Stav. 270,
¥ Trata, v Mdo dM 98. oktobra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dao, Ml ob (lafetah ki ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob •
UrednUhr*: UUca Sv. PraaMki	S. 30. L aafeftr. — Vtf
dopisi naj se poJUte*
tprijtfMjn ta Udjjatell to odgovorni urednik
lista .Edinosti' - Ttok tiskarne .EdiocsU*.	a
omejenim poroltvom v Trsta, nlks Sv.
Telefon uredniihFS in uprav« Itev. ll-fT.
NaroCalaa ansls: 2s ssfe tato........K
as gol leks.....•.••»t*»*t»v "J
Za a eđel'/s'ks Isdsja as za pol leta......
Posames ne Številk« .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Jttevllke po 10 vinarjev.
Oglasi se rabmajo ne milimetre v Sirokoeti ene kolen«
Cen«: Oglasi togovcev in obrtnikov.....mm po lOvliv
Osmrtnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih zavodov	..................mm ao 90 vta.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsska nadaljna vrsta.............2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj 9* 40 vinarjev. Ogles« sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". NsroCnlna In reklamacije se poilljajo upravi Usta. Matej« aa izključno 1«
upravi .Edinosti-. — PlaCa in to* m v Trsta. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. PtaoCOka Asiik«ga IL 20. —• PoitnohranUnlCal rabin it 641.650.
man iz si$antskDi bitk med Rusi
Zepudno od Ivangoroda se mora boriti naSa armado z rusko premočjo. Položaj i srednji Galiciji nelzpremenjen. HemJkn ofenziva proti Attustovu polagoma napreduje
Srbi in Črnogorci potisnjeni iz Bosne preko Drine«
Z nwtrij$Ro-rusi«ga bojišča.
DUNAJ 27. (Kot.) Uradno se objav-Ha:
27. oktobra, opoldne. Položaj v srednji
Galiciji je nelzpremenjen.
Jugozapadno od Ivan gor oda se nahajajo naši, z neoplsno hrabrostjo se boreči armadnl zbori, od katerih je eden sam napravil 10.000 v jetnikov, v bitki z rusko premočjo.
Namestnik šefa generalnega štaba, generalni major pl. Hofer.
BERLIN 27. (Kor.) »Lokalanzeiger« pripominja k današnjemu dunajskemu komunikeju: Zdi se, da Rusi ravno pri Ivan-gorodu nikakor ne mislijo varčevati s svojimi masami. Toda same mase bodo sedaj ravno toliko zalegle, kakor pri Tan-nenbergu in Ortelsburgu. Veliko število ruskih vjetnfkov nam zamore biti kot dobro predznamenje za izid težke bitke.
Izza ruske okupacije Černovlc.
BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) »Az EsU poroča, da ste železniški progi Cernovice -Ickani in Cernovice - Doma Vatra zopet v redu. Cesarski namestnik grof Meran dospe danes v Cernovice.
Na čelu naših čet je korakal v mesto nadporočnik Fisciier, ki je uplenil v boju pri Michalcu dve strojni puški in dva topova. Rusi so prodrli dne 14. in 15. oktobra do Radantza in napadli tudi vlak, ki je vozil v Marno, a so bili odbiti, tako da niso imeli Radautza nikdar v posesti.;
Prodiranje naših čet v Bukovini je prišlo Rusom tako nepričakovano, da niso imeli časa, da bi razrušili državna poslopja. Toda kljub temu je marsikaj poškodovano. V poštnem poslopju je bila uničena vsa notranja oprema, istotako v poslopju orožniškega poveljstva. Iz vladnega poslopja in iz policijskega ravnateljstva, je bilo odvedenih veliko število aktov v Rusijo. Tudi železniška postaja je poškodovana. Privatna poslopja so, iz-vzemši nekatera, nepoškr.dovana in se tudi niso vršile po njih hišne preiskave.
Z južneši! Hojtf^o.
DUNAJ 27. (Kor.) Uradno se objavlja:
27. oktobra. Na Romanji planini premagane srbsko-črnogorske čete so bile po štiridnevnem neprestanem zasledovanju pri Višegradu in Goraždi potisnjene preko Drine. Naše čete so uplenile pri tem v šoli pri Hanstjenici mnogo infanterijske in artiljerijske municije in so osvojile v nočnih bojih na Velikem Brdu-Vrače-vici več strojnih pušk in gorskih topov.
Vzhodna Bosna ie s tem očiščena od sovražnika do Drine.
Istega dne. ko so bili Srbi in Crnogorci potisnjeni preko Drine, so si tudi naše v Srbiji se nahajajoče čete priborile precejšen uspeh. Dve utrjeni poziciji pri Ravnju v Mačvi ste bili zavzeti v naskoku in osvojene pri tej priliki 4 strojne puške, 600 pušk in bomb in vjetih mnogo vojakov.
Pot i ore k, fzm.
SARAJEVO 27. (Kor.) Povodom pregona močnih srbskih in črnogorskih čet z Romanje Planine pred Sarajevom so poslali župan Kurčič efendi in oba podžupana annadnemu poveljniku Potioreku sledečo brzojavko:
Imenom glavnega mesta Sarajeva in celokupnega prebivalstva se zahvaljujemo vaši ekscelenci za energijo, s katero ste izvedli akcijo, ki je za vedno rešila glavno mesto pred možnostjo sovražne invaziie. Čestitamo ekscelenci k sijajnemu uspehu armade, ki je zaupana vašemu modremu, junaškemu vodstvu. Trdno smo prepričani, da bo vaša ekscelenca vodila naše hrabre čete od zmage do zmage in se s tem ovekovečila v zgodovini monarhije.
Nato je došla zahvalna brzojavka fzm. Potioreka na župana, ki pravi:
Odstranitev nevarnosti, ki je grozila deželnemu glavnemu mestu, je pripisovati le požrtvovalnemu, nad vsako hvalo vzvišenemu nastopu naših čet, ki so brez razlike vere in narodnosti storile vse najboljše za čast in slavo domovine.
Cesarjeva zahvala Hrvatski.
ZAGREB 27. (Kor.) Uradni list objavlja:
Njeg. Veličanstvo je blagovolilo z Najvišjim sklepom z dne 17. t m. sprejeti manifestacije podaniške zvestobe in lojalne udanosti, kakor tudi podaniške čestitke Hrvatske in Slavonije povodom Najvišjega godu, na znanje.
Z nemiko-Erimaskeofl Mlfta.
Vdiki bllkjMft bjd^kn^ihtfli k
BERLIN 27. (Kor.) Woiffov urad poroča: Veliki glavni stan. 27. oktobra, dopoldne.
