N«jy«čja v Velja Za Za leto leta - . . » York cela leto • : tt: 00 00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA r The largest My fin the United States. List slovenskih delavcev t Ameriki. and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress o f March 3. 1879. TELEFON: CHelsea S—3879 No. I 15. — Stev. 115. NEW YORK, SATURDAY, MAY 16, 1936- SOBOTA, 16. MAJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV« V1N0V ZAHTEVA JASNO ZAČRTANO POT V ŽENEVI -i -———----- ■ Liga mora opustiti sankcije, ali jih poostriti ITALIJANSKI PARLAMENT POTRDIL ANEKSIJO ABESINIJE Mussolini preti z vojno vsakemu, ki bi hotel odvzeti sadove pridobljene zmage. — V Rimu so bile Mussoliniju prirejene burne ovacije. ŽENEVA, Švica, 1 5. maja. — Kot zagotavljajo Ligini krogi, je sovjetska Rusija postavila Anglijo pred izbiro med dvema možnostima v reševanju a-besinsko-italijanskega vprašanja. Vnanji komisar Maksim Litvinov je angleškega vnanjega ministra Edena postavil med dve izbiri: 1. Sankcije proti Italiji naj bodo preklicane, da bo "čista miza*' pri reorganizaciji Lige narodov; ali 2. Naložene bodo nove, odločne sankcije proti Italiji, da bo za svoje napadalno delo v Afriki občutno kaznovana. Diplomati, ki so po zasedanju Liginega sveta o-stali v Ženevi, so imeli več posvetovanj: Litvinov z danskim delegatom Munchom in španskim zastopnikom Salvadorjem de Madariaga, Eden pa z generalnim tajnikom Lige J. A. C. Avenonom. Navzlic tem konferencam pa abesinsko vprašanje ni prišlo niti korak bližje rešitvi. Ligini krogi ne vedo, kako bo rešeno to vprašanje, ker je vse odvisno od Mussolinija in Hitlerja, kaj bosta storila do 1 6. junija, ko se zopet sestane svet Lige narodov. RIM, Italija, 1 5. maja. — Italijanska poslanska zbornica je med glasim odobravanjem soglasno o dobrila Mussolinijev razglas o aneksiji Abesinije in o razglasitvi kralja Viktorja Emanuela za abesin-skega cesarja ter o imenovanju maršala Badoglio za Abesinskega podkralja. Mussoliniju so bile, kot je vsakdo pričakoval, prirejene burne ovacije, toda proti svoji navadi ni go-\ oril. Veliko navdušenje med poslanci pa je doseglo svoj višek, ko je predsednik zbornice admiral groi Costanzo Ciano predlagal, da se v steno vzida plošča z napisom: Deveti dan štirinajstega leta fašistične dobe je Benito Mussolini vstanovil cesarstvo." PARIZ, Francija, 1 5. maja. — Mussolini je poročevalcu pariškega lista "Le Matin" rekel, da je Italija pripravljena obrniti se s svojo celo silo proti vsakemu, ki bi ji hotel odvzeti sadove s tako težkimi žrtvami pridobljene zmage. Ob tej priliki je Mussolini opozoril na svoje svarilo jeseni, ko je rekel, da bi sankcije proti Italiji pomenile evropsko vojno ter povdaril, da bi tudi sedaj poostrene sankcije imele za posledico evropsko vojno. Mussolini je rekel, da je italijanski narod zadovoljen z zmago v Abesiniji in da sedaj ne želi drugega kot mir. "Jasno nam je," je rekel Mussolini, "da so metode, katerih smo se poslužili za varnost razširjenja našega naroda v Abesiniji, ostro kritizirali. "Toda kaj so drugi narodi napravili tekom zadnjih stoletij? * Pač ni druge poti, da kaka dežela nazadnjaškemu narodu vsili svojo voljo na drug način, kot s silo!" GUATEMALA IZSTOPILA IZLIGE Izhod iz Lige narodov se je pričel. — Južnoameriške države bodo naj-brže vse izstopile. ŽENEVA, Švica, 15. maja. — Danes je Guatemala izstopila iz Lige narodov. Ta izstop diplomati smatrajo za sumljiv znak, da bodo južnoameriške države v celoti zapustile Ligo narodov. Poročila pred nekaj dnevi >o naznanjala, da so bile južnoameriške države razočarane, ker Liga ni bila zmožna poravnati italijansko - abesinskega spora in da bodo vse odstopile in postavile svojo lastno Ligo, ki bo obravnavala izključno zadeve zapadiie zemelj ske poloble. Tak južnoameriški blok bo po mnenju mnogih odstranil nevarnost preozkega stika z evropskimi krizami, ki so a meriškim latinskim državam drugovrstnega pomena. Mehiko in Ekvador ste nedavno tudi namignili, da mogoče izstopite iz Lige. Ekvadorski delegat je tudi, ko je italijanski delegat zapustil sejo sveta Lige narotiov, predlagal, da se sankcije proti Italiji opuste. Opazovalci pri Ligi narotiov pravijo, da bo vsak načrt last-skili držav za svojo zvezo v veliki meri podprl poziv predsednika . Roose vel ta na pana-meriško konferenco. Južnoameriške