar nas je Carrington stalno miril in govoril, da še ni čas za to. Na zadnjem sestanku pa je dejal, da bo gotovo čas sedaj po 15. januarju. Zato predlagam, da počakamo še par dni, da bomo videli, katere republike bodo sploh države in tako torej konkurentne za to dediščino. Ta trenutek skupine še ni. TRIBUNA: Vendar pričakujete, da se bo formirala. RUPEL: Seveda. To je pravzaprav naš edini interes v zvezi s to kon-ferenco. Mi se ne želimo pogovar-jati o nobenih skupnih institucijah. Glede vprašanja človekovih pravic, intervju vafovanja manjšin in podobnega imamo Slovenci čiste izvide, naše spričevalo je v redu. To je potrdila tudi Badinterjeva komisija in zato v tej zvezi ni nobenega posebnega problema. Predvsem smo zainteresirani, da bi našli neko in-stitucionalno osnovo ali okvir za pogovore o dedovanju premoženja in delitvi dolgov bivše Jugoslavije. Bolj pomembno na tej konferenci je bilo, da se dogovorimo o zamrznitvi fondov bivše države. Carrington je še posebej poudaril, da je to ideja, za katero tudi on misli, da je koristna. Seveda, takšna stvar se lahko sklene, toda če je Srbi ne bodospoštovali,bovok-viru konference zelo težko uresničljiva. Ven-dar, prišli smo do neke nove točke na konferen-ci, ki se mi zdi, da je pozitivna. TRIBUNA: Dogodek, kije minule dni, tudi med kon-ferenco v Bruslju, najbolj razburil javnost, je bila sestrelitev helikopterja opazovalcev Evropske skupnosti. Kako je> inci-dent vplival na udeležence konference in ali se je kakšno stališče spremenilo tudi pod vtisotn tega dogodka? ^UPEL: Gotovo, da je dogodek vplival na udeležence konference. Vsi prisotni z Miloševičem vred so dejanje obžalovali, med-tem ko kakšne posebne posledice ni bilo. Vsem je namreč v interesu, da se ta mirovna konferenca nadaljuje. Mislim pa, da je ta dogodek prepričal nekatere njene sodelavce, tudi Carringtona in ostale evropske državnike, da imajo v primeru Srbije opraviti z nevarnim partner-jem, na katerega se ne da zanesti. V tej smeri se je na konf erenci gotovo Čutilo neko spremenjeno vzdušje in ta stvar je najbrž tudi pospešila pos-topek priznavanja štirih republik. Morda govorim pretirano optimis- tično, vendar mislim, da so moja predvidevanja točna. TRIBUNA: Mislite torej, da je ind- dent direktno vplival na italijansko odločitev v zvezi s priznanjem Hrvaške? RUPEL: Mislim, da bo Italija priz- nala Hrvaško. TRIBUNA: V zadnjih dneh, predvsem pa po omenjenem incidentu se zdi, da $e podira enotna zavlačeval- na politika ES. Italija, tudi po vaših besedah, vedno bolj stopa na "nemško stran", Francija pa je na čelu tistih, ki oklevajo s priznanjem Hrvaške, Želim si, da bi bila Hrvaška priznana skupaj s Slovenijo. Makedonije in Bosne in Hercegovine. Kakšno je po vašem mnenju razmerje sil znotraj dvanajsterice v času pred famoznim 15. januarjem? RUPEL: Kar zadeva Slovenijo, mis-lim, da jo bo ES v celoti priznala. Morda bo izjema le Anglija, vendar težko verjamem. TRIBUNA: Kaj pa Francija ? RUPEL: Mislim, da bo tudi Francija priznala Slovenijo. TRIBUNA: In Hrvaško? RUPEL: Če bi bil vedež, ne bi bil revež... Težko špekuliram, vendar si želim, da bi bila Hrvaška priz-nana skupaj s Slovenijo, sicer bomo imeli s Hrvaško veliko problemov. TRIBUNA: Kakšnih problemov? RUPEL: Političnih problemov. TRIBUNA: Na primer... RUPEL: Že sedaj imamo težave, ko se dogovarjamo o prehodih meje, o plačilnem prometu itn. Prepričan sem, da nam bodo nagajali in da bo nastalo neko psihološko stanje, ki bo tesnobno. To za naše odnose ni dobro in mi si zelo želimo, da bi bila Hrvaška čim prej priz-nana, čeprav se zavedamo nekaterih problemov. TRIBUNA: Slovenci nestrpno pričakujemo 15. januar. Že nekajkrat smo bili namreč razočarani. Zaenkrat kaže, da je naša republika edina, ki v popol-nosti izpolnjuje pogoje ES. Neuradno seje izvedelo, da smo zadovoljili tudi Badinterjevo arbitražno komisijo. Ali je vseeno v zadnjem trenutku možno kakšno negativno presenečenje? RUPEL: (Smeh.) Zakaj me to sprašujete?! TRIBUNA: Zanima me, če premišljujete tudi o tem in kako bi ukrepali v takšnem primeru. RUPEL: Slovenci smo v dogovoru z evropskimi državami. Osebno sploh ne dvomim, da bo do priznanja prišlo. Obis-kali smo celo vrsto držav in dobili zagotovila. Moram reči, da me nič ne moti, če nas vse države ne bodo priznale točno petnajstega, ampak kakšen dan pozneje. Dan gor ali dol, to je popolnoma nepomembna stvar. Sicer pa je bila Slovenija že priznana s strani nekaterih držav. TRIBUNA: Mislila sem na Evropsko skupnost. RUPEL: Nobenega presenečenja ne pričakujem. Slovenija v svetu ne bo odpirala velikih ambasad. TRIBUNA: Po priznanju bo potrebno navezati oziroma normalizirati odnose z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Kaj je že in kaj še bo storila Slovenija v tej smeri in kako si to sodelovanje predstavljate v prihodnje? RUPEL: S Hrvaško smo se med seboj že priznali in mislim, da bo v teh dneh prišlo do podpisa pogodbe o diplomatskih odnosih. Z Makedonijo smo se dogovorili, da bomo vprašanje obravnavali na skupščini, Bosni smo priznanje ponudili, vendar bomo počakali, da se izjasnijo, ali jih to sploh zanima ali ne. TRIBUNA: Kaj pa v primeru Srbije in Crne gore? RUPEL: Mi smo, kot veste, že zdav-naj, takrat ko smo razglasili svojo samostojnost, ponudili vsem republikam bivše Jugoslavije, da se medsebojno priznamo, vendar na takratne ponudbe nismo dobili nobenih odgovorov. Srbi in Črnogorci se torej malce nediplo-matsko obnašajo. Na svoja pisma nisem dobil nikakršnih odgovorov. To priznanje je sedaj obtičalo, ker Srbija še vedno računa, da bo ona prevzela vlogo Jugos-lavije in da to sploh ne bo potrebno. TRIBUNA: Mediji so v zadnjem času veliko špekulirali okrog slovenske diplotnacije, točneje z imeni Ijudi, ki bodo zastopali Slovenijo v tujini. Zanima me, katera veleposlaniska mesta so že oddana? RUPEL: V VVashingtonu že imamo Ernesta Petriča, danes je komisija potrdila Matjaža Šin-kovca za v London, mislim, da bo šel ta predlog skozi pred-sedstvo brez poseb-nega problema. Za Dunaj je imenovana Katja Boh. V Bruslju sicer že imamo zastopstvo, vendar ga bomo še nadgradili, se pravi, da bomo poslali tja novega am-basadorja. Za Rim je že potrjen Marko Kosin. Andrej Novak pa je v Strasburgu. To je zaenkrat vse, kar imamo dokončno odločeno. TRIBUNA: Ali bo odšel v Ženevo Anton Bebler? RUPEL: Ta zadeva je še odprta, se pravi, da v skupščini še ni bilo "hearinga". TRIBUNA: Kaj pa je z diplomatskim predstavnistvom na sedežu OZN v New Yorku in problematičnima Trstom in Celovcetn? RUPEL: V zvezi s Trstom in Celov-cem se še nismo natančno odločili, kaj bomo naredili, zaenkrat sta obe še jugoslovanski predstavništvi, ki ju Slovenci pač izkoriščamo, kolikor ju lahko. V Celovcu je kon-zulat pred zaprtjem. V zvezi z New Yorkom pa še nimamo dokončnega predloga, tudi ni nujno, da to stvar ta hip rešimo, kajti tam imamo našega začasnega odposlanca, Ig-naca Goloba. TRIBUNA: Se bo Slovenija držala napovedane številke in v letošnjem letu odprla 25-30 veleposlaništev? RUPEL: Natančne številke ta trenutek