Poročilo vrhovnega armadnega vodstva pravi:
Boji v oddelku Yser - prekop Ypr6s pri Y presu in jugozapadno od Lilla se nadaljujejo z vedno eaako trdovratnostjo. Nemške čete so imele tudi včeraj zaznamovati uspehe.
Na ostalih delih glavne fronte na zapadu nI zaznamovati nobenih bistvenih rezultatov.
PARIZ 27. (Kor.) Uradno poročilo z dne 26. oktobra, ob 3.25 popoldne, pravi:
V	nedeljo je bila naša fronta na glavni progi Nieuport - Dixmuiden (Nemci, ki so prekoračili Ysers med tema dvema mestoma, niso mogli prodirati naprej), dalje v ozemlju med Ypernom in Roulersom, med Armentieresom in Liiiom, potem zapadno od La Bassee in Lcnsa in vzhodno od Arrasa. Ta proga se je podaljšala proti jugu kakor že navedeno v komunikeju. Zdi se, da je imel sovražnik zadnje dni občutne izgube.
Uradno poročilo od istega dne ob II ponoči pravi:
V	BeJgiji je Nieuport močno obstreljevan. Nemci so nadaljevali s poizkusom, da bi prodrli na liniji Nieuport - Dix-muiden, ne da bi se jim, kakor poročajo zadnje vesti, to tudi posrečilo. Tudi na celi fronti med La Basseejem in Sommo je prišlo do hudih nočnih napadov, ki pa so bili vsi odbiti. Z ostale fronte ni ničesar poročati.
Bolezen genoreto Koltkelo.
BERLIN 26. (Cens.) O zdravstvenem stanju šefa nemškega generalnega štaba, pl. Moltkeja, poroča »Vossische Zeitung«: Moltke je moral ob izbruhu vojne nenadoma prekiniti svoje zdravljenje v Karlovih Varih, kamor je šel radi bolečin na jetrih in žolču. Vsled naporov in razburjenja v vojni se je njegovo stanje deloma poslabšalo. Da pa bo zopet kmalu zadostno okreval, je razvidno iz tega, da se nahaja v glavnem stanu. Njegov namestnik, vojni minister general Falken-hayn je starejši oficir generalnega štaba, ki je pripadal dalje časa tako velikemu generalnemu štabu, kakor tudi armad-nemu štabu.
Položaj v Parizu.
BERLIN 27. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama:
Vojni poročevalec lista »Nieuw Rotter-damseher Courant«. ki se je peljal od Diinkirchna preko francoske proge v Pariz, opisuje razmere v Parizu.
Ceste so kakor izumrle. Iz mnogoštevilnih fortov švigajo proti nebu žarki reflektorjev, ki iščejo za nemškimi zrakoplovi.
Kakor poroča »Lokalanzeiger«, se razširjajo iz švicarskih obmejnih krajev skrajno neugodna poročila o strahovitih izgubah Francozov v ozemlju Woevre, kar vzbuja v Parizu globoko žalost in potrtost. Od osvojitve St. Mihiela od strani Nemcev, je padlo na bojni fronti Toul -Verdun 40.000 mož, ne da bi bil dosežen kak zadovoljiv rezultat Kakovost oja-čenj je tako malovredna, da pritožbe poveljnikov pri armadnem vodstvu vedno bolj naraščajo. Vznemirjanje vzbuja izguba artiljerije. Prebivalstvo da je zelo razkačeno na generala Joffreja, ker je neugodne rezultate v ozemlju Woevre zakrival z brezpomembnimi vestmi.
liHeiki brotaft v Smrm nado.
ROTTERDAM 27. (Kor.) »Nieuw Rot-terdamseher Courant« poroča: Kapitan nizozemskega parnika »Nikolaus«, ki je dospel semkaj iz Tyne, poroča, da so v Severnem morju trikrat ustavile parntk angleške vojne ladje. Kapitan je videl dve večji brodovji, angleške torpedovke in nekaj podmorskih čolnov neznane narodnosti. Brodovji ste pluli proti severovz-toku, podmorski čolni pa proti zapadu.
Potopljene ladje v antwerpenskl lukl toliko dvignjene, da je vožnja po reki Scheldl omogočena.
MANNHEIM 27. (Kor.) Neka brzojavka, ki jo je prejela spedidfska družba „Rhena-nia" od fiHjalke v Antwerpnu, trdi, da so ladje, ki so bile potoptyene v antwerpensld hi ki, dvignili totiko, da je plovba po reki zopet omogočena. Blago te pa ie ne sme odnašati, kakor poroča »Neue badisehe Zeitung", dokler se ne dožene količina blaga od tozadevne komfore. To se najbrže zgodi koncem tega tedna. — Stanje v Antwerpnu Je mirno.
MtasUmman mnUe leacm ki
KOPENHAGEN 86. (Kor.) Nasproti nekemu sotrudniku lista „Eztrabladet" izjavlja Bjdrnstjdrne BjOrnson, da občuduje veselje in trdno vero v zmago, Id navdušuje nemški narod in ga zedinja. Trdno da je prepričan, da nemški narod ni hotel vojne, ko mu je bila pa ta usiljena, je stal ujedinjen tu. To obče navdušenje obeta za prihod-njost dobro. Po volni stopi nemški narod v ospredje pred vojsko bajonetov, za katero je bil sedaj skrit Trdno veruje, da Nemčija vspešno zmaga na vzhodu in zapadu. Nemci, ki so izvojevali Antwerpen v 12 dneh, bi vzeli tudi Pariz in podrli Angleško ob tla. Mirnost in zaupanje v sebe je že polovica nemške moči. Druga polovica obstoji v tem, da se bore za idejo. Tudi Francoska se bori za svojo deželo kakor Nemčija za svojo samostalnost, ruski vojni pa primanjkuje vsacega etičnega momenta. Zveza med Francosko in Angleško ni zdrava. Francozi niso bili prej nikoli Angležem prijatelji in tudi niso dolžni Angležem nobene hvale. Angleška je hotela vojno, Ruska bi ne tvegala nikoli vojne, če bi ne imela za hrbtom Angleške. Francoska mora sprevideti prej ali slej, da jo je Angleška speljala na led.
Z nemao-rusteja bojišča.
BERLIN 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 27. oktobra, dopoldne.
Zapadno od Avgustova nemški napad polagoma napreduje.
Jugozapadno od Varšave so bili napadi močnih ruskih oddelkov od naših čet
odbiti.
Severno od Ivangoroda so prekoračili Vislo novi ruski armadnl zbori.