države so z veliko vnemo sprejele poziv predsednika Roose vel ta. BUENOS AIRES, Argent! na, 15. maja. — Vprašanje, ali naj bi Argentina predlagala, da so sankcije proti Italiji od puščene, je bil predmet vroče debate v senatu. Senator Sanclies Soroudo je povdarjal, da je Liga narodov brez vsake moči, da bi mogla kaj storiti proti novemu cesarstvu, katero je postavil Mussolini in je vsled tega predlagal, da Argentina zahteva, da so sankcije proti Italiji preklicane, ko je enkrat vojna kon čana. Senator Palacios je odločno zavrnil ta predlog ter rekel, da mora Argentina obdržati *vojo tradicijo, po kateri mora sila imeti z-a podlago pravico. MARŠAL ALLENBY _ JE UMRL V svetovni vojni je osvojil Palestino. — Bil je uspešen vojskovodja. Star je bil 75 let. LONDON, Anglija, 15. maja — Smrt je- zaključila bri-Ijantno karijero angleškega junaka iz svetovne vojne, maršala lorda Edmunda Allenbvja, ki je zopet do vedel pod krščansko vlado Palestino, ki je bila skoro sedem stoletij pod 1110 hamedansko turško vlado. Alleilby, ki je 'bil star 75 let, je omahnil v svoji pisarni in je takoj umrl. S žnjim je pobrala smrt zad n joga velikega vojskovodjo Anglije v svetovni vojni. Pred njim so šli lansko leto Viscount Byng of Vimy, Arthur Henderson, sir Edward Carson, earl Jellicoe in earl Beatty. Maršal Allenbv, ki je vkorakal v Jeruzalem 9. decembra, 1917, je imel poleg angleškili najvišjih odlikovanj še 18 tujih odlikovanj. Po svetovni vojni je bil Allenbv veliki komisar za Egipt. V Anglijo se je vrnil leta 1925 kjer je s svojo ženo mirno živel na svojem posestvu v So. Kensington. Njegov sin Horace Michael Allenbv je padel v Franciji le ta 1917. HERRIOT BO VNANJI MINISTER PARIZ, Francija, 15. maja. — Edouard Herriot, prijatelj Združenih držav in zagovornik prijateljskih odnošajecv med državami, se resno imenuje kot bodoči francoski vnanji minister v kabinetu socialističnega voditelja Lenoa Bluma. Kot ministrski predsednik radikalno - socialističnega kabineta se je Herriot potegoval za prijateljske odnošaje z Zdr. državami in Rusijo. Neumorno je tudi vstrajal pri zahtevi, da mora Francija plačati Združenim državam vojni dolg, kar je bil tudi povod za padec njegovega ministrstva. NAZI JI SO SE POBOTALI Z ECKERNERJEM NA MEJI VSTAVLJENA MUNICIJA KITAJSKI ZD GRADBENI MATERJAL LAREDO, Texas, 15. maja — Štirje Kubanci se nahajajo v zaporu, ameriške oblasti pa pregledujejo pet železniških voz orožja in municije, ki je l ila namenjena v Mehiko in ki zadostuje za oborožitev -000 vojakov. Državni pravdnki John A. Valss pravi, da mu je zastopnik neke municijske tovarne rekel, da je orožje namenjeno za meliiškegag poljedeljskega tajnika generala Saturnina Ce-villo. Zastopnik tovarne je tudi rekel, da je municija, koli kor mu je znano, namenjena z:\ oborožitev državne miliee. Za pošiljatev municije je po trebno dovoljenje vlade Mehi ke in Združenih držav. VEČ SMRTI KOT ROJSTEV FRANKOBROD ob Meni, Nemčija, 13. maja. — Ime dr. Hugona Eckenerja, ki je bli v Ameriki obsipan s častmi, je zopet dovoljeno imenovati v nemških časopisih. Ko bo s svojim zrakoplovom "Hinden-burgom" dospel na novo letališče v Frankobrodu, mu bo nazijski governer Sprengler vročil srebrn pokal. Svečanemu sprejemu bo sledila popolna sprava med dr. Eckenerjem in nemško vlado. Odkar je odletel "Hinden-burg" v Ameriko, nemško časopisje ni omenjalo Eckener-jevega imena in propagandni minister dr. Goebbels te pre-jiKJvedi še tudi ni preklical. Ko pa je bilo poročano, kakih časti je bil dr. Eekener deležen v Združenih državah in da ga je celo .predsednik Roosevelt povabil v Belo hišo, tedaj se je njegovo ime :% >pet prikazalo v listih. AVSTRIJA PRED JAPONSKA NOTRANJIMI i BO OBDRŽALA OSTRIMI BOJI NEMŠKE OTOKE Starhemberg je med pret j Vnanji minister povdar-njami odpotoval v Rim. j ja pravice Japonske. — Japonska bo odločno zavrnila nemške zahte- Schuschnigg v razgovoru z nemškim poslanikom. ve. PEIPINO, Kitajska, 15. maja. — Kitajski časopisi dolže Japonce, da vporabljajo opeko slavnega Velikega kitajskega zidu, katerega je gradilo o-\ koli miljon delavcev pol stoletja in je dolg skoro 3000 milj, za zidanje vojašnic pri Kupe j ku. PARIZ, Francija, 14. maja.