ne vem, vendar mislim, da bomo v letošnjem letu odprli kakih 10 novih veleposlaništev. TRIBUNA: Kako bomo Slovenci dobili zadostno količino ustreznih kadrov za tovrstne službe, če se bomo odpovedali "zaslužnim" diplomatom? Ali drži, da se že dogovarjamo z diplomatsko akademijo na Dunaju in Jnstitutom za mednarodni študij v Zenevi? RUPEL: Imamo seveda vse mogoČe kombinacije, vendar pridejo te v poštev le za posameznike. Trenut-no imamo na študiju na Dunaju dva naša uslužbenca. Obstajajo tudi možnosti študija v Gorici in Angliji, vendar so to le individualne rešitve. Slovenci potrebujemo, morda ne ravno diplomatsko akademijo, ampak podiplomski študij diplomacije, ki ga bodo or-ganizirale štiri fakultete. Iniciative so že prišle s strani FDV, da bi skupaj s pravno, filozofsko in ekonomsko fakulteto organizirali t.im. multilateralni interfakultetni Študij diplomacije. Mi te iniciative vsekakor podpiramo in bomo zelo zadovoljni, če bodo naši mlajši sodelavci, ki že imajo diplomo ene od teh fakultet nadaljevali študij diplomacije. Vendar bi rad poudaril, da Slovenija v svetu ne bo odpirala velikih ambasad, takšnih kot je bilo to v navadi v Jugoslaviji, kjer smo bili vajeni zelo razkošnih veleposlaništev. Mi nimamo tega denarja in tudi pred volitvami smo obljubili, da bomo iskali ekonomične in racionalne rešitve. TRIBUNA: Govori se o pol milijarde tolarjev, namenjenih slovenski diplomaciji. Alije ta številka točna? RUPEL: Mislim, da je bilo v celot-nem proračunu predvidenih 900 milijonov tolarjev, kar je za tretjino manj, kar je še nedavno tega Slovenija plačevala v Beograd. Erika Repovž globus ZBOGOM, GEORGE? odpotoval na Japonsko. Glavni namen turneje, na ka-teri je obiskal še Severno Ko-rejo, Singapur in Avstralijo, je bilo odprtje japonskih meja za ameriške proizvode (avto-mobile in njihove dele), saj je trgovinski primanjkljaj ZDA v poslovanju z Japonsko, ki znaša kar 41 milijard dolar-jev, mogoče omiliti le z izvo-zom tja. Rezultati pogajanj so bili nični, saj je Mijazava pri-stal le na uvoz prehrambenih Mproizvodov in male količine edtem koje George Bush minulo leto zaradi avtomobiliskih delov. Vrhu-uspešne zunanje politike požel kar nekaj nec neuspešne turneje pa aVlavzov, Va semu letos zaraii zavoženega ^t^^Z gospodarstva ne obeta nic dobrega. Lanko se mu celo Večerji z japonskim premier-zgodi, da na septembrskih predsedniških volitvah ne jem in tisti zlobni v ZDA trdi- bo ponovno izvoljen in bo moral zapustiti Belo hišo. j°/da ie Bush s turneje prine- sel le azijsko gripo. EKONOMIJA Ameriško gospodarstvo je v recesiji in vi-deti je, da nameravajo Japonci pokupiti kar celo Ameriko. Vdor tujega kapitala (pretežno japonskega) je najhuje prizadel gigante ame-riške avtomobilske (GM, Fbrd in Chrysler) in elektronske industrije. Tako bo moral IBM naslednje leto odpustiti vsaj 20.000 delavcev, pri General Motorsu pa bo na cesti ostalo 70.000 Ijudi. Slogan Charlesa Mlsotui, nekdan-jega šefa GM, »Kar je dobro za GM, je dobro tudi za ZDA« očitno drži, kajti ko gre k vragu GM, bo k vragu (najverjetneje) odšla tudi dižava. Očitno je torej, da sta ameriška avto-mobilska industrija in Silikonska dolina do-končno izgubili bitko z japonskimi hi-*ec proizvodi, ki so značilno kvalitetni in poceni, toda presenetljivo je, da je japonskemulcapi-talu uspelo vdiieti tudi v Holl^ovcKjd, ki pred-stavlja eno največjih utrdb ameriškega sna. Zaradi gospodarske situacije v ZDA in nenazadnje zaradi predsedniških volitev, ki se vrtoglavo bliža jo, je Bush vzačetku januarja NEZADOVOUNIVOLILCI Zaradi vse večjega števila nezaposlenih je samozavest Američanov, ki so sicer kar pre-govorno zaverovani v neizmerne možnosti ameriškega gospodarstva, zelo padla. Množice tistih, ki so neizmerno zaupali Bu-shovi administradji, kar ne morejo verjeti, da so izgubili delo, da se je to zgodilo ravno njim. Stevilke sicer kažejo, da je lani novem-bra nezaposlenost znašala 6,7 odstotkov (kar je neprimerno bolje kot 9,5 odstotna nezapo-slenost v času Reaganovega predsedniko-vanja), šokantni pa so podatki, ki kažejo, da je bilo v nekaterih obdobjih lanskega leta nezaposlenih tudi do 25 milijonov ljudi, kar predstavlja 20 odstotkov za delo sposobnih Američanov. Zadnje raziskave javnega mnenja (Times-Mirror) kažejo, da kar 51 od-stotkov Američanov težko preživi s svojim zaslužkom. Zato nikakor ni presenetljivo, da se je število tistih, ki nameravajo na nasled-njih predsedniških volitvah voliti Busha, v zadnjem letu prepolovilo. Sicer pa se zaradi cikličnosti ameriškega gospodarstva tudi krize zaupanja v sistem pojavljajo v intervalih, predvsem ob padcih standarda (ob recesijah) in v obodbjih poli-tičnih zaostrovanj. Najizraziteje so se poja-vljale v času velike depresije, druge svetovne in vietnamske vojne, v času afere VVatergate in Reaganove recesije, ko je delo izgubilo kar 11 milijonov ljudi. Glede na rezultate javnomnenjskih razi-skav je iluzorno pričakovati, da bo Bushu brez težav uspelo obdržati predsedniški stolček, rezultati volitev pa so nedvomno odvisni tudi od kvalite drugih predsedniških kandidatov. Duke in Buchaiian sta že napo vedala svojo kandidaturo, kaj bodo ponudili volilcem, pa bomo videli poleti. ZUNANJA POLITIKA V času svojega predsedniškega mandata je George Bush relativno uspešno predsta-vljal ZDA v mednarodni politični areni in si s svojimi dejanji pridno nabiral politične točkedoma. Takoj po volilnizmagi se je sestal z Gorbačovom in pogajanja o zmanjšanju strateške jedrske obrožitve (katerih pobud-nik je bil sicer Reagan) so se uspešno nadal-jevala, sicer hladni odnosi med SZ in ZD A pa so se vedno bolj tajali. Predzadnje leto pral-sednikovanja pa mu je uspel veliki met. Puščavski vihar in miren razpad Sovjetske zveze sta svetovno javnost ponovno pre-pričala o Bushovi modrosti in nezmotljivosti ameriške diplomacije. Veliki zmagovalec na-slednjih predsedniških volitev sploh nebi bil vprašljiv, če bi bile gospodarske težave ZD A manjše. Pa niso. In ravno to zapleta ameriško predvolilno situadjo, kajti volilci se pravilo-ma raje odločijo za poln želodec in nižje davke, kot pa za »svetovni mir«. In Bushe-vemu prijatelju iz nasprotnega tabora se je zgodilo ravno to: kljub velikim uspehom v mednarodni politiki se je moral Gorbačov zaradi neurejenih notranjih razmer poslo-viti. Gregor Kozovinc V I T A L D A T A JEZUS KRIST Tudi takšne stvari se dogajajo na tem sveti. V Jugoslaviji smo šli narazen, drugod se združujejo in skoraj, da mi je žal, da je tako. Bi imeii namesto teh profitaško-nostalgičnih Balkan žurov Evropa žure! Pa nič ne de! Za kaj gre? Fortune je v svoji zadnji lanskoletni številki objavil kratko vest o naj-novejšem evropskem premagovanju nasprotij. Puščajoč ob strani jugo zdrahe, probleme monetame polif ke, maastrichtskega federalizma in kmetijskih subvencij, je Dvanajsterici uspelo doseči soglasje vsaj glede ene zadeve. »Da, narod, «pravi reporterka Carla Rapoport, »od 1. julija 1994 bomo imeli Eurocondom!