0 bitki pil OnrtovL
Berlin 26. (Cenz.) »Daily Telegraplu poroča iz Petrograda, da so se najhujši boji vršili le par milj zapadno od Varšave, kjer so se vršili v gozdovih obupni bajonetni spopadi Marsiktera vas je bila ponovno vzeta od Nemcev in potem zopet osvojena od Rusov. Na raznih krajih so imeli baje Rusi zelo težke izgube. Neki polk je dobil tekom boja trikrat novega poveljnika.
Stockholm 26. (Ceu.) Zadnji iz Petrograda došli komunike ruskega generalnega štaba o bitki pri Varšavi se glasi: Da ustvarimo našim operacijam sigurnejšo bazo, smo sklenili, da zberemo naše sile na desnem bregu reke Visle. Posrečilo se nam je, da smo te težavne operacije z močnimi konjeniškimi oddelki, ki jih je podpirala pehota, popolnoma prikrili sovražniku. Nekateri naši armadni zbori so bili prisiljeni, da so med najhujšim deževjem prehodili v brzih pohodih in po slabih potih do 200 vrst. To umikanje je bilo otežkočeno s tem, da so reke silno na-rastle in da so bile doline ob rekah popolnoma izpremenjene v močvirje. Z običajno vztrajnostjo in energijo so naše čete premagale vse ovire in prevzele nove pozicije.
Ob istem času se je Nemcem posrečilo, nadaljevati pohod in se približati srednji Visli. Istotako so zamogle priti do teugra brega Visle tudi avstrijske čete, ki so1 prodirale proti severu proti varšavskim utrdbam. Nato je napravil sovražnik okope in močno ojačil svoje pozicije z artiljerijo. Dne 13. oktobra so pričele nemške čete v okolici Varšave in Kodilica z napadom. S pomočjo železnic so dovažali vedno nove čete, ki so se bojevale ob liniji Blonje - Plačno z izvanredno hrabrostjo. Dne 17. in 18. oktobra so napravili Nemci nov energičen napad, ki pa ni izvojeval nobenega uspeha.
Po sedemdnevni bitki so pričeti Nemci v noči dne 20. oktobra zapuščati svoje utrjene pozicije, ker je bilo njihovo levo
krilo pri Novogeorgievsku v nevarnosti, da bo obkoljeno in je bilo s tem ogroženo tudi levo krilo pri Gori - Kalvariji. Naše čete so v zmagovitem boju z nemškimi prednjimi četami in so prešle v ofenzivo na vsej fronti.
Oo]m v kolonijah.
Barska ostali oduieno. - General Horitz premogom.
KAPSTADT 27. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Polkovnik Maritz je bil poražen in je pobegnil ranjen na nemško ozemlje.
Bilko v FlOfldiUi.
BEROLIN 27. (Kor.) »Berliner Lokalanzeiger« poroča iz Kodama: Stock-holmski listi poročajo iz Rotterdama: Tu pričakujejo z velikansko napetostjo odločitve v ogromnem boju v Flandriji. Smatra se, da bo izid te bitke odločilen za nadaljnji potek operacij. Belgijci in Francozi imajo velikanske izgube. Nemci zaznamujejo vsak dan majhne napredke, ki jih je treba priboriti v krvavih bojih.
»Berliner Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Poročevalec, ki je opazoval bitko pri Ostende, poroča 25. t. m.: Boj se je raztezal med Westende in Nieu-portom. Nemci razpolagajo z dalekosežno artiljerijo, ki odgovarja na streljanje z ladij. Zdi se, da je njihova artiljerija često zadela cilj. Videl sem, kako se je na neki vojni ladji pokazal plamen. Nemška mornariška artiljerija je, izborno zakrita, nameščena na sipinah, da jo angleški topovi ne morejo dosezati. Angleški monitorji in torpedovke se kažejo kot točke na obzorju. Strahoviti grom topov se vedno nadaljuje.	-
Begunci iz Rousselaere poročajo, da je bilo mesto Rousselaere bombardirano. Francozi so, preden so zapustili mesto, odstranili opeko s streh in so streljali iz hiš. ____
liooe težave Italije s Tnpolitanijo.
RIM 26. Splošno gibanje proti tujcem, ki se je od početka vojne polastilo vseh mohamedancev, se opaža, četudi sedaj že v milejši obliki, tudi v Libiji. Dozdeva se, da je to gibanje, ki ga je podnetil vnovič Enver paša, v prvi vrsti naperjeno proti Francozom in Angležem, ki v Afriki največ riskirajo.
Vsekakor je zanimivo, da je prišlo po odmoru štirih mesecev, začetkom septembra v Libiji do nič manj kakor petih večjih napadov od strani domačinov, od teh štirje napadi ob obrežju Cirenajke. Ravno to dokazuje, da ima vmes svoje prste mo-hamedanska propaganda, ki prihaja iz Egipta.
Dne 5. septembra je bila neka iz Ge-riata proti Mursuku odhajajoča karavana, obstoječa iz 33 kamel in spremljana od 2 oficirjev, 3 podčastnikov in 60 domačih vojakov, ki je imela s seboj 300.000 frankov v srebru, na višini Sokna napadena in popolnoma uničena. Domneva se, da so bili domači vojaki v sporazumu z roparji.
Skoro istočasno se je Italijanom posrečilo v Cirenajki požgati tabor za 600 regularnih čet in beduinov pri Kaulonu, pri čemer so imeli dva mrtva.
Dne 8. septembra je prodrla neka arab-sa tolpa do italijanske utrdbe pri Apolo-niji, ki leži tik ob morju in je pokradla vso živino. Posadka jo je pognala v beg Dva Italijana sta bila pri tej priliki ubita
Pet dni pozneje so Italijani izgubili enega oficirja, 26 vojakov in tri domačine pri nekem napadu na neko karavano med Zuetino in Gebadijo pa 25 ranjencev Včeraj je bila zopet napadena neka karavana. Italijani so izgubili 6 mrtvih in 8 ranjencev. Zelo sumljivo je zlasti sistematično napadanje.
Dogodki v Albaniji.
ATENE. 27. (Kor.) Kljub človeškim in denarnim žrtvam v epirotski vojni, je želja prebivalstva severnega Epira in Grške, da bi se prilagodili sklepom velesil, privela do izpraznenja onega dela Epira, ki ga je bila poslaniška konferenca določila albanski državi.
Sporazum, sklenjen pozneje na Krfu med epirotskimi odposlanci in zastopniki velesilt je pripoznal prebivalstvu severnega Epira etniške in verske garancije, vsled katerih naj bi bili mirno živeli pod novo vlada
Na nesrečo so nepričakovano nastopiv-ši dogodki onemogočili, da bi se bil napra-
vil red in varnost, ki sta neobhodno potrebna predpogoja blagostanja tega že tako težko skušanega prebivalstva.