— V primeri z letom 1934, ko je bilo v Franciji 42,000 več rojstev kot pa smrtnih slučajev, je lansko leto število francoskega prebivalstva znatno padlo, ko je b*lo, *kot je razvidno iz zad-i nje statistike, 19,476 več smrtnih slučajev kot pa rojstev. Leta 1935 je bilo 14,000 imanj porok, 500 več razporok, 39,-000 manj rojstev in 24,000 več smrtnih slučajev kot leta 1934. Časopisje pravi, da je padanje rojstev zelo vznemirljivo. PUSUDSKIJEVO SRCE PRE-PELJANO V VHNU VILNA, Poljska, 13. marja. Na željo umrlega poljskega diktatorja maršala Pilsudskega bo njegovo srce ob prvi obletnici njegove smrti položeno na vznožje krste njegove matere. V ta naimen je bilo tudi preneseno truplo njegove matere iz cerkve sv. Terezije na vojaško pokopališče, kjer bo počivalo tudi Pilsudskijevo srce. Pri slovesnem pokopu bodo navzoči predsednik Ignacij Moscički, vsi ministri, generalni nadzornik poljske vojske general Rydz Smiglv in drugi dostojanstveniki.' Uradi in šole bodo zaprte. Ko bo Pilsudskijevo srce v kristalni posodi položeno v grob, bo po celi Poljski vladal tri minute molk. Pri pogrebnih svečanostih bo iz topa oddan 101 strel. li!l!ll;^;iillllllHllU!l!»lilHllil] Ali ste že naročili Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centom. DUNAJ, Avstrija, 15. maja. — Možnost odkritega boja med novo vlado kanclerja Schusch-nigga in heimwehrom, privatno armado kneza Starhember ga, ki je izgubil podkanclerje-vo mesto, je na dlani. "Boj se šele pričenja,'r je rekel Starhemberg pred svojim odli-odom v Rim 11 a4'nogometno igro". 4'Vse svoje življenje sem bil bojevnik in Avstrija bo kmalu videla, da še nisem bil prema | gan. Ko sem nedavno izjavil, I da more biti mojemu heimwel'- j ru odvzeto njegovo mesto samo nad mojim truplom, sem dobesedno mislil. Nekako v enem tednu ho svet kaj več sdišal o | heim well ril." Velika množica se je zbrala na železniški postaji in mu je priredila velike ovacije. Kancler Schuschnigg je imel ciolgo konferenco z nemškim poslanikom Franz von Pape-nom. Iz tega diplomati sklepajo, da bo mogoče prišlo do zbh-žanja med Avstrijo in Nemčijo. Starhemberg, ki seje iz na rodnega socijalista prelevil v največjega nazijskega sovražnika, je veljal za največjo o-viro tega zbližanja. Navzlic temu pa, da je bil knez Starhmeberg odstranjen iz kabineta, bo heimwehr navzlic temu zasledoval svojo politiko. Poročila z dežele naznanjajo, da bodo vsi lieimwehrov-ci čakali na Starhembergova povelja. In neko tako poročilo pravi: "Ob njegovem povrat-ku iz Rima v nekaj dneh ga bo pričakal reorganiziran heimwehr in bo pripravljen izvesti njegova povelja. Schuschnigg namerava uvesti liberalno vlado ter bo naj-brže dal koncesije zmernejšim socijalistom, ki so bili odslej zatirani. Raje se bo nagnil k demokraciji kot pa k fašizmu. Kako pa bo pokrovitelj Avstrije, Mussolini, pogledal na Schuscliniggovo demokracije; sedaj še ni mogoče dognati. — Schuschnigg pa je takoj po kabinetni seji, še ponoči, poslal Musoliniju brzojavko, v kateri mu zagotavlja neomajano zvestobo Avstrije. Kot kaže, Mussolinija pre memba v Avstriji ni presenetila, kajti nedavno je Mussolini proti svojemu varovancu knezu Starhemberg jasno pokazal svojo hladnost. TOKIU, Japonska, 15. maja. — Ako bo Nemčija svojo kampanjo za vrnitev izgubljenih kolonij kdaj razširila na otoke v Pacifiku, na katerim ima .Japonska mandat od Li^e narodov, tedaj bo ta zahteva zadela na neomajan odpo.. Tako je v poslanski zbornici zatrdil vnanji minister llačiro A rita. Na vprašanje proračunskega, odbora poslanske zbornice jo A rita odgovoril: "Smešno je ravno sedaj staviti tako vprašanje. Japonska lastninska pravica je trdno stoječe dejstvo. Japonska vi«" da je odločna v tem, da jih nikdar ne vrne, ne glede na to, od katere strani pride zahteva." H SIN K ING, Mančukuo, 15. maja. — Obmejna straža japonskih in mančukuanskih vojakov je v bližini meje jugoza-padno od Vladi vos t oka zadela na 40 mož močno stražo ruske kavalerije. Poročilo, ki to na- znanja, pa ne omenja bojev. nikakih naroČite se na "glas NARODA", največji slo venski dnevntk v 7dr DRŽAVAH. ŠANGHAJ, Kitajska, 15. maja. — "Živi Buda" Nona Kutuketu iz Sikonga se po kitajskih poročilih nalrnja v rokah 'komunističnih čet, ki ga imajo ujetega v Tsangvi severno od province Sikoiig blizu tibetske meje. "Živi Buda", ki je star 71 let in je bil prej član kitajskega parlamenta v Nankingu, je padci v roke komunistov, ko je bil na potovanju, čegar namen je bil dovesti do boliših