« Zadevica skorajda ni uspela. Pred približno enim ietom so Italijani (le zakaj spet oni ?!?) skušali iztiiiti pos-kuse poenotenja standardovvzvezi s kondomi, ko so na domačih tleh prepovedali prodajo »nožnic« s premerom, širšim kot 53 mm (2.06 inče). V ZDA je povprečna širina prezervafvov le 2.02 inče... ali imajo Američani v povprečju manjše oz. tanjše aparate?! Italijani so nato trdili, da je 54 mm douolj, komisija je vztraja) na 55 mm... Kakorkoli že, boiseljski birokrati so se zganili in udarili nazaj, da omejitve pomenijo še eno izmed prepovedi k panevropski trgovini. Poleg tega so Italijane torpedirali z argumenti, da se premajhni kondomi radi raztrgajo oz. da so manj zanes^M ter da izpostavljajo partnerja bolezni... Lani so se po svpjem starem obJčaju prepirom izognili in se podredili močnejšim partneijem. Čeprav so se na začetku vse strani strinjale (!) gtede dblžine 152 mm (6 hč) - se vam ne zdi to malo? - bodo po novem vsi Evropejci lahko izbirali številko, standardi ES glede širine pa bodo krotili le trpežnost in kvaliteto, Robert Goma, svetovalec drektorja za socialna vprašanja pri Oddelku za javno zdra^e ES v Luk-semburgu, pravi: »Vsekakor ne vztrajamo pri tem, da bi do I. 1994 vsi evropski moški morali imeti priprave enake velikosti.« JEZUSKRIST2 The Economlst (30. november lani) je v svojem poročanju o kon-domih manj obsega posvetil ev-ropskih pogajanjem in se bolj os-redotočil na cvetoči trg s prezervativi. Prvi izbruh AIDS-a sredi 80-ih je bil za »kondomske« družbe »marketinški sen«. Strah pred AlDS-om, opiemeniten s kampanjami za varen seks, je povzročil podvojitev prodaje po svetu od 1985-ega. Potem, ko se je fino zeznil še Magic Johnson in to z normalnim heteroseksualnim od-nosom (!), torej z žensko, so delnice vodilnih izdetovalcev kondomov prav čudovito poskočile... Največ sta pridobila britanski LJG (London Inter-national Group), izdelovalec znamk Durex in Ramses, ter ameriški Carter-Wallace, ki osrečuje trg z znamko Trpjan, že omenjeni na teh straneh. Skupaj- finmi pokrivata 90 odstotkov 25 mb $ vrednega, trenut-no najhvaležnejšega, ameriškega Irga. LIG je v Vel. Brilaniji monopolist že desetletja 90 odstotno, 45odstotno papokrfva kontinentalni evropski trg... Prevlada je proizvedla krasne profite: 21. novembra lani je LIG objavil začasenpreddavčnidobiček20.5mio L, 16,5 odstotkov več kot lani, kljub temu daso ne-kondomske enote LIG-a v dreku. Močna lojalnost kupcev do že uveljavljenih znamk in distribucijsko omrežje onemogočata vdor novih kondomarjev na trg, tako da je to mogoče le z avanturističnimi marketinškimi strategijami ali pa z al-temativnimi distribucijskimi sistemi, npr. pristop ABC (Anything But Chemists), karpomeni, da proizvode raje delijo z avtomati po VVC-jih nočnih klubov kot v bkalnih drogerijah... Novi trgi v Aziji, zlasti Tajski, in naraščajoče svetovno tržišče mladih bodo najbrž prinesli več tekmovanja, v ZDA je TV-mreža FOX že ukinila prepoved za reklamiranje prezervativov. Kako se je to rešilo v Evropi, kjer prodaja narašča 15odstotkov\e\rc,pagjie\te prejšnjo rubriko!... Aja, Slovenija: ne kupujte Contempo (ki so vsekakor naj-boljši pri nas) v Ljubljani (čez 100 SLT), v Primexovih prodajalnah na Primorskempa50SLT! EUROFON Okej, še nekaj prakJičnih napotkov, ki sem jih končno uspel kompietirati za novo leto s pomočjo nekega italijanskega rokovnika. Med prepotovar^em Evrope oktobra lani, pa tudi prej, sem med telefonijadami iz različnih euro mest ugotovil, da se prve klicne številke za mednarodne telefonske kode začno razJično. Ker so te zadevice manj znane, jih imate pred seboj v Tribuni (žal ne za vse države)! Ko kličemo ven iz Slovenije, začnemo-z999, to najbrž veste;enako je v ostalih delih preminevajoče Juge, ki so tako kot Siovenija še vedno pod okriljem mednarDdne tel. kode +38, pa naj so pravzdaj še tako suvereni! Če torej kličeteZagreb, Knin, Beograd ali Gjakove, je še zmerom dovolj že normalna nula pred cifro mesla. Če seveda dobite zvezo - ampak to je druga štorija! Kako je drugod...? V Avstriji preprosto pričnete z00.., razen ko boste klicali Švico (namesto 0041 le 05) ali Nemčijo (namesto 0049 zgolj 06) ali Halijo (namesto 0039 le 040)! Kot v Avstriji začenjajte z 00 še v Belgiji, Švici, Nemčiji, Italiji in v Luk-semburgu, ki pa je podobno zakompliciran kot Avstrija: če kličete iz Luksa Nemčijo, zavrtite le 05 namesto 0049, za Švioo 07, za Belgijo pa 03 oziroma 08 namesto 0032. S Švedskega in Danskega kličite v tujino, začenši z 009, na Norveškem pa obrnite 095. V Amsterdamu (Nizozemska) boste najprej zavrteli 09, v Španiji pa 07. Žal nimam podat- kov za Portugalsko, Irsko ter države vzhodne in balkanske Evrope, da ne govorim o ex-SZ! Najbolj simpatične začetne kode imajo Franoozi, ki so si izmisiili cifro 19. Če tako kličete Jugo/Slovenijo iz Pariza, morate torej zavrteti 1938, za Italijo 1939, za Združeno kraljestvo 1944, za Nemčijo pa 1949 (kar je letnica us-tanovitve ZRN)... Kb boste v Lon-donu (Združeno kraljestvo), pričnite z 010, v New Yorku (Združene države)paz011. NOSTALGIJA Za konec pa še posladek, smetana, ki vas bo spomnila na »srečne« stare čase, na Markovicevo leto 1990, čas razmerjamarka:dinar7:1. Dobro, zahvaljujoč primitivnemu stanovanjskemu zakonu je danes stanje tolarja do tujih valut dokaj podobno, ampak tu nismo kom-petentni za ta vprašanja... No, For-tune (2. december 1991) se sklicuje na naslednje vire: IMF (Mednarodni monetami sklad), PLANEZON, DRI in EMBASSIES, ko objavlja poročilo, da je bil narodni dohodek na prebivalca v Jugoslaviji 1990 -verjeli ali ne - 6210 $! V istem letu za primerjavo: Romunija 1820, Bol-garija 2220, ČSFR 2680, Madžarska 2940, Poljska 2340, Grčija 6697, Irska 70600 $. Na vrtiu: Švica s 33979 in Rnska s 27681 $, na dnu pa osamljeno kraljestvo Al-banije s 625 $. Od kod v Jugi toliko, vam ne znam povedati - le koliko je potemtakem bilo v Sloveniji. Mimogrede: števib oseb na en TV tedaj v Jugi 5.7, v Romuniji 6.0, Bolgariji 5.3, ČSFR 3.7, na Madžarskem 2.5, Poljskem 3.8, na Švedskem 2.4, v Albaniji 10.0! JebešTVbrezUCR-ja! M.D. globus EVROPI NAPROTI Tjeseda Evropa se danes ničmanj pogosto ne vlači po ustih, kot seje JJ še pred dobrim letom, vendar se zmerom redkeje sliši dober prizvok ob izgovoru tega imena. V Sloveniji se ob njej kislo nasmihamo, na Hrvaškem jo omenjajo z razočaranjem, v Srbiji z jezo in ogorčenostjo, v Bosni z ravnodušnostjo in posmehom. Evropska politika ni popolnoma zadovoljevala/zadovoljila nobene izmed zmešanih strani v tem prvern delu tretjebalkanskevojne. EUROPEAIV Ilth Coigress of Yomg Eoropeai Federalists • Iitenatioial Coifereise 01 the Welfare State Oslo Norway 15 - 20 October 1991 • Host: Vooig Eoropeai Federalists Norway (Enropeisk liigdom) Kaj se je zgodilo? Je stopila Evropa korak nazaj ali bivša južno-slovenska zveza korak »naprej«? Oboje: Dvanajsterica se je trenutno pokazala nesposobna voditi ažurno skupno zunanjo politiko, ker čas za to pač še ni dozorel; pred to dejstvo pa jo je prehitro postavila prav jugoslovanska zmeda, ki je od Evrope pričakovala več, kot ji je le-ta mogla/hotela dati... In