Dejtsvo, da v teh krajih Človek ni varen, ljuti napadi albanskih tolp na prebivalstvo avtonomnega Epira in pa krvavi boji so bili posledica, ki ni pustila, da bi se bilo ljudstvo pomirilo. Več mesecev je bilo v vednem strahu in muzelmansko prebivalstvo je zapuščalo svoja domov-ja in svoje imetje ter bežalo v Valono.
Opetovano so se velesile obračale na grško vlado ter zahtevale, da naj porabi pri Žografosu svoj upliv, da omogoči povrnitev teh izseljencev. Sredstva, s katerimi je razpolagala provizorna vlada, niso zadostovala, da bi prevzela odgovornost za odobravanje povrnitve imenovanih u-bežnikov in da bi jamčila za red, varnost in blagostanje v deželi, katero je upravljala. Pod temi odnošaji in pa v očigled vedno večje anarhije se je odločila grška vlada, upoštevaje človekoljublje in ugo-divša prošnji muzelmanskega prebivalstva Epira, ki je večkrat prosilo, da naj bi prevzela odgovornost za red in varnost v deželi, poslati svoje čete v Argirokastro in Premeti v to svrho, da napravi tukaj mir, da se ubežniki lahko povrnejo, da čuva nad življenjem in imetjem vseh Epirotov, ne glede na veroizpovedanje in da slednjič napravi red, ki je potreben v varnost kraljestva samega.
Nujnost tega postopanja se zdi toliko važnejša, ker se bliža čas setve in je bilo zato treba poskrbeti za to, da se družine izseljencev lahko povrnejo pravočasno, da obsejejo svoja polja.
Medtem ko Grška odrejuje te naredbe, ki so čisto provizornega značaja, hoče postopati čisto v smislu sklepa velesil, katerim se je pridružila s svojo noto z dne 8. (21.) februarja 1914 in je v tem smislu tudi že podala velesilam tozadevna razjasnila.	_
Velikodušen čin cesarja.
DUNAJ 27. (Kor.) »Korrespondenz Wilhelm« poroča o velikodušnem činu vladarja in nadvojvode Karla Franca Jožefa.
V neki dunajski bolnišnici za ranjence se bori neki težko ranjeni stotnik s smrtjo. Neki oficir, katerega soproga je v tej bolnišnici za strežnico, je prosila nadvojvodo prestolonaslednika, naj intervenira pri vladarju, da se podeli junaškemu stotniku odlikovanje. Nadvojvoda je še istega dne poročal o tem cesarju, nakar je podelil cesar oficirju vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo. Nadvojvoda je prosilca takoj informiral o izpolnjeni prošnji in izrazil željo, da se naznani to ranjenemu oficirju.
Naslednjega dneje prišel neki oficir vojaške pisarne v vojaško bolnišnico in prinesel cesarsko odlikovanje, ki je bilo takoj izročeno ranjenemu stotniku, ki je bil silno srečen.
Praška trgovinska zbornica.
PRAGA 27. (Kor.) Na današnji seji trgovinske in obrtne zbornice le imel predsednik, ces. svet. Nemec nagovor, kjer je izrazil željo, da naj se vsiljena nam vojna konča uspešno in podeli bog zmago pravični stvari. S povrnitvijo miru naj bi se kmalu zacelile vse rane in naj bi se zopet povzpelo gospodarsko življenje.
Zbornica je dovolila 40.000 K za namene vojnega oskrbstva.
Ustanovitev ogrske vojno - kreditne bančne družbe.
BUDIMPEŠTA 27. (Kor.) Zasnovala se je ogrska vojno - kreditna bančna družba. Akcijska glavnica znaša 4 milijone kron in sestoji iz 400 akcij po 10.000 K. Podjetje uživa podporo finančnega ministrstva in pa mesta Budimpešte.
Avstro-ogrska banka je odprla družbi reeskomptni kredit, ki lahko doseže svoto 40 milijonov.
Predsednikom družbe je izvoljen tajni svetnik Koloman Szell.
Aristid Boltazzi, znani ljubitelj športa umrl.
DUNAJ 27. (Kor.) Danes je bil pogreb znanega ljubitelja Športa Aristida Boltaz-zija. Udeležilo se ga je veliko občinstva, obersthofmajster knez Montenuovo, minister za zunanje zadeve grof Berchtold, ministrski predsednik grof Sttirgkh, minister poljedelstva Zenker in več zastopnikov visoke aristokracije.
Bolgarska—Turčija—Rusija. CARIGRAD 27. (Kor.) »Agence Otto-mane« dementira uradno vest ruske »Rječi«, da je tukajšnji bolgarski posla-
Mran II.
»EDINOST« št 270.
V Trstu, dne 28. oktobra 1914.
nik oficijalno sporočil mladoturškemu komiteju, da bi bil v slučaju, če bi bile ruske operacije v Galiciji uspešne, nadomeščen kabinet Radoslavov s kabinetom, ki bi mu načeloval Malinov. Tudi ni res, da bi poslanik nasvetoval Porti, naj iz-premeni politiko napram Rusiji.
SOFIJA 27. (Kor.) »Agence telegraphi-que Bulgare« objavlja sledeči komunike: Del ruskega časopisja objavlja neko sporočilo, glasom katerega naj bi bil mlado-turški komite od bolgarskega poslaništva v Carigradu oficijalno obveščen o tern, da bi v slučaju, če bi se operacije v Galiciji končale za Rusijo srečno, napravil kabinet Radoslavov prostor rusofilskemu kabinetu, ki bi mu načeloval Malinov. Pri tej priliki da je bolgarsko poslaništvo priporočalo Porti, naj izpremeni svojo politiko proti Rusiji, da ne ostane osamljena na Balkanu.
Agence tel. Bulgare« je pooblaščena izjaviti, da je ta vest v polnem obsegu izmišljena.
Angleži prepovedali izvoz kitjega olja iz južnoafrikanskih kolonij na Norveško.
CHRIST1ANIA 27. (Kor) Kakor poroča iist „Norges Handels- und Siseforts Tidende" je Velika Britanija prepovedala izvoz norveškega kitjega ribjega olja iz svojih južno a-frikanskih kolonij na Norveško. Ker leže norveška postajališča za kitji lov večinoma na angleškem ozemlju, je ta odredba zelo vze-mirijiva.
Brata Buxton odpotujeta na Angleško.
BUKAREST 27. (Kor.) Brata Buxton, ki sta že popolnoma okrevala, sta zapustila sanatorij in odpotujeta v kratkem na Angleško.
Žitni trs.