oduo-šajev med Naukingom in Sili on gom. ODPRAVA BOGOV NA KITAJSKEM OUNGKING, Kitajska, 15. maja. — Pristaši gibanja ki' tajske mladine, ki se imenuje "novo življenje", so pričeli s kampanjo, ki ima namen odstraniti iz javnosti vse podobe bogov. Vrhovni poveljnik kitajsko vojske, general Cjang Kaj-šek, je kot voditelj tega gibanja, rekel, da Kitajci ne bodo v svo« jem srcu nikdar razvili ljubezni do svoje domovine, dokler jim bo dovoljeno podobe iz lesa ali kamna prositi za pomoči Kot pravi neko poročilo, bodo oblasti že v kratkem, po zgledu sovjetske Rusije, odstranile na javnih prostorihi stoječa svetišča in žrtveoike. j • ' H "Glas Naroda" (A dorporatloo) . * ■ Owned and Published by > BLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Smkaer. President_L. Benedlk, Tr^as. Place of ta« of tbe corporation and addressee of above officers: ef Manhattan, New York City, N. I. "GLAS NARODA** (Voice of the People) Issued Every Day Except Snndsys and Holidays a celo leto velja sa Ameriko in Kanado .....................16.00 a pol leta....................<3.00 > četrt leta ..................$1.50 Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *e nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. WASHINGTONSKA KONFERENCA ZA PRAVIČNOST Pred konferenco, ki jo je priredil v Washington Foreign Language Information Service in ki se je bavila z vprašanjem inozemcev v Ameriki, John J. Winant, načelnik odbora za so-cijalno varnost in nekdanji go-verner države New Hampshire, na vprašanje: "Ali je inozemec vpravičen do relifa?" odgovoril je z odločnim: "Da." Poudarjajoč odgovornost dežele, da skrbi za vse svoje prebivalce brez razlike državne pripadnosti, Winant je izjavil: Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov "C LAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHHsea 3—3878 KONEC ZLOČINSKEGA POGLAVJA Pretekli teden so bili prijeti trije odvajalci tako naglo zaporedoma, da se čud: vsa javnost. Marsikdo se vprašuje: Ali je to ista dežela, ki je pred štirimi leti z veliko nevoljo opazovala policijo in detektive, ki so zaman iskali oclvajalca Lindl>erghovega otroka? Vsakdo st šr spominja, kako so se tedaj zasledovalci zločina spodtikavali eden ob drugega in kako so privatniki s svojim iskanjem zmešnjavo še povečali. Celo zločinski svet je bil najet za iskanje. Cela dežela je bila vznemirjena; tlačila jo je mora. In kaka razlika sedaj! Kako velikansko delo so opravili detektivi pod vodstvom . rvanatelja preiskovalnega in detektivskega urada J. Edgar Hooverja! Vzelo je sicer precej časa, da so 'bili prijeti zadnji štirje zločinci., ki so izkoristili L nd bergli o v slučaj in se lotili sami brezvestnega posla odvajanja. Ves ta čas pa so se z vsakim dnem bolj zavedali, da so zasledovani in da bodo prej ali slej prav gotovo prijeti. Nikdo jih ne more zavidati za čas, ki so ga preživeli po svojem zločinu. Karpis si je med tem časom z operacijo premenil obraz j Robinson je hodil okrog preoblečen v žensko. Vsi so neprestano potovali iz države v državo, iz mesta do mesta, skušajoč razpečati "vroči" denar. Slednjič so prišli v roke pravice in kot je bilo videti v več slučajih, je bilo to za nje skoro odrešenje, kajti preganjalca in zasledovanja so bili že siti. Zvezni detektivi so razrešili skrivnost vseh G2 odvedli in prijeti so bili vsi odvajalci. Zadnji med njimi je bil Thomas Robinson. Ko je zvezni detektivski urad enkrat obračunal z odvajalci, moremo z vso opravičenostjo pričakovati, da bo sedai posvetil vso svojo pa/njo drugim zločinom, kakor n. pr. bančnim ropom. Tukaj pa bodo imeli detektivi mnogo več dela in truda. Medtem ko je denar, s katerim je bil kdo odkupljen, vedno zaznamovan, nima oropani ali ukradeni denar nikakih znakov in ga je kaj lahko izpečati. Najzanesljivejšega sledu tukaj ni. Da je pa bil dosežen tako velik uspeh, so je zahvaliti samo novi takoimenovani Lindbergh o vi postavi, po kateri morejo detektivi zasledovati zločince po vseli državah, medtem ko je bil prej zločinec, ko je enkrat pobegnil v drugo državo, varen pred svojimi zasledovalci, kajti tem ni bilo dovoljeno Rediti zločincu čez mejo svoje države. Upajmo, da bodo Združene državo, ki so bile znane kot dežela, v kateri je bilo največ zločinov, v tem oziru prišle zopet do dobrega imena.