vendar je to le trenutrva in kratkoročna negativna evforija, hkratno priznanje bo spet premaknilo javno mnenje! Bruseljski mlinski kamni pa počasi in vztrajno mel-jejo naprej. Jugo zdrahe so bile za ES najbrž le ena izkušnja več, težko je verjeti, da bi se zaradi nemške moči evropska ideja sesula. Kmalu bo postsocialistični nacio zanos minil in za lep čas zginil z zemeljskega obličja, treba se bo posvetiti ekonomskim problemom, ki bodo med drugim tudi neposredno povezani s skupnim evropskim trgom s formalnim začetkom 1.1.1993. Da, ljudje, živimo že v 1992! Prišlo je, kot bi mignil: Evropa 92. Le spomnite se strahu in pričakovanja, ko ste slišali to besedo izgovarjati pred petimi leti. Poleg nekaterih ekonomistov in večine managerjev, ki jih je v zadnjem letu le malokdo poslušal, se z Evropo resno ukvar-ja še nekaj političnih organizacij, kot je Ev-ropsko gibanje, obstaja pa tudi neka mladinska zadevica, ki se imenuje JEF (Jeu-nesse Europeenne Federaliste) oziroma YEF (Young European Federalists) ali po domače MEF (Mladi evropski federalisti). MEF Slovenije deluje že dobra tri leta, &prav je formalno konstituiran kasneje. Novembra 1989. je bil, zahvaljujoč pred- hodnemu odličnemu zastopanju nekaterih članov, na 10. kongresu JEF Europe v Opheylissemu (Belgija) sprejet kot pol-nopravna članica JEF EU, pod pogojem, da kasneje pomaga organizirati podružnice v ostalem delu Jugoslavije in ustanovi jugo-JEF. Zaradi vam znanega razvoja dogodkov se je to kasneje izkazalo kot nemogoče, tako da je JEF Slovenije bil dejansko prvi in dolgo časa edini nosilec imena Slovenija v ev-ropskih organizacijah, pa čeprav le kot nev-ladna in mladinska. Ostale slovenske mladinske organizacije so imele s tem precej več problemov. (Na 11. kongresu JEF-a v Hurdalssjenu, Norveška, 18. - 20. oktobra 1991, je gen. sekretarka ob razdel-jevanju volilnih kartonov sicer zakričala »def Jugozlavia«, to pa je bilo tudi vse in očitno zadnjič.) Ob sprejemanju MEF Slovenije novembra 1989 so zahodnjaki sicer izražali pomisleke glede demok-ratičnosti sistema v Sloveniji/Jugoslaviji (tedaj še ni bilo neposrednih volitev), ven-dar je tedaj kandidirala tudi Švica in Sloven-ci so se lahko sklicevali na dejstvo, da ženske v kantonu Appenzel nimajo volilne pravice ter da Švica tako ni od Slovenije nič boljša. MEF je, ali je bil vsaj do nedavna, mladinska organizacija v Sloveniji z največ inozemskimi stiki. Ogromno mladih se je pod znamko JEF-a podalo v Zahodni svet na različne sestanke, tečaje, poletne šole in seminarje (zadnji tak je bil decembra lani na Dunaju), pa naj so bili mladi, evropsko us-merjeni in federalisti ali ne. Kar se tega tiče, se je MEF Slovenija z razpadanjem Jugos-lavije znašel v kočljivem položaju, saj je ideja federalizma, kakor to razumejo na Zahodu (v JEF-u so federalistični idealisti zlasti Italijani), nasprotovala združitvi. Zadnji federalistični kontra udarec JEF-a je bil na kongresu lani nesprejetje MEF HrvaSke kot polnopravne članice. V Trstu, kjer je bil na pobudo JEF Italije 11. in 12. januarja letos sestanek jefovcevglede jugos-lovanske krize, so končno zbledela še zadnja nasprotovanja »seceonistom«, kar je pač odsev trenutne politične situacije. Poleg treh slovenskih in štirih hrvaških predstav-nikov ter italijanskih domačinov in članov ostalih italijanskih sekcij je bU prisoten še podpredsednik JEF Europe Švicar Andreas Eggenberg in član Izvršnega biroja JEF EU Ugo Ferruta. Federacija -DA, vendar skozi evropsko perspektivo! Vsi so se strinjali o tem, da bo po vojni treba še kar naprej sodelovati tudi s Srbi ter tako čim prej navezati stike z njimi. (Iniciativna skupina JEF Srbije je sicer bila v Novem Sadu, ven-dar pa so od julija lani komunikacije zelo otežene.) Biznis je biznis, ideja je ideja, tako je to. Kar se mladostniških »bolezni« JEF-a tiče, je na kongresu na Norveškem, poimenovanem Evropska solidarnost, najbolj padlo v oči glasovanje po nacionalnem ključu. Delegati nacionalnih sekcij so v povprečju glasovali enako: zlasti Grki (7 delegatov), Italijani (18) in Avstrijci (10), medtem ko je pri Norvežanih (9) in Nemcih (19) bilo nekaj manj notranje discipline, vendar so večinoma tudi sami glasovali enako. Ostale delegacije so bile tako ali tako v glavnem enočlanske. Vas ta »demok-ratični centralizem« na kaj spominja? No, kjer so volitve, so tudi kuloarske volitvene igrice. Zanimiva je bila tudi debata o resoluciji za enake pravice med spoloma, kjer so Norvežanke zahtevale »pozitivno dis-kriminacijo žensk v moško dominiranem izobraževanju terdelu«, kar je v Skandinaviji običajna zadeva. Temu so se silovito uprli Grki in deloma Italijani, vendar so bili na koncu z majhnim kompromisom poraženi. Pri MEF Slovenija pa je najbolj moteče to, da članstvo več ali manj stagnira, prirastek je majhen. Zato na tem mestu pozivam vse, študente & dijake & mlade delavce, ki vas stvar zanima, da se nam pridružite. Trenut-ninaslovje:Cankarjeval/II.nadstropje(LJ) - zahvaljujoč gostoljubju Centra klubov OZN. Srednjeročna prihodnost je Združena Evropa. Tako ali drugače: Evropi naproti! Miodrag Djurdjevič Univerza KAKŠNA BO S^MOSTOJNA PRIHODNOST? Ceno osamosvajanja Slovenije občuti zdaj že marsikdo, tudi študentje nismo izvzeti. Natn bo samostojna Slovenija prinesla boljši jutri? Večina skomigne z rameni. Nekaj izprašanihje tudi optimis-tično razpoloženih. Tisti, ki na stvar gledajo bolj Črno, mogoče realno, pa niso bili pripravljeni javno odgovarjati. ŽELJKO HOLIK, študent letalstva: »Sam nisem iz te republike, prihajam namreč iz Sarajeva, vendar sem v Sloveniji že nekaj časa in sledim dogajanjem ob osamosvajanju. Tega ne jemljem niti kot pozitivno niti kot negativno dejstvo. Če je to volja Ijudstva, kije bila izražena na plebiscitu, naj se Slovenija kar osamosvojil Meni kot študentu iz druge republike bo potetn seveda veliko težje, ker bom tuji državljan. Imeti bom moral nekakšno vizo. Glede kvalitete študija pa upam, da se bo kmalu izboljšala. Zaenkrat sem namreč zelo razočaran; ne vem sicer, kako je drugje, ampak na moji smeri je zeloslabo.« MARTA STANKOVIČ, študentka gradbeništva: »Slovenija kot samostojna država se mi zdi čisto v redu, vendar bom imela zaradi tega veliko težav. Prihajam namreč iz Hrvaške in zdaj bo to druga država. Slovenskega državljanstva tudi ni moč dobiti, vsaj dokler nimaš tukaj stalnega prebivališča. Upam tudi, da se bo spremenilo študentsko živlejnje, na boljše, seveda. Tudi kvaliteta študija bi se lahko veliko izboljšala, čeprav sem s svojo smerjo zadovoljna.« ALEŠ ŠPAN, študent bioteh-nologije: »Dogajanju na slovenski sceni redno sledim in, kar se tiče osamosvojitve, gledam na to zelo pozitivno, ker bomo potern nekako samizase. Kaj večo tem ne bi znal povedati. Odnos do študentov se vsekakor ne bo spremenil kar čez noč. Sprva bo tako kot prej, potem bo mogoče več subvencij, več profesorjev iz tujine, višje štipendije. Vendar nisem prepričan, če nam bo samostojnost prinesla vse to. Mogoče, nisem pa prepričan, pravzaprav to težko ver-jamem. Bomo videli.