DUNAJ 27. (Kor.) Razpoloženje je odločno mirno. Zdi se, da so se tudi najvišje cene nekoliko omajale, kajti veselje do nakupa je popustilo na vsej črti.
Potres.
PULA 27. (Kor.) Hidrografični urad poroča: Aparati so zaznamovali danes ob 10.22 dopoldne močen potres. Najhujši sunek je bil ob 10.23. Razdalja znaša 160 kilometrov.
Potres v Italiji.
RIM 27. (Kor.) Brzojavi iz Florence, Pistoje, Livorna, Pise in Lucca poročajo, da je bilo čutiti tamkaj okolo 10 ure 20 minut predpoldne potres, ki pa ni povzročil nobene škode.
Samo iz Lucca se poročajo lahke poškodbe. Potres je bilo čutiti tudi na otoku Elba. v Bolonji, Benetkah, Turinu, Genovi, Milanu, Anconi in Veroni.
Dobava bombaža in olja.
KODANJ 27. (Kor.) Kakor poroča Reu-terjev urad, nameravajo Zedinjene države ameriške pridobiti nevtralnim ladjam dovoljenje, da bi smele prevažati bombaž in kotonovo olje tudi za vojskujoče se države.
Prepoved izvoza sladkorja.
KODANJ 27. (Kor.) Kakor poroča A-gence Havas, je bil prepovedan izvoz francoskega kolonijalnega sladkorja v inozemstvo, izvzemši Tunis in Maroko.
I več utrdb vsled silnega nemškega napada. Med tem pa je bilo med Francozi in Nemci sklenjeno premirje že dne 28. ja-nuvarja in dne 16. februvarja je polkovnik Denfert na ukaz Julesa Favres predal trdnjavo. Posadka se je nemoteno umaknila. Med oblegovanjem je bilo oddanih 98.550 nemških in 86.000 francoskih strelov. Nemci so izgubili 2140, Francozi 4750 mož.
V trdnjavi se je nahajalo 17.700 Francozov; poveljeval jim je polkovnik Den-fert-Rocherau. Francozi so razpolagali s 329 topovi. Dne 3. novembra so začeli Nemci obkoljevati trdnjavo; bilo jih je 23.000 ter so imeli 97 težkih topov. Boji okoli Belforta so bili zelo raznolični. Francozi so s svojimi večkratnimi izpadi in izvrstnim streljanjem svojih topov povzročali Nemcem veliko preglavice. Meseca januvarja 1871 je hitel general Bour-baki trdnjavi na pomoč. Prišlo je do tridnevnega boja ob Lisaini, kar je med tern (dospel tudi general Werder s svojo ar-imado. Francozi so bili sicer v veliki premoči, vendar se jim ni posrečilo, osloboditi trdnjave iz nemškega obleganja.
Belfort leto 1870-71.
Kakor je povzeti iz dosedanjih poročil, računajo Francozi z možnostjo, da Nemci v kratkem naskočijo trdnjavo Belfort. Ta trdnjava je igrala veliko vlogo že v vojni leta 1870-71 in je na Francoskem postala važna že radi tega. ker je bila edina, ki so Jo oddali Nemcem proti temu, da se je posadka umaknila prosto.
2e po bitki pri \Vorthu so se nekatere čete tretjega armadnega zbora izločile ter pod poveljništvom generala Werderja o-blegovale Stras^burg. Strassburg je kapituliral 27. septembra. Tekom daljnih operacij je odposlal general \Verder divizijo generalnega Iajtnanta pl. Tresko\va proti trdnjavi Belfort. da jo napade.
Ko je pa nemška armada dobila ojačenja po četah Mannteuffelna, ki je od Chatilo-na sem napadal z dvema armadnima zboroma, so se morali Francozi umakniti na švicarsko ozemlje, kjer so bili razoro-ženi. Dasiravno ni bilo nikakršne nade na pomoč, vendar polkovnik Denfert ni nikakor hotel predati trdnjave, tudi pod častnimi pogoji ne. Sele 8. februarja je padlo
PODLISTEK
Vihar in tišina
Prevel iz laSCine M. «.
„Tovariši so se zieknili na žimnice in so spali. Tudi nekateri vodniki so spali, drugi so hodili gor in dol pred kočo; zvabil jih je morda prekrasni prizor večerne razsvetljave in solnčnega zahajanja, ki je vse potopilo v svoje žareče morje. Odločno sem se približala ptujcu in mu rekla po nemški: .Gospod, prosila bi Vas za veliko uslugo. Morcn-li računati na Vas ?* — „Da", je odgovoril. Ena sama beseda, ali ton, s katerim je to izrekel, je bil prepričevalneji, nego kaka prisega in glas ptujčev se mi je zdel ganjen. Toda, čudni kraj in pa nevarnost, ki smo jej Šli naproti, kakor tudi moje lastno razburjenje mi niso dopustili, da bi se čudila temu. Dostavila sem še, vedno v lepem jeziku svojega Welfarda, ker me ga je on nauči!: „Ce se nameruje nevarno pot v goro, kakor to, ki jo namerujem jaz, se treba vsega bati, tudi najhjjšega ! Mogla bi ponesrečiti In se ne povrniti več 1 Poprej nisem mislila na to. Imam pisem pri sebi, ki niso moja. Poslala bi jih rada na nemški konzulat v Turinu, da jih dostavi osebi, ki jej pripadajo In ki jej ne vem naslova. Ali bi mi napra-
Domače vesti.
Odlikovanje za hrabrost. Cesar je podelil majorju Petru Giraldilu in stotniku A-dolfu Lochbichlerju vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo, nadporočnikoma Josipu Šemetu in Henriku Gugenberger-ju pa izrazil svoje pohvalno priznanje. Vsi štirje imenovani pripadajo našemu domačemu primorskemu pešpolku štev. 97.
Brezplačno prevažanje v letih 1878 do 1890 rojenih črnovoinftkih obvezan cev.
Z razglasom političnih oblasti je bil odrejen vpoklic v letih 1878 do vključno 1890 rojenih črnovojniških obvezancev v črnovGjniško službo z orožjem. Te osebe se bodo brezplačno prevažale na potu iz bivališča na kraj ogledovanja in nazaj, in če bodo spoznane sposobne za o-rožje, tudi iz bivališča v kraj, kjer se imajo predstaviti, a to na podlagi »Crnovoj-niškega legitimacijskega lista«. Brezplačno pa le tedaj, če puste pred vsako vožnjo pri blagajni pritisniti pečat na legiti-macijski list. Ce ni pečata, se bodo zahtevale popolne civilne vozne cene.
»Tržaška kmetijska družba« ima jutri, v četrtek, ob 4 popoldne v svojih prostorih odborovo sejo.