______ "Ne več kot pet odstotkov onih na relifu so inozemci. V razmerju k svojdmu številu ni več inozemcev na relifu kot so ameriški državljani." Rt. Rev. John A. Rvan od katoliškega vseučilišča govoril je o vprašanju: "Ali ima inozemec pravico do enake priložnosti za delo?" in poudaril je, da ni bistvenega protislovja med interesi državljana in interesi inozemca in da Amerika ima zadosti sredstev, da preskrbi vse svoje prebivalce s pristojnim preži vitkom. "Izogibati se problemu reorganizacije našega gospodarskega življenja in obdolževati inozemca za ta nedostatek, je ne le malodušno, marveč fiomenja priznanje intelektualnega bankrota na polju ekonomičnih idej." Citiral je odločno Vrhovnega sodišča Združenih držav, ki pravi, da: "pravica do dela za zaslužek v običajnih poklicih občinstva spada k samemu bistvu osebne svobode in oportunitete", kakor jo garantira 14. »imend-ment ustave vsem osebam, enako državljanom in inozemeem. Read Liewis, ravnatelj F.L.T. S., v pregledu orazpravljanju v jutranjem zasedanju izjavil je stališče Konference rekoč: "Ivo smo pripustili inozemca za stalno bivanje, sprejeli smo ga, vsaj začasno, kot člana svoje družbe. Kot tak on je eden od nas in mi ne moremo, ako smo pošteni in pravični, zapostavljati v takih življcnskih stvareh, kot so delo in relif. Enako ravnanje z inozemeem ni le Stvar enostavne pravičnosti, marveč bo tudi prispevalo k najboljšim interesom dežele." Popoldansko zasedanje je bilo pod predseclništvom Joseph P. Ghamerlain-a, profesorja javnega prava na Columbia u-n i verzi in razpravljajo so je o predmetu: "Inozemec in njegovi otroci v odnosa ju napram zločinom in zločinstvom." Mr. Justin Miller od U. S. Depart- ment of Justice poudaril je, da vilic splošnemu mnenju vse študije in statistike dokazujejo, da tujerodec izvršuje znatno manj zločinov v razmerju k svojemu številu kot tukaj rojeni Amerikanec. Profesor Scllin od Pennsvlvanijske univerze govoril je o vprašanju "druge generacije." Will Irwin, dobroznani pisatelj, ožigosal je sedanje proti-inozdmsko gibanje v tej deželi kot razžaljenje ameriške inteligence na banketu, ki je zaključil konferenco in na katerem je predsedovala Miss Josephine Roche, pomožna tajnica zakladnice. Sovraštvo, rekel je, je duševno prokletstvo sedanjega sveta. Ko ni dednih sovražnikov, so nekateri Amerikanci u-dajejo "veseliu sovraštva" in KN J IGARNA "GLAS NARODA" SPREJEMA NAROČILA ZA VODNIKOVO DRUZBC IN MOHORJEVO DRUZBC 1 ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRUŽBO ZNAŠA | — | ZA MOHORJEVO DRUŽBO PA I! —$1.25 — g:: Knjigarna :: p *'Glas Naroda* * I 216 WEST 18th STREET ZiEVi YORK liiMiiiiimiuiimi^ DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO $ 2.1»__________Din. IN 9 C.:«__________Din. 200 9 1M-----Dta. 300 tlL78______Din. 50i fttJ*_____Din. I«* M7.M______Dta. 2tM Za $ I 18.20 $ 44.00 $ 87.50 $174.00 $260.00 Ur 100 Ur 200 Ur 500 Ur 1000 Ur 2000 Ur III 01 CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI ■a V«*"* TtSJlh aeitoT kot seoraj navedeno. bodi* v dlnaijia m Urah dovoljujemo le bolje povoje. uruCiu v IU 91L- DOUKJU 9 ..........910 Ji ..........iit*- ..........921— .......... #4U0 krajo lsplatUc v dolarjih. Prejemnik dot* t NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABU LETTER ZA PRISTOJBINO $L— flEBXENBC PUBLISHING POMB&HX *Gl«i EaroiU" sok, k. x. f Knjige za leto 1937 bodo j % poslane iz stare domovine j 8 naročnikom po poŠti- vesolju sovraštva'' so se za enkrat znosili nad ino-zemcem. Patriotična društva, katerih članstvo temelji na prednikih, ga tolčejo v svetem imenu svojih prodnikov, pri ee-mur pozabljajo, da brez ozira na to, kdaj jo kaka ameriška družina som prišla, prišla jo kot priseljenci dar/išnjega dne — v podpahibju. Oni, ki ob-dolžujejo inozemca vseh smrtnih grehov, bi so lahko spomnili, da 4 * Mayflower'' ni sem privedla lo Elder Brewster-a, učenjaka in provincialnega ari-stokrata, marvoe tudi dečka po 3in<»nii Billington, katerega so Pilgrimci kasneje obesili "radi dobrega in zadostnega razloga." — "Ako imamo deporti-rati inozomeo ali jih pritisniti doli — vzkliknil jo Irwin — pa bodimo vsaj povsem logični. Tzkopajmo kosti Michaelsou-a, našega prvega dobi vatel ja Nobelovo nagrado, Steinmetza, električnega čarovnika, Pupi-na, velikega učenjaka in nikakor ne enega izmed naših najmanjših pisateljev — izkopaj-mo te kosti in pošljimo jih nazaj