« MATJAŽ BIZJAK, študnet elektrotehnike: »Na vprašanje, kaj bo zame drugačno, ko bo Slovenija samostojna, je težko odgovoriti. Kratkoročno gledano se ver-jetno ne bo nič spremenilo. Se manj bo možnosti za honorarno delo in štipendije gotovo ne bodo višje. Dolgoročno gledano se bo kakovost studija mogoče približala evropski ravni. Pravzaprav ne vidim prednosti, kijih bo imela Slovenija kot samostojna drzava, čeprav sem tudi sam glasoval na plebiscitu in bil takrat ZA samostojnost.« DAMJAN MARUŠIČ, študent ar-hitekture: »Zivljenje vseh se bo gotovo spremenilo, ne vem, če na boljše, verjetno ze. Tudi za študente bo prav gotovo drugače, čeprav ne od semega začetka. Pravzaprav se ne bo veliko spremenilo. Sicer paje življenje študentov bolj odvisno od njihove or-ganiziranosti kot od česa drugega. Dvomim pa, da bo za študente večdenar-ja, večsubvencij, saj kamor koli se ozreš, denarja primanjkuje. Kajje Slovenija iz-gubila s tem, ko se je osamosvojila, je jasno, zgubila je tržno povezavo z južnimi republikatni. Zdaj bi se naj oprla naEvropo. Upam na najboljše.« Univerza MARJETA CEVC, študentka goz-darstva: »Za študente bo verjetno boljse, ker bomo itneli več priložnosti za prakso v tujini, izmenjavo študentov preko raznih projektov kot TEMPUS in podobni. Mislim, da bo tujina bolj dovzetna za nas, saj smo narod z visoko kulturo, imamo dobre znanstvenike, za samo goz-darstvo lahko rečem, da imamo zelo dobre strokovnjake in nas bodo veseli. Slovenija bo s samostojnostjo veliko pridobila in tudi za študente bo s social-nega vidika boljše. Ne takoj, prav gotovo pa čez nekaj časa.« NUŠA JERETINA, študentka kemijske tehnologije: »Po mojem mnenju osamosvojitev Slovenije prinaša veliko dobrih in slabih posledic. Ce bo prišlo do sprememb na Univerzi, bo to gotovo dobro. Predvsem bi bilo treba več ur jezika, na moji smeri ga sploh nimamo. Zdaj, ko gremo v Ev-ropo, je jezik zelo pomembna stvar, v srednji šoli pa se ga ne naučimo dovolj. Znati bi morali vsaj nemščino in angleščino. Kaj bo Slovenija pridobila z osamosvojitvijo, ne bi znala povedati. Sčasoma se bo izkazalo. Upam pa na naj-boljše.« MOJCA KOSOVEL, študentka primerjalne književnosti in bibliotekarstva: »Po osamosvojitvi Slovenije za študenta ne bo veliko boljše, njegov položaj bo ostal takšen, kot je bil do sedaj. Kaj bo Slovenija s tetn pridobila? To je prav-zaprav tako: Izbiraš med dvema možnos-tima, obe sta slabi, in izbereš tisto manj slabo.« LUCIJA ZAJC, študentka slovenis-tike in novinarstva: »Osamosvojitev sprejemam kot dober fakt, ker edino tako se bomo lahko ločili od jugoslovanske skupnosti in se raz-vijali naprej. To sozitje ni več mogoče, ker smo si predvsem kulturno popolnoma različni, prav tako se je bilo treba razdružiti zaradi ekonomskih dejstev. Tako naj bi prišlo tudi do sprememb po fakultetah, študentje pa naj bi se bolj organizirali. Tudi glede socialne politike se bo po mojem mnenju veliko spremenilo, jasno da ne takoj, prav gotovo pa do sprememb bo prišlo, pos-topoma, če ne drugače, že zaradi tega, ker gremo v Evropo.« TANJA VOJSKA, študentka geografije: »To je nekaj enkratnega! Sicer ne bo rajsko, potrebovali bomo nekaj časa, da se izkop\]emo iz začetnih težav. Sama sem šele na začetku svoje študijske poti in upatn, da bo do sprememb v zvezi s študenti prišlo še v času mojega studija. Mislim pa, da bo Slovenija kot samosotjna država nudila študentom, pa ne samo študentom, tudi drugim, veliko več možnosti, da bomo sami veliko lažje razvijali gospodarstvo, tako bo večpros-tih delovnih mest. Gotovo bo boljše.« ROMAN KOS, študent strojništva: »Slovenija bi se lahko osamosvojila že veliko prej, zdaj pa je res že skrajni čas. Tako bomo končno prišli do svojega denarja. S tem mislim, da ne bo treba več dajati raznih dohodkov za nerazvite in podobno. Mogoče bo tako ostalo več denarja za študente. Glede kakovostne ravni študija v Slovenijie pa bi rekel, da je že tako dovolj visoka. Gotova nam bo boljše, celotni populaciji in tako tudi študentom. Slabše ze skoraj ne more biti.« Sergeja Hadner Univerza ŠTIPENDIJSKA Tatjana KriŽaj Zaradi vse večje ekonomske krize ter naraščajoče brezposelnosti je vsako leto vedno več prošenj študentov za pridobitev kadrovske, republiske in štipendij iz Titovega, Mundovega in Zoisovega sklada. Za republiške štipendije je bilo tako planiranega največ denarja -1.169,985.000,00 tolarjev. Štipendijo iz združenih sredstev pa dobijo le tisti študentje, pri katerih osebni dohodki ne znašajo več kot 5.680,00 tolarjev bruto na družinskega člana v tretjem trimesečju. POLITIKA Sankcij za »utajitev« osebnih ________dohodkov ni________ O podrobnostih v zvezi s štipen-dijsko politiko smo se pozanimali pri Tatjani Križaj, koordinatorki za štipen-diranje na Republiškem zavodu za zaposlovanje. Kot je poudarila, je bilo prošenj precej več kot lani. K temu je seeda pripomogla naraščajoča brez-poselnost in kriza. V primeru, da bi bilo sredstev za štipendije iz republiškega proračuna zaradi ogromnega števila prošenj premalo, bi republiške štipen-dije ali štipendije iz združenih sredstev podeljevali le tistim, ki izhajajo iz demografsko najbolj ogroženih območij in imajo precej nizke osebne dohodke. Seveda pa v tej neizprosni bitki za vsak tolar obstaja tudi možnost, da nekateri »kandidati« utajijo višino dohodkov svojih staršev. Ob takih, sicer ne tako redkih primerih, proti kršiteljem ne sprožijo nikakršnih zakonskih sankcij, ampak morajo v primeru, da so štipendije že dobili, le-te vrniti. Tatjana Križaj nam je tudi povedala, da so pri letošnjih postopkih obravnave vlog in odločanjih o dodelit-vi štipendij pridobili več strokovne vsebine, prav tako pa je zagotovljeno tudi pravno varstvo kandidatov. V preteklih letih so valorizacije štipendij sledile rasti življenjskih stroškov, česar v letošnjem letu zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in omejenih sredstev v republiškem proračunu ni možno neposredno dosegati. Štipen-dije za izrazito nadarjene ostajajo tudi v bodoče pomembna komponenta republiških štipendij, v okviru njenih sredstev pa se tudi v bodoče pred-videva sofinanciranje štipendiranja iz Kraigherjevega sklada (v bodoče Mun-dovega sklada). Medtem se študentom, ki prosijo za republiško štipendijo za šolanje v tuijini, ob izpolnjevanju drugih pogojev, takšna štiperidija podeli, kadar je šolanje v tujini zaradi gospodarskih ali obsocioloških vzrokov primernejše in za šolanje v Republiki Sloveniji ni ustreznega izobraževalnega programa. Analiza štipendiranja IS skupščine Republike Slovenije V izhodišču je bila štipendijska politika opredeljena kot pomemben sestavni del politike zaposlovanja (kadrovske politike), šripendije so bile obravnavane kot sestavni del vlaganja v razvoj, predstavljale pa so tudi eno od pomembnih oblik za izenačevanje materialnih možnosti pri vzgoji in izobraževanju, pa tudi spodbujevalni element za doseganje boljših učnih rezultatov. Sredstva za kadrovske štipendije zagotavljajo štipenditorji. Za štipendije iz združenih sredstev je bil oblikovan prispevek v