Poštne pošiljatve Internirancein v Franciji niso dopustne. Olasom sporočila švicarske poštne uprave niso dopustne poštne pošiljatve na Francoskem interniranim pripadnikom avstrijske države, ako niso vojni ujetniki.
Ponovno opozarjamo občinstvo, da se
za časa vojnega stanja telefonski pogovori nadzorujejo. Će bi se pri tem konstatiralo, da se telefon zlorablja za razširjanje vznemirljivih vesti o vojnih dogodkih, se more po § 36, točka lc) telefonskega reda staviti iz obrata ona telefonska govorilnica, s katere so se vršili taki nedopustni razgovori.
Popusti na prldobnlnl. Izšla je cesarska naredba v prilog plačevalcem pridobnine, ako so njihovi obrati motjeni po vojnih dogodkih. Rečena naredba dovoljuje, da se vsled vojne nastopi všo, za mnoge obrtne panoge težavno situvacijo uvažuje s popust-ki na pridobnini v večjem obsegu, nego bi bilo dopustno v okvirju obstoječih zakonskih določb, -ki imajo pred očmi le motenja obrata individuelne ali lokalno omejene naravi Izlasti bo možno dovoliti primerne konkretnim razmeram odgovarjajoče davčne olajšave ne le tistim podjetjem, ki direktno po vojni — bodi po vpoklicu podjetnika ali drugače — trpe popolno ali delno zaustavljenje obrata, marveč tudi tistim, ki jim je tako zaustavljenje provzročeno indirektno: po zmanjšanem razpečavanju blaga, vsled zmanjšane kupovalne sile prebivalstva ali vsled otežkočenih denarnih ali kreditnih razmer. S tem je ustreženo nujni, mnogo izraženi želji iz krogov industrije, trgovine in obrti. O prošnjah za olajšave, ki jih je vložiti pri davčni oblasti prve instance, ne bo odločala oblast sama, ampak nalašč v to postavljene specijalne komisije, sestavljene iz obstoječih komisij za pridobninski davek.
Prihod ranjencev z južnega bojišča. Danes ob 9 dopoldne prispe iz Dalmacije v tržaško pristanišče L4oydov pamik „Metković", ki pripelje ranjence z južnega bojišča.
vili to uslugo?" Pri tem sem mu izročila dragocena pisma. „Ni nikakega naslova", je pripomnil ptujec in glas se mu je tresel. Nevarna in naporna pot navzgor ga je morda tako izdelala. „Nimam svinčnika. Povem vam adreso in jo morem potem dostaviti."
„Ali v tem trenotku mi je prihajalo tisoč nezaupnih pomislekov, zato sem zaklicala: „O, to bi mogla napisati sama!" Nemec je izvlekel svojo listnico, vzel iz nje svinčnik ter ga ponudil meni. Ta zadnji vsklik mi je nehote izbegnil po italijanski. Nisem ga namenila ptujcu, ampak le sami sebi. Kako me je neki mogel razumeti, ko ni znal italijanski ?!
„V vsakem drugem trenotku me bi bilo to protislovje osupnilo. Tedaj pa nisem mislila na to. Segla sem po svinčniku In zapisala: „Welfard Herbert. Priporočeno nemškemu konzulatu v Italiji.
„Potovalec je vzel mali paket, ne da bi kaj rekel, in je hotel zapustiti kočo. Tega sem se vstrašila in zaklicala: „Pri vaši časti....|! — Pri moji časli, dobi ga", je odgovoril in je odšel ven, ne da bi se bil ozrl.
„In sedaj sem bila oropana mojih pisem in nahaja sem se sama v očigled smrti. Sedla sem k mizi, skrila obraz v roke ter britko jokala. Hkratu pa sem začula, da se mi nekdo bliža. Hotela sem poskočiti. Toda pridržala me je neka močna roka in znan, le preznan glas mi je Šepetal, globoko ganjen: „Fulvia,
I O ranjenih, odnosno bolnih vojakih.
V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-Amerikane* so bili včeraj sprejeti Josip Ab-ram od 8. topničarskega polka, Simeon Mi-kulić od 4. stotnije 27. pešpolka, Brunon Rath od obmejne stotnije 27. pešpolda, enoletni prostovoljec Karel Obcrsnu od 15. st. 87. pešpolka ter Ivan Klim od 1. in Ivan Sepič od 15. stotnije 97. pešpolka. — Petdnevno opazovalno dobo v tej bolnišnici so dopolnili: Krištof Bašić, Renat Smerdu, Me-notti Minutti, Anton Stary, Josip Sirk, Ivan RonČelj, Alojzij Dujmovič, Ivan Ribarič, Josip Stringer in Alojzij Tavčer. — V mestno bolnišnico sta bila poslana Olivier Peršič od 1. huzarskega polka in Peter Josip Mirkovič od 13. stotnije 2. bosansko-hercegovskega pešpolka. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva „Ein-tracht" so bili včeraj puščeni na dopust na svoje domove do popolnega okrevanja: narednik Marko Neffat od 97. pešpolda, Er-nest Tčth od 46. pešpolka, Teodor Cencz in Andrej Kovacs od 37. pešpolka, Trajan Tomse in Fran Borka od 46. pešpolka, Fran Orišič od mejnih lovcev. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria" je bil sprejet Matej Gamboč od 2. stotnije 97. pešpolka.
Junaštvo in požrtvovalnost slovenskega učitelja. K vesti pod tem zaglavjem v včerajšnji .Edinosti" naj dostavimo, da včerajšnja pripomba, v kateri smo poročali, da je slikar Josip Smerdu po nesreči padel v morje, ne odgovarja resnici. G. Katnik nam je sporočil sam, da je Smerdu zakiical: „Ad-die moglie, addio figiia I" — potem pa skočil v morje sam. Ker je potem v vodi začel mahati z rokama, se je oddaljil tako kakih petnajst do dvajset korakov od obrežja. G. Katnik se ga je komaj ubranil, ko je prispel do njega, kajti utapljajoči se Smerdu ga je pograbil z obema rokama za vrat. Moral se je torej najprej izviti iz nevarnega objema In potem prijeti onega od zadaj in ga tako spraviti do obrežja, kar nI bila lahka stvar, ker je bil g. Katnik popolnoma oblečen, niti rokavic ni imel prej časa sneti. Smerdu je storil svoj obupni čin gotovo v hipni blaznosti.	_
Tramvajski voz |e povozil snoči ob 10. uri v ulici Giulia lOletnega Ubalda Bru-mattija, stanujoč ega v ulici Nuova št. 60. Dečku je bila desna noga zlomljena na dveh mestih. Zdravnik z zdravniške postaje mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico.