v Nemčijo in v Jugoslavijo. Prisilimo Tfarvard univerzo, da odpusti odličnega filozofa San-natvana . . . Pošljimo Vr"d.iant-noga Nikolo Teslo v večeru njegovih dni nazaj v Hrvatsko. Na vsak način pa izženimo Alberta Einstem-a, največjo živečo slavo človeškega uma, nazaj v deželo, ki brez dvoima bo znala, kako ceniti ga!" Mr. Irwin je zaključil z vročim apelom za "enako pravičnost za ii;ozemca" in za povratek k duhu tolerance — poglavitni slavi ameriškega narodnega živ- vard univerze, predsednik izmenskega udruženja fizikalnih antropologov, poudarjal jo, da nikako pleme nima monojmla ni na človeške čednosti ni na človeške slabosti. Maurice Hindus, priseljence in dobroznani pisatelj označil je obdolževati inozemca za vsako krizo je prav star "trik" in pokazal jo iz ameriške zgodovine, da vsak val nove imigracije j«» bil izpostavljen napadom onih, ki so prišli poprej. F.L".I.S. DRESIRANE ČEBELE Girard, O. Gospodinjski Klub v Girard, Ohio, prav lepo napreduje; ni dolgo tega kar smo odprle tudi nočni klub, ki napreduje še precej dobro. Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo 23. maja v korist Slovenskega doma veliki pomladanski ples in zabavo. Vse bode prav lepo in po domačo, le pridite iz vseh krajev, vam ne bo žal. Godba bo iz Clevelanda, Eddie Sims orkestra. Eddie nam je obljubil, da bo take valčke in polke igral kakor jili ni še nikoli prej. In tudi Gospodinjski Klub se pridno pripravlja, da bo vsega dovolj in bo najlepše in naj-1 boljše postregel vsem. Torej še enkrat prav vsi prijatelje in znanci iz vseh krajev, pridite 23. maja zvečer med nas. Videli boste da vam nebo žal, in obenem boste imeli priliko si ogledati naše klubovno prostore.. O priliki vam hočebno povrniti: V upanju, da se vidimo 23. maja v Slovenskem domu v Girard, Ohio, vas prav lepo pozdravljam in kličem: Xa veselo svidenje! Marv Gabrovšek. 27 Gordon St., Girard, O. POSLANEC Z OROŽJEM V ZBORNICI S POTA IV. Na Coverdale je precej naših rojakov. Filip Nuncija sva z Markom Rupnikom dobila v postelji Kompanijski zdravnik je bil pri -njem. — Vidiš, to je majna, — je pravil. — Kar naenkrat me je prijelo, v nogah in v križu. Niti ganiti se ne moreni. Kdo ve, koliko dni ali tednov ne bo za zaslužka. Da bi bilo le delo, da bi bilo le zdravje... To željo sem slišal vse povsod. Tako težka je borba za kruh, da zdravju predpostav Ijajo delo. Videla sva Beleta in Raz-borška, Pavla Rolilia in Andreja Kajfeša, Kima in še nešteto drugih. Na Coverdale imajo tudi slovenski dom. Med tamkajšnjimi rojaki je imel še največ sreče Knaus, ki se je lotil politike in trgovine. Mlad je in energičen ter z Dolenjskega doma. Pii Razboršku se mi je zdelo kot da bi ne bil v majnerski naselbini. Ker majna ni obra tovala, so bordarji na vrtu ko še pletli. . . . Marko Hupnik mi je pripovedoval zgodbo svojega živijo- BUDIMPEŠTA, Madžarska, 0|1 n ja. Mlad 15. maja. — Voditelj mad zar- je prišel n njegova v Ameriko. \ Eck i polit lamentu njegovo , ne je pri njem, starejši je ne- kmetske stranke Tibor kj> mi Moon ruiiu. •khardt je rekel, da je vsled j Iz New Yorka ditičilega nasprostva v par-; plMmsvlvaliij0, ta tam pa takoj življenje v; Im(| zeinij0, kjer ga je v nekem O dresiranih bolhah smo že nevarnosti in da je za rad i tega j jasnem trenutku zažejalo po slišali. Morda jo kdo kje v nekega dne prišel v zbornico zj znanju. ' kak«'m cirkusu dresi rane bolho revolverjem. 1 tudi že sam videl. Sedaj pa Predsednik Sztrannyavszky poročajo o dresiranih čebelah, je takoj zahteval, da je Eek-To dresirane čebele pa ne bodo hardtu odvzeta poslanska imu-nastopalo v cirkusu, niti ne na niteta, da ga je mogoče posta-ljubljanskem velesejnm ,ampak yjti prcd sodišče pod obdolžbo, bodo služile drugim resnejšim (]a j(> omadeževal čast parla-namenom. V čebelarskem za- menta. vodu v Moskvi »o poskusili, da Nedavno je imel Eekhart bi čebele privadili na določene (]V0](0j na revolverje z mini-rastlino. Dajali so jim piti si- strskira predsednikom Goem-rup, v katerem so bili mimriošani boesmil> Nikdo pa ni niko • • * v • i i l* t* _ i. 1 war vonji določenih cvetlic ali rastlin, da bi tako čebele pri nabiranju medu navadili na to rastlino in na to cvetlice. Pravijo, da se je ta poskus na kratko razdaljo dobro posrečil. Ali pa bodo čebele tudi na daljšo raz-lalje ubogale, to bo dokazala zadel. Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ijenja. . -----^—* — --- -------- _ . Ernest A. Hooton od Har-jšolo dolgotrajna preiskava. TejZe 42 let izhaja. — Go- __••■-«■ - j poskuse so izvedli zaradi tega, tovo je vreden 50 centov ■^^^^HM^^BHIH^HH'da bolj okrepili prašitev ne- t Naznanilo in Zahvala S tužiiiiu src-em naznanjam vsem prijateljem in ziiunrtan, da j'-' smrt iiretrgala uit življenja moji nikdar i>uzabljeui ženi in materi dveh «»t rok — Faniki Karin I mrla je 14. aprila ob 1. uri popoldne s svojim 2 dni starim »sinom y Community Il«»spital v South Chieago, IB. Pokoiwli smo jo l*> katoliškem obredu 18. aprila na St. Jolm's pokopališču v Ilaroond, Intl. .Dolžnost mc veže, da se zahvalim vsem onim, kateri so jo obiskali za časa njene bolezni in iu««ie tolažili ob njeni smrtni uri. I A" {»o se zahvalim vsem, kateri so darovali za ven«*e ali pa za svete maše. Ti so: Mr. in Mrs. Mike Kobe. Mr. in Mrs. 1'aul Soleič, Mr. in Mrs. John Trocar, Mr. iu Mrs. John I'erko, Mr. in Mrs. Charles Perko, Mr. iu Mrs. John Strus, Mrs. Catherine Kolene. Mr. in .Mrs. Joseph Še-keta. Mr. iu Mrs. Frank Šeketa, Mr. in Mrs«' John Ivanirh, Mr. in Mr<-Frank Balkovee iz Trafford, Fa.. Mr. in Mrs. Anton Veselieh iz Pittsburgh, Pa., Mr. in Mrs. Joseph Povlakovich iz E. Pittsburgh, Pa., Mr. in Mrs!. Joseph Dominik, Mrs. Ceeilija Collovieli, Mr. in Mrs. Matt Bukovee, Misses Anna, Catharine in Albhia Jurjevieh, Mr. in Mrs. Bob Soldo, Mr. Joseph SpeliHi in Mr. Jos. Vitkovich. I>»pa hvala za veuee odseka št. 5 H. K. Zajedniee, katere članica je bila pokojna. Zahvalim se lepo tudi za venec Union Tank Car Co. Lejwt hvala vsem. kateri, ste kaj darovali. In če sem katero ime izpustil, prosim, da mi ne zame rit«,. — LeiK) se zahvalim tudi za dobro iMjstrežl>o jiogrebniku Mr. Košliur. — Lepa hvala tndi Father Uvodiču, kateri jo je spremljal na zadnji i»oti na pokopališče. — Tudi se zahvaljujem vsem, kateri so dali svoje avtomobile na razpolago. Pokojna je bila rojena Vitkovich, lota 1900 v vasi Podklanee na Kranjskem. V Ameriko je prišla 1929 in sieer na Trafford, Pa. Zaradi slabih delavskih razmer je prišla z menoj ln z otroci ln z bratom na Whiting, Ind.. pred 2 letoma. Tukaj zapušča mene, žalujočega soproga, hčer Mary, 5 let staro. sina Joe, 3 leta in brata; enega brata pa v Kanadi. V starem kraju 2 brata in 2 sestri in žalujočo mater. TI pa draga, nikdar pozabljena žena in dobra mati svojih otrok, počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška zemlja. JOSEPH KABIN. Whiting, Ind., 10. maja, 1936. ' t~j . •* * .e 1« i.'' i katerih koristnih rastlin. P mmmmmmm* za Važno potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnita in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na ns aa vsa Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja* potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. »državljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtoam povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Štiri razre«le ljuilske šole .je. imel v Hote«lršiei. To je bila vsii njegova podlaga. Zaeel je citati angleške časopise. Besedo za besedo in je pri vsaki deseti ali dvajseti naletel na izraz, ki je razumel. In tako je šlo večer za večerom, teden za tednom, da je slednjič vedel, kaj čita. Nato je začel naročati knjige, se vpisal v korešponden-čno šolo in kupičil znanje za višje šole. — Potem mi je kompanija prekrižala račune,—mi je pravil, ko sva počivala na parob-ku nad Coverdalom.—Štrajk je sledil štrajku. mezde so se nižale. Ker sem bil eden tistih, ki so se odločno protivili, me je kompanija z družino in z revnim pohištvom vred postavila na cesto. Po tem si lahko predstavljaš, kako je bilo z mojim študiranjem. Nikdar mi pa ni bilo žal, da sem se učil. (Rupnik je edini slovenski starejši premogar, na katerega sem dosedaj naletel, ki je vešč angleščine v govoru in pisavi.) — Danes nam je nekoliko bolje, — je nadaljeval, — in to je po mojem mnenju Roosevel t ova zasluga. Prej je bilo hudo, strašno hudo. —^ Ali vidiš tistih devet kom panijskih hiš? Pokazal je proti slemenu hriba, kjer stoji devet hiš. Osem jih je enonadstropnih, deveta ima pa dve nadstropji. — Se ti zdi čudno, kaj ne? Majnarja, ki je stanoval v tisti hiši, niso mogli pregnati. K/oinpanijski najeteži so poru šili streho, tako da je živela družina med štirimi