višini 0,5 odstot-kov od izplačanih bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih v družbenem sektorju. Prizadevanja, da bi sredstva prispevali tudi občani, ki opravljajo samostojno poklicno ali gospodarsko dejavnost, žal niso bila uspešna. Poleg zagotavljanja štipendij iz združenih sredstev jebilo preko tako zbranih sredstev zagotovljeno tudi plačevanje štipendij Titovega sklada (sedaj sklad za štipendiranje mladih delavcev) ter sofinanciranje delovanja sklada Borisa Kraigherja (zdaj Mundov sklad). Analiza štipendij v solskem _________letu 1991/92________ Gospodarsko nazadovanje zadnjih let zmanjšuje možnosti, da bi starši v celoti pokrivali stroške šolanja svojih otrok na visokih šolah. Vse več je družin, ki tega ne zmorejo. Življenjski stroški naraščajo hitreje kot osebni dohodki, hkrati pa je vedno več tistih, ki sprejemajo osebni dohodek pod republiškim povprečjem. število brez-poselnih se je od sredine lanskega leta več kot podvojilo. Cene v študentskih domovih in cene prevozov se vse bolj približujejo ekonomskim (zmanjšujejo ali ukinjajo se subvencije). Zaradi zmanjšane kupne moči je vse manj možnosti za zaslužek na področju sive ekonomije. Od šolskega leta 1987/88, ko je bilo razpisanih 30.991 kadrovskih štipendij, je njihovo število iz leta v leto hitreje upadalo, tako da jih je bilo letošnje šolsko leto razpisanih le še 3.903. Zaradi številnih stečajev delov-nih organizacij ostajajo njihovi štipen-disti brez kadrovskih štipendij, brez njih pa ostajajo tudi mnogi štipendisti tistih delovnih organizacij, ki imajo že dalj časa motnje v poslovanju. Spremenjene možnosti za pridobitev republiške _________stipendije ______ Z novim zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so za šolsko leto 1991/92 začeli veljati novi pogoji za pridobitev republiške štipendije. Najpomembnejša spremem-ba je pri določanju materialnega cen-zusa za pridobitev štipendije. Do Univerza letošnjega leta se je ta odmerjal na pod-lagi povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji 55 odstotkov), od uveljavitve Zakona pa se odmerja na podlagi zajamčenega osebnega dohod-ka (80 odstotkov). Zajamčeni osebni dohodek ni statistična kategorija, zato je njegova vsakokratna vrednost ali višina odvisna od ocene določenega vladnega resorja. Tako se 80 odstotkov tega dohodka bolj ali manj približuje 55 odstotkom povprečnega osebnega dohodka. V letošnjem letu je bila višina zajamčenega osebnega dohodka na koncu obdobja, ki se upošteva pri odločanju o upravičenosti do republiške štipendije, tolikšna, da je 80 odstotkov te višine pomenilo 40 odstot-kov povprečnega osebnega dohodka v istem obdobju. Rezultati štipendiranja po ________novih pogojih________ Zaostritev cenzusa je kljub na splošno realno nižjim družinskim dohodkom povzročila znižanje števila prejemnikov republiških štipendij z 34.089 v šolskem letu 1990/91 na 30.828 v letošnjem. Zaradi preseganja cenzusa je bilo zavrnjenih 14.217 vlog ali 26,9 odstotkov vseh vlog. Študentom, ki so prvič zaprosili za štipendijo (5118), so zaradi preseganja cenzusa zavrnili 31,8 odstotkov vlog. Med študenti, ki so že sprejemali štipendijo in še niso končali šolanja (3.847), jebilo zaradi preseganja cenzusa prekinjeno štipendiranje 20,7 odstotkom. Tatjana Križaj je še posebej opozorila na problem, ki Žavod za zaposlovanje tare že dalj časa. V javnosti se namreč pojavlja mnenje, da so z novimi kriteriji posebej prizadeli otroke iz kmečkih družin. Vendar pa je iz podatkov raz-vidno, da je bilo zaradi preseganja cen-zusa odklonjenih le 21,0 odstotkov prosilcev iz čistih kmečkih družin (od skupaj 2343), medtem ko je bilo med vsemi prosilci odklonjenih 28,9 odstot-kov. Iz tega se seveda lahko sklepa, da je faktor za preračunavanje katastrskega dohodka na ekvivalent osebnemu dohodku prej nekoliko preblag kot preoster. Seveda pa je tudi otroke iz kmečkih družin v letošnjem letu bolj prizadel ostrejši cenzus. ________Vrste štipendij________ Precejšen vpliv na neodobravanje štipendij pa je imel tudi zaostreni cen-zus. Če bi bil ta enak kot v prejšnjem letu, to je 55 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, bi bilo namesto 14.257 zaradi preseganja cenzusa zavrnjenih vlog le 5490. Število štipen- diranih študentov in dijakov bi se v tem primeru z 34.089, kolikor jih je bilo v lanskem šolskem letu, dvignilo na 39.595. Vsako leto ostaja v povprečju 35 odstotkov nepodeljenih kadrovskih štipendij. Največ kadrovskih štipendij jih je bilo v šolskem letu 1987/88, in sicer 43.790 (torej je kar 40 odstotkov dobivalo kadrovsko štipendijo), lani še 40.472, v letošnjem šolskem letu pa samo 30.713. Odnos med proizvodnimi in neproizvodnimi poklici je pri kadrovskih štipendijah še vedno v korist prvih. Štipendije iz združenih sredstev oziroma po novi zakonodaji republiške štipendije so namenjene tistim, ki so v slabšem materialnem položaju in jim ni uspelo pridobiti kadrovske štipendije. Zaradi manjšega kadrovskega štipen-diranja, padca življenjskega standarda Bodo imeli boljše možnosti? mnogih družin, prekinjanja štipen-dijskih pogodb kadrovskih štipendij in številnih organizacij v stečajnem pos-topku se je število štipendistov, ki prejemajo republiške štipendije, več kot podvojilo. Štipendije za izrazito nadarjene ali iz Zoisovega sklada so bile uvedene na osnovi ugotovitev, da brez sis-tematičnega odkrivanja, spodbujanjain razvijanja vrhunskih potencialov ne bo mogoče pridobiti dovolj vrhunskih strokovnjakov za razvoj republike Slovenije. Spodbudile naj bi nadarjene posameznike k učinkovitemu lastnemu razvoju, poleg tega pa bi jim prispevali del sredstev, ki jih za tak razvoj potrebujejo. Nadalje bi spodbudile vrsto šol k izdelavi i.n izvajanju poseb-nih programov za razvoj talentov. Prvi kandidati so bili izbrani v šolskem letu 1986/87 in to izmed šolajočih po osnov-ni šoli. Prvi dve leti je bilo v to štipen-diranje vključenih okoli 1000 učencev, v naslednjih pa cca 700 letno. Spremen-jeni štipendijski kriterij na število Zoisovih štipendij ni vpival. Teh je v letošnjem šolskem Ifetu 4.789, v lanskem pa jih je bilo 4.177. Za Zoisovo štipen-dijo ne more študent zaprositi sam, ampak ga mora predlagati fakulteta, kasneje pa o dodelitvi odloča komisija na občinskih zavodih za zaposlovanje. Sicer pa se štipendije za nadarjene z manjšimi ali večjimi odkloni gibljejo okrog 9.000 tolarjev. Titovih štipendij v prihodnje ne bodo podeljevali več in bodo ta sklad ukinili. Študentje jo bodo tako dobivali le še do izteka pogodb. Lani je omen-jeno štipendijo dobivalo 500 študentov, pred kratkim pa so nekaj študentov »odstranili« in tako dobiva zdaj Titovo štipendijo 390 študentov. Štipendije so se podeljevale po veljavnih točkah in kriterijih, najvišja štipendija pa znaša 6.192 tolarjev. Štipendije iz Mundovega sklada dobivajo študentje visokošolskih us-tanov v Republiki Sloveniji, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v študijske, strokovne in raziskovalne dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti. Sredstva za