Tat, katerega Je policija našla v — zaporih. Neki dan minulega meseca je bila izvršena na Sušaku tatvina na Škodo nekega tamošnjega trgovca: ukradenih je bilo večje število oblek. Tamošnja policijska oblast je sicer poznala tatu, a mu ni mogla do živega, ker je bil izginil, kakor da bi ga bila vzela kafra. Vsled tega je sušaška policija obvestila tržaško in jej naročila, naj tatu — ki ga je posebej opisala — poišče in eventuelno aretira. Pred nekaj dnevi je bil pa v Trstu aretiran neki mladenič: aretiran je bil pa le zato, ker nI imel sredstev za življenje. Na policiji je ta mladenič povedal, da je 191etni Ilija Meškin, doma iz Novega grada v Dalmaciji ter da je po poklicu mornar. Ker ni beda zločin, temveč le nesreča, ga policija ni predala sodišču, temveč je sklenila, da ga odpravi na njegov dom; a med tem je moral Ilija v zaporih čakati transporta. A še preden ga je pričakal, se je oglasil eden izmed onih, ki so bili ž njim vred zaprti, ter je izrazil svoj sum, da je Ilija najbrž oni tat, ki je izvršil gori rečeno tatvino na Sušaku. Policija je dala nato I!i-jo fotografirati ter je njegovo fotografijo poslala sušaški policiji, ki je nemudoma brzo-javila v Trst, da je Ilija ravno oni tat, ki ga ona išče, kateri pa ni nikak Ilija Meškin, temveč Matej Sumić. Seveda ga bodo avstrijske oblasti izročile ogrskim.
Nagla smrt. — 42-letni pekovski delavec Fran Fabijan, ki je stanoval v ulici Sv. Ma-vricija Št. 11, je hotel včeraj zjutraj na svoje delo, ko mu je naenkrat začelo prihajati slabo. Njegovi domači so nemudoma pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, a ko je zdravnik prišel na njegovo stanovanje, je bil nesrečni Fabjan že mrtev. Zdravnik je konstatiral, da je nesrečnež umrl vsled srčne paralize, to je, da ga je zadel mrtvoud.
Zbesnel mornar. — 36-letni mornar Ivan Kralj, doma iz Voloske in stanujoč tu v ul. delle Sette fontane št. 30, je bil šel predvče-
odpusti mi!" Bil je to oni neznanec, ki je odložil svoj sivi gorski plašč ; bil je — Wel-fard I Pokleknil je pred-me. Zadnji žarki sončnega zahoda so prodirali skozi ozko okno in so črtali svitio progo v temni koči. Obsevali so njegov obraz Videla sem tiste lepe oči, ki so zrle name z neopisno ljubeznijo ; bile so vse zasolzene. „Welfardu sem šepetala. In pritisnila sem njegovo lepo glavo na svoje srce. Jokala sva oba. „Moja Fulvia, moja ljubljenka, moja soproga!" je šepetal Welfard in mi stiskal roki. „Reci mi, da hočeš živeti, da boš pripadala meni — in da me ne zapustiš nikdar več! — „Ali ti, Wel-fard, ali mi boš mogel odpustiti? Odpustiti mojo krivico — ali me boš mogel še ljubiti? — „O najdražja*, je odgovoril v sladkem tonu najinih prvih sestankov v zavodu, „ali ne vcŠ, da sem te vedno ljubil ? Ali ne veš, da nisem nikdar dvomil na tvojem poštenju? Srce tvoje ml je vbegnilo, ali vedel sem, da se mi povrne zopet. Ona dva fatalna dneva, ki sem ju preživel v Milanu, te nisem zapustil niti za trenptek. Videl sem te, ko si prišla iz kolodvora. Cul sem, kako si rekla altistki: A, jaz reva, če bi me kdo videli Tedaj je prišel sum v mojo dušo; odpusti, Fulvia; ljubil sem te.... Najel sem voz In sledil tvojemu. Namestil sem se v istem hotelu in bival v sobi poleg tvoje; vedno sem te o-pazoval in čuval.
(Dalje.)
rajšnjim zjutraj, že prej precej pijan, v „buffet", ki se nahaja v ulici dei Gelsi Št. 7, kjer je začel razgrajati in vpiti na vse pretege. Lastnik „buffeta" gaje opozoril, naj miruje, a tedaj je Kralj šele vzrojil: začel je razbijati okrog sebe ter je pobil mnogo posode, jerbas jajc in eno šipo v vratih, napravivši za kakih 36 K škode. Prišla sta pa nato dva redarja, ki sta Kralja aretirala in odvedla v zapore.
Samomor. Včeraj popoldne ob treh se je v „klosetu" pri javnem vrtu zastrupil s kar-bolno kislino 28-letni mehanik Karel Stam-bach. Pozvan je bil sicer k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki pa ni mogel storiti druzega, nego konstatirati, da je nesrečnež že mrtev. Truplo samomorilca so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Umrli so. — Prijavljeni dne 27. t. m. na mestnem fizikatu : Steiner Marij, 20 mesecev, Tartinijev drevored št. 12 ; Bartulovič Hema, 8 mesecev, ul. T. Zamboni št. 2; Nadlišek Fran, 40 let, Rocol št. 1159; Pichel Brunon, 4 mesece, ul. A. Vespucci št. 43; Lorusso Dante, leto dni, ul. dei Capitelli 26; Cesca Joianda, 6 mesecev, ul. Maiolica št. 8 ; Monti dr. Pavel, 49 let, ul. deli' Acquedotto št. 39; Cizak Ana, 6 dni, ul. G. Boccaccio št. 15. V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 26. t. m.: Lakovič Enej, 29 let.
Darovi.
Moški C M. podružnici daruje učiteljski zbor C. M. šol v Trstu 30 kron v počešče-nje spomina matere svoje koleginje gdč. J. Delkin. Denar hrani uprava.
Izkaz darov
iz dne 27. oktobra 1914. leta. Gospod poročnik Herzik mesto venca na krsto pok. g. Borka K 10. Potom „Piccola" K 433.43.
V blagu: g.a Irena Giannelia.
Vesti iz Istre.
Iz Medallna pri Puli. Znamenit je bil dan 24. oktobra za našo prijazno puljsko podobčino Medulin. Svečanim načinom je bil tega dne sprejet in od našega hrvatskega naroda pozdravljen naš prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Fran Josip. Urnebesni živio-klici so pozdravljali prihod nadvojvode. Vzklikalo se je mlademu prestolonasledniku in sivolasemu vladaiju. Nadvojvoda je zadovoljno motril ta vzhičenl narod naš ter se je več časa ustavil med njim. Dal je pozvati k sebi našega župnika, velečastitega gospoda Luko Kirca, našega priljubljenega narodnega zastopnika, ter se prisrčno zahvalil na lepem sprejemu njemu in preko Supnika vsemu narodu.