štipendiranje iz sklada zagotavljajo: 70 odstotkov vseh potrebnih sredstev Republiški sekretariat za delo; 15 odstotkov Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo; letno s planom dogovorjena sredstva Republiškega sekretariata za razis-kovalno dejavnost in tehnologijo; in sredstva Republiškega sekretariata za kulturo. Sklad podeljujenaslednje vrste štipendij: celoletne štipendije, enkratne štipendije za študij na drugih us-tanovah, štipendije za obisk mednarod-nih znanstvenih srečanj ter enkratne štipendije za posebne upravičene namene. Lahko jih dobijo študentje višjih letnikov (od vključno tretjega let-nika naprej), ki imajo vsaj prav dobro (8) povprečno oceno opravljenih iz-pitov in redno opravljajo študijske ob-veznosti. Tako prejema v Ljubljani Mundovo štipendijo za zdaj 116 študentov in v Mariboru 8 študentov, višina štipendije pa se giblje od 2.994 do 7.509 tolarjev. Domen Rant Univerza ŠTUDENTJE NAMESTO UVOŽENE DELOVNE SELE Vsamskem domu na Steletovi ulici 4 že večkot mesec dni ne odmeva »folklorna« glasba, uvožena iz republik nekdanjejugoslavije, ampak »prešeren smeh« študentov in študentk Ijubljanskih fakultet. Od 1. decenibra lani se je namreč v samski dom, ki je last Zelezniškega gospodarstva, vselilo 390 študnetov, prav tako pa je s študenti do vrha napolnjen Litostrojev satnski dom - trenutno v njem biva 120 študentov. Študentje nergajo brez razloga Strokovna sodelavka za socialno-ekonomska vprašanja na Kongresnem trgu 11, dipl. soc. Majda Černjavič, nam je povedala, da se s problematiko bivanja študentov intenzivno ukvarjajo že od meseca septembra, ko so dobili več kot 4000 vlog novih in 590 vlog starih stanovalcev za čimprejšnjo vselitev. Ker pa v študentskih naseljifr ni bilo prostora za več kot 600 novih stanovalcev, so v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport poskuŠali najti nove sobne kaparitete. Tako se je v samski dom, ki je last Litostroja, vselilo 120 študentov (30 štiriposteljnih sob), v samski dom Želez-niškega gospodarstva pa 390 študentov (polovica dvoposteljnih in polovica troposteljnih sob). Val navdušenja s strani študentov se je kmalu polegel, ko so se seznanili s cenami in higieno v samskih domovih. Stanarina 1600 tolarjev se jirn je zdela previsoka, pa tudi higiena povsod ni bila na civilizacijskem nivoju. Vendar po besedah Majde Černjavič študentje ner-gajo brez potrebe; stanarina je sicer višja kot v študentskih naseljih, zato pa so v samskem domu sobe bistveno bolje opremljene. Na zahtevo stanovalcev samskega doma na Steletovi 4 je bil 5. decembra lani sestanek, na katerem so bili prisotni stanovalci, upravnik, predstavnica kadrovske službe Železniškega gospodarstva in predstavnica Univerze. Tako je upravnik Dobrivoje Vidakovič poudaril, da so ob vselitvi študentov prebelili vse prostore razen sobe v prit-ličju, prav tako pa so že s pisalnimi mizami opremili prvo nadstropje (ostala pridejo na vrsto kasneje). Zvišali so tudi raven higiene ter prepovedali prenašanje inven-tarja iz enega v drug prostor in lepljenje česarkoli na zunanjo stran vrat in po omarah. Študentje so se predvsem pritoževali nad ceno, ki je višja kot v Študentskem naselju, nekateri pa tudi nad nivojem čistoče, ki je bila v nekaterih pros-torih na minimumu. Predstavnica Želez-niškega gospodarstva se je pred obtožbami zagovarjala z dejstovm, da bi v primeru, če bi ministrstvo za šolstvo plačalo 150 tolarjev subvencije na »glavo« študenta, kot je to v študentskem centru, cena občutno padla. Naštela pa je tudi faktorje, ki so vključeni v ceno: elektrika, poraba tople in hladne vode, ogrevanje, material za sprotno vzdrževanje (čistila), odvoz smeti, pranje posteljnine, amor-tizacija opreme po predpisanih stopnjah, osebni dohodki (upravnik, vzdrževalec, dve čistilki in trije receptorji), stroški za režijo (osebni dohodek enega delavca) ter prehrana in vožnja za te delavce. Glede higiene pa je dejala, da je v tako kratkem času takšen objekt zelo težko spraviti v red, saj je bil prej poln delavcev, ki so imeli seveda drugačen način življenja in merila za higieno. Ob vsem tem »pranju umazanega perila« je treba poudariti, da so se razmere od tega sestanka bistveno popravile (posebej na področju higiene). Ščurki, stanarina, okolica. Samski domovi v Štepanjskem naselju, kjer prebiva in »žurira« uvožena delovna sila z območja republik nekdanje Jugos-lavije, se po zunanjosti ne razlikujejo od drugih naselij po Ljubljani. Pozornemu opazovalcu in poslušalcu pa vendarle ne bi smelo uiti nekaj pikantnih podrobnosti, kot so avtomobili z oznakami »YU« ter ponekod preveč glasno navita »muzika«, ki jo je moški del slovenske populacije tako dobro spoznal na služenju vojaškega roka. Na vhodu v štirinadstropni samski blok na Steletovi ulici 4, v katerem je močno dišalo po sveži barvi, nas je zaustavil prijazen vratar, ki je takoj poudaril, da »sa studentima nema problema«, ter da za zdaj »više studiraju i manje žuriraju«. »Okolice ne poznajo, zato ne hodijo veliko ven,« je povedal in dodal, »da je sada tu čistije nego prije, kad su tu bili radnici«. V prvem nadstropju smo »vdrli« v sobo Nataše Vozel, študentke 1. letnika Filozofske fakultete, ki z razmerami v samskem domu ni bila prevečzadovoljna: »Za silo že gre, drugače pa nisem preveč zadovoljna. Prej sem živela v dijaškem domu, katerega slabost pa je ta, da te zvečer »zaprejo« v stavbo in ne moreš nikamor ven. Sicer pa je higiena obupna, videla sem že tudi nekaj ščurkov. Pa tudi zvečer ni varno hoditi ven.« V vsakem nadstropju sta dve čajni kuhinji in dvoje sanitarij, ki so primerno čiste. Navkljub temu, da sva s fotografom napeto »buljila« Univerza in poskušala prijeti za rep kakšnega ščurka ali podgano, nama to ni uspelo. Medtem pa Natašo Kodrun, študentko 1. letnika geodezije, ki je ravno pomivala posodo, moti visoka stanarina: »Tukaj sem že tri tedne in glede na to, kar sem slišala, sem pričakovala slabše razmere. Podgan in ščurkov nisem videla, moram pa poudariti, da so sanitarije precej slabe. Sobe so dobro opremljene, zdi se mi, da celo bolje kot v Študentskem naselju. Predvsem pa me moti visoka stanarina, saj sem za 14 dni bivanja plačala 1300 tolarjev. Zvečer pa se bojim iti ven, saj večkrat slišim pretepe in pokanje petard.« Z razmerami v samskem domu pa je za zdaj zadovoljna Jerneja Kristan, študentka 1. letnika arhitek-ture: »Sem kar zadovoljna, saj so sobe precej večje kot pa v študentskem naselju v Rožni dolini. S kurjavo problemov nimamo, saj je v kopalnici vedno topla voda. Pa tudi podgan, o katerih se toliko govori, še nisem videla.« Primožič Jani, štu-dent 1. letnika geodezije, ki je v domu šele par dni, je imel pripombe na oddal-jenost naselja: »Naselje je preveč oddaljeno od centra mesta, pa tudi pravega študentskega vzdušja,okateremsemtolikoslišal,tukaj ni.Inčepravsosobeinkomfortvredu,pa bivseeenoraježivelvštudentskemnasel-ju.«Komentarmalce»starejšega«študen-ta, absolventa strojne fakultete, Loraja Jurija, pa je bil nasleden: »Ni tako slabo, kot sem mislil, kajti stanje je približno enako kot za Bežigradom, kjer sem prej živel. Trgovina je blizu, pa tudi stanarina je dokaj »zmerna« -dvoposteljna soba stane 2000 tolarjev, za troposteljno pa je treba plačati 1800 tolarjev.« V samskem (študentskem) domu dežurajo štirje vratarji - vsak po 12 ur. Z obnašanjem študentov so zadovoljni, pa tudi študentje za zdaj pripomb na njihovo delo nimajo. Medtem pa nas je v svoji delavnici, kjer je na vidnem mestu visela Titova slika (?), sprejel hišnik Fabijan Bonšič: »Imeli smo nekaj problemov s čistočo, vendar smo jih uspešno odpravili. Tu so prej živeli delav-ci, ki so puščali hrano vsepovsod, tako da so se zaredile nekatere živali. Sicer pa smo študentom ponudili vse, kar imamo: športne terene, trim kabinet, telefone, v kratkem pa jim bom v učilnico prinesel tudi video.« Agenciji za iskanje sob -TAKE IT in USE IT »Nihče nam ni predlagal, da samske domove ŽG in Litostroja sprejmemo pod okrilje ŠC. Pa tudi če nam bi, tega predloga ne bi sprejeli, kajti že tako imamo veliko problemov z vzdrževanjem 24 študentskih blokov, v katerih biva 6000 študentov,« je povedala Ksetija Preželj, direktorica ŠC. Sicer pa so Ksenijo Preželj zaradi »nabiranja izkušenj« lani jeseni obiskali predstavniki ŽG in Litostroja, ki so dobili domske rede in nekaj nasvetov v zvezi z obračunavanjem stroškov ter prak- tičnim delom s študenti. »Sicer pa je ideja o preobrazi samskega doma v študentski izvrstna, saj je tako kar 500 študentov manj na cesti, je poudarila Ksenija Preželj in dodala, da mora subvencije dati mihi-strstvo za šolstvo, ki je tudi dovolilo vselitev v samski dom. Po vzoru švedskega modela pa bosta maja meseca v okviru ŠC začeli delovati dve agenciji za iskanje sob - TAKE IT in USE IT. Študentje bi prosta stanovanja is-kali preko agencij, ki bi nudili pravno var-nost tako študentu kot lastniku stanovanja. Zagonska sredstva bodo poskušali dobiti na ministrstvu za šolstvo, za upravljanje agendj pa bodo izšolali las-ten strokovni kader. Tako bo glavni cilj agencij TAKEIT in USEIT predvsem kul-turen odnos do študentov in zagotovitev čim večjega števila stanovanjskih kapacitet. Subvencije bodo, vendar kdaj? V novoizvoljeni študentski vladi se za zdaj s problemom nesubvencioniranja študentov v samskem domu še niso uspeli ukvarjati ali pa so mnenja, da se jih dotični problem ne tiče. Kakorkoli že, minister za socialo, Igor Brlek, meni, da bo moral Šolski minister Peter Vencelj obljubo, ki jo je dal lani jeseni na javni tribuni v Rožni dolini -da bo namreč ministrstvo za šolstvo dalo subvencije - vsekakor držati. Ob tem je treba poudariti, da subvencije ne bodo šle na posteljni sklad, ampak na »glavo študenta«. »Bistven nesporazum pa je v tem, kdo mora vložiti prošnjo za subven-cije,« je poudaril Igor Brlek in dodal, »da je to naloga ŽG, ki je lastnik objekta.« »študentska vlada bi morala bolje ščititi interes študentov in se čim prej pozanimati, ali bo ŽG sploh vložilo prošnjo za subvencije,« je poudaril Niko Žibret, svetovalec izvršnega sveta. »Subvencije bodo vsekakor stekle,« je potrdil, »in to tako kot v primeru Litostrojevega samskega doma, kjer smo ta problem že rešili.« Problem pa je v tem, da do zdaj še nihče od zainteresiranih subjektov ni vložil prošnje za subvencije, tako da je ministrstvo pri reševanju tega problema »nemočno«. Precej komičnih situacij zaradi domnevne svinjarije in nečistoče v samskih domovih so imeli tudi pri komisiji za sprejem študentov v samske domove. Predsednik komisije, mag. Mitja Horvat, meni, da je njihova poglavitna naloga zagotoviti študentom streho nad glavo, naloga ministrstva za šolstvo pa je, da se pobriga, v kakšne pros-tore se bodo študentje vselili. Tako so sprejeli že vrsto paničnih klicev v stilu »zakaj ste mojo hčerko vtaknili v samski dom« ter »da kar mrgoli ščurkov in ostale golazni«, nekaterim študentom pa tudi »primanjkuje umetniških pogojev za ustvarjanje...«. Zato so pri komisiji vsem Študentom, ki so se želeli preseliti v študentsko naselje, to tudi omogočili. Takih primerov je bilo precej, zanimivo pa je, da se je veliko študnetov, ki so kar »zbezljali« v študentsko naselje, od tam prav kmalu vrnilo, ko so spoznali, da niso razmere prav nič boljše. In kaj bo ob vsej tej zmešnjavi storilo Železniško gospodarstvo? »Za zdaj nič, saj se z Univerzo o subvencijah sploh še nismo pogovarjali,« nam je na Zelezniškem gospodarstvu zatrdila Sonja Pertot. Kot je poudarila, je za zdaj samski dom le prehod-nega značaja ter da o prihodnosti »še nismo razmišljali«. »O subvencijah se bomo poskušali dogovoriti z Univerzo, saj nam mora biti vsem skupaj interes študentvo v prvem planu,« je še dodala Sonja Pertot. Etamen Rant Univerza Igor Lukšič_________I 2. POJEMANJE ZAGONA IN PRIPRAVE NA KONGRES ZDRUŽTTVE (PROCESI OSAMOSVAJANJA v ZASTANEJO) Studentje so razpavljali tudi o sklepih tretje konference CK ZKJ, V razpravi so prišla do izraza različna mnenja in po-gledi, ki so se v spontanih akcijah obli-kovali med študenti. Hkrati pa se je večalo politično mrtvilo med večjim delom štu-dentov. Junija 1973 so na skupščini študentje obrav-navali teze za razvoj visokega šolstva, kon-cept SLO, analizo življenskih stroškov študentov, spregovorili pa so tudi o konkret-nih pripravah na kongres združitve SS z ZMS vvZSMS. Mnogi so poudarjali idejno krizo SŠ in da ni mogoče razmišljati o novih Erogramskih načelin organizacije mladih, krati pa so kritizirali nemoč študentov, ki so dosegh le nekaj deklerativnih stališč, bistve-ne zanteve po reformi univerze pa niso bile upoštevane. Pod vprašaj so številni posta-vfjali smisel organiziranega nastopanja, ki ne rodi sadov. Študentso vodstvo je začelo s propagando nove organizacije in se povezalo z vodstvom ZMS za pripravo kongresa združitve. Januaiia 19/4 so na skupščini SŠ ugotovili, da se je SS na fakultetah ponovno razgibala, saj v obdobju dveh let na veliki večini fakultet sploh ni delovala. Do ponovne aktivizacije je prišlo zaradi večje navzočnosti ZK na univer-zi, kar je bila posledica 21. seje Predsedstva ZKJ in pisma tovariša Tita. Kot rezultat te ak-tivnosti študentov je bila postavljena infor-macijska merža v SS, okrepilo se je delovanje pokrajinskih klubov, povecala se je dejavnsot pri iskanju rešitev za izbolišanje štipendijske politike, študentje so sodelovali v razpravih o novi ustavi in idejnopolitičnem izobraževa-nu v visokem šolstvu. Razprava je na skupščini tekla o delovnem statusu študenta, ki naj bi bil vnesen v usta-vo, reformi univerze in socilanem položaju študentov. Pomembna točka je bila reorgani-zacija SŠ v ZSMS. Pri teh vprašanjih je SŠ "med študenti naletela na precej nerazume-vanja , nepoznanja vprašanj ter včasih na ne-posredno nasprotovanie; prišlo je tudi do poskusov zaviranja poiitične akcije." Kljub temu se je velika večina študentov opredelila za novo organizacijo. Študentje FF so zahte-vali referendum^ na FSPN pa se do skupščine še niso odločili. Studentje so zahtevali, da do-bi organizacija na univerzi status občinske orgaruzacije ZSMS. 'B. ^iuzcvičjtudentsf^ oiganizimnost in