Spremljan po živio-klicih je odpotoval nadvojvoda proti Pomeru, Promenturi in do Pule.
S tem svečanim sprejemom si je naš narod v Medulinu osvetlil lice in je jasno, brez strahu, ali kakega obzira pokazal svoj hrvatski značaj. Hvala dičnim Medulincem, hvala njihovemu vrlemu župniku in poslancu, svečeniku v najlepšem pomenu besede: Luki Kircu, ki mu je razgovor z našim prestolonaslednikom v najbolje zadoščenje za vse, kar je pretrpel, ko so ga gotovi krogi hoteli predstavljati kakor nekakega „veleizdajalca" in so brezdušni ljudje razglašali celo, da je že — obešen I
On, naš dobri pop Luka, Hrvat od glave do pete, udan domovini in vladarju svoiemu,
pa...... veleizdajalec! Radujemo se vsi na
doseženem zadoščenju z najvišjega mesta I
Živeli Medulinci! Živel Župnik Lukal Živela naš prestolonaslednik in naš vladar! Živela hrvatska stvar v Istri I
Heblovana soba Dajem gospodu tili gospiol
v ulici Commerciale Stv. 11. III. nacfct
4(100
Kdor da kaj
nu dobro okusno domačo kuhinjo, ta zahaja GOSTILNO BOftTECCHIATTI, ul. Carlo Ghega štev. 17. Eksportno BudjejeviSko pivo.	1008
Klinfm vei\j° množino svežih jajc po zmerni RUlillll ceni Pojasnila v ul ci Farneto štev. 12 dvorišče	1094
Noua prodajalna
ulica Nđova 49. Velika izbera perila za moške in Ženske. Obleke za otroke, klobuki in kape kakor tudi potrebščine za novorojenčke. — Cene zmerne. Postrežba točna.	1126
HlrihftfO (dunajske in kranjske) 12 kosov za IliuiJUM eno krono se vdobijo edino lepri IVANU SUBAN, Buffet v ulici San Sebastlano štev. (i. _1043
Papir za ovitke ^Vr-S
nah velika zaloga Gastone Dolinar, Trst, ulica dei
Gelsi št v. 10, Telefon 2781 (ex Marangonit. 1137
Ženltna ponudilo, lii^v
s penzijo, zelo resen, ločen, brez lastne krivde, želi poročiti prosto, pridno, polteno žensko brez otrok (tudi služkinjo) izpod 25 let, z maihnim prihrankom, kateri ostane njena last. Ponudbe do 5. novembra, ako mogoče s sliko, katera se vrne, pod .URADNIK na Inseratni oddelek Edinosti.	1148
ftlffflff fO vpodnajem, zaradi premeščeoja veliko UUUll	stanovanje v prvem nadstro. ju, v
sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje ima 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranih sob je oddaoih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna še dve leti. Letna najemnina kron 2500. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št 4010
tllrfbfnfff zdrava, lepa, išče službo z malo vlll&llllljll plačo pri boljši družini. Ulica Ros-setti Stv. 16, vrata 2.	1146
IffltAlIrff 5 klg naprej po 12 do 14 vin. kg JUUUIIMl razpošilja po povzetju A. OSETt pos. .Silva vrelca" pošta Guštanj, Koroško.	1143
Hlad trgovski pomočnik
vešč deželnih jezikov, se takoj sprejme. H. Wal-land, Gorica.	1144
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(3osakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
10% Čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
:: MALI OOLASI ::
se računajo po 4 »toL besedo-Mastno ti-kane beaede se računajo enkrat več. — Najmanji* : pristojbina zn*5a 40 stotin k. ;
□□
OD □□
H,.. aiaiMUMiill nanovo urejeni, eno 5 sob,
DVE Sianovanjl sobica in kopalna sobica;
drugo 4 sobe, oddasti se takoj v ulici Chiozza štev. 41.	1131
Plnter & Leno rti
trgovino z železnfno, GORICA, RasteU 7-9.
Najprimernejši nagrobni spomenik za naše ranjke je železen fino pozlačen križ, ki se dobiva pri nas za ceno od 10 do 30 K In vsakovrstne nagrobne
svetlljke od 3 do 10 K. Za jesensko sezono priporočamo mesoreznice, obročje, cementne traverze Itd. za zimo peči, štedilnike in druge potrebščine. — Ne zabite torej na domačo tvrdko:
PINTER & LEHARD, RnStelj 117-9.
Postrežba :očna. — Konkurenčne cene.

ProdoJolRicfi ar Id dragocenosti
G. BUCHER
(«i drag Drag. V«kJ«ta)
Trst PSTdCorso ft. 35.
Bogati isber zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih, ur. Kupice in menja staro zl&io in tudi srebro z norimi predmeti. — Sprejema naroftbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tuđi žepne ure.

D' KORSANO
Specijalist za sifilistične in kožne bolezni Ima svoj ambulatorij ♦
v Trstu, v ul. S, Lazzaro št. 17,1.
— (Palazzo Diana) — . = Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne.
IŠČEJO SE Izuežbanl neoženjeni INSTALATERJI
za telefone In za električno luč.
Ponudbe s plačo je navesti na
„Zavod za tehnične In elektrotehnične naprave v Uuhliani", Dunajska cesta 22.
H VOJNO ZAVAROVANJ
G. kr. priv. zavarovalnica na življenje
AVSTRIJSKI FENIKS
Polno vplačanideln. kapital K 6,000.000. Stanje zao.svot K 240,900.000
nudi vsem, ki so poklicani v vojake, tudi osebam, ki se že nahajajo na bojnem polju, posebno vojno zavarovanje za dobo enega leta. To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepajo lahko sorodniki ali drugi interesenti. Zavarovana glavnica plača se tednj, ako je zavarovanec v vojni padel, ako je umrl vsled dobljenih ran ali vsled bolezni in končno, ako se ga pogreša.
Pa tudi v vsaki polici AVSTRIJSKEGA FENIKSA, ki se je izgotovlla po kaki predlagani regularni zavarovalni kombinaciji, je od Jefa 3891. vojno zavarovanje za vojake po poklicu kakor v rezervi in za črnovojnike do kron 20 000 zavarovane vsote brezplačno všteto.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema: GENERALNI ZASTOP c. kr. priv. zavarovalna dražba AVSTRIJSKI feniks v Ljubljani, Sodna ulica 1.