stenami pod milim nebom. Po par dneh so se premislili. Zgradili so drugo nadstropje in naselili stavkokaze v njem. Šele to je pregnalo zavednega premogar ja s kompanijske lastnine. Vse na svetu, le s stavkokazov ne pod eno streho. . . (Dalje prihodnjič.) K. A. FBENTZEL.: OSEL (Orientalska pravljica) LJUBEZEN PROTI PARAGRAFOV Svetovna vojna je nekega tuilikega častnika poslala v nemške Calie (Aachen), tam se ] je zaljubil v neko mlado doma-icinko. Turek je bil plemenitega rodu, dekletu je ugajal, sledila mu je v Carigrad, kjer je postala gospodarica velike palače. Toda zakon ni bil dogo sre- V Hamadanu glavnem mestu* Adama, je zapazil, da se mu je ženo, ki ga ljubi in skrbi zanj vzaPati in povešal glavo. Vsa 'Živahnost ga je minila; ni se dotaknil krme in nekega jutra se je ulegel, iztegnil svoje, nekoč tako brhke nožiee in je poginil. To je bil hud udarec za nje-gnv( gn lastnika, tem hujši, ker se bila kuga povsod razpadla in se j<> število živ in čet tako skrčilo, da je bilo nemogoče nadomestiti izgnbo, ali pa /a tako visoko ceno. ki je nbotri Ali ni Zmogel. Toda brez oslička tudi kupčevati ni mogel več. Kako naj bi bil svoje blago odpravljal v vasi! V svoji stiski je odšel h kadijo, sodniku, in ga prosil sveta in pomoči. Ta je urloboko potegnil dim iz svojo pipe, nai^u-bančil je čelo in za hip pomislil. Nato je puhnil dima iz ust in rekel: "'Morda se bo dalo kaj storiti. Bodi potolažen in zaupaj v Alaha, da me bo razsvetlil. Vrni se domov in pridi jutri točno eno uro po jutranji molitvi." Ivo je Ali z globokim pok Ionom odšel, je poklical kadi slugo in mu naročil, naj skliče vse mladeniče iz mesta, ki so zmožni dela in ki nimajo nobenega opravka. Ob določenem času se je zbralo precejšnje število zdravih, krepkih fantov, ki so si belili glave, čemu jih je kadi prav za prav poklical k sebi. Slednjič se je kadi v spremstvu Alija pojavil pred njimi. Xa kratko je pozdravil mladeniče in nagovoril najbližjega fanta s čudnim vprašanjem. "Povej, Omar, kakšne misli imaš o žonšSah?" 44Kaj da si mislim o ženskah, kadi?" je osuplo odvrnil Omar. "Samo to vendar, da so krona stvarstva. Ko je Alah ustvaril u imerila napaka. In je ustva- in ki mu spremeni dom v raj il Evo. Moški je božje poskus- na zemlji!" to, ženska pa mojstrsko delo. Tako in slično so odgovarjali <>e oglej si žensko! To čudovi- tudi drugi mladeniči, dokler ni o sorazmerje njenih udov! bil na vrsti Habib, ki je ves Ljubkost njenega pogleda! zakrn.jen in čmeren poslušal Sladkost vsega njenega bitja! hvalnice svojih tovarišev, rlobina njenih čustev! Ali do- "Tlovek mora biti pa že slep, »iš kaj sličnega pri moškem? in gluh," se je razvnemal, "da VI i je moški le od daleč zmo- more imeti takšno mnenje o '.»'il take požrtvovalnosti, vda- ženskah, kakršne sem slišal •losti. :zvestobe? Ali se sploh pravkar. Ženske, da, so lepe! more meriti z njo? Resnično Nekoč sem bil pri morju. Ondi Pota Ljubezni R o m a n 49 'cadi, ženska je krona stvar . .." "Dosti, dosti!" ga je prekinil cadi. "Kar odstopi! Xo, pa ti, Semal!" se je obrnil k drugenu mladeniču. Kakšnih misli i pa ti!" "O, gospod!" je odgovoril Semal. "Premlad sem št», da plavajo morski klobuki, okro-glaste stvarce, ki so na prvi pogled celo mikavne. Pa sem nekoč eno vzel iz vode, da bi si jo natančneje ogledal. A kaj <«'in držal v rokah ? Neko sluzasto, migetajočo nesnago, ki som .}<> s studom vrgel proč. In tako je 7. ženskami. I •«» pobliže m mogel pravilno presojati. To 1 sj jjii oglejte! Čemu so jim h la tega se le zavedam: Kaj bi bil brez matere? V bolečinah me je rodila, vzgojila in vedno pazila name. Ali umreš prešteti vse one noči brez spanja, ki j i 11 j«', večinoma vsa v skrbeh, prebila pri moji posteljici? Ljubim in >poštitjem svojega očeta: vendar, kadar me davijo skrbi in bridkosti, grem koj k materi, da me potolaži. Koliko krat seru kot majhen fantek in Še pozneje položil glavo v njeno naročje in se razjokal, če sem bil žalosten. Tu kolikokrat je pomirila očeta, če se je razsrdil name. ko sem zagrešil kako neumnost! Zakaj,, saj jo tudi on ljubi in ceni. Brez dvo- ]*otiejii.* ('emu si barvajo lien, oi»rvi, ustnice in zobe? O, kar same čutijo, koliko nedo-■daie njih zunanjosti! Glej kadi, kar odvzemi jim vsa lepo-tieja in ]w»1obiio bodo morskim klobukom, ki jih potegiu*s iz vode. I );i j<* njih g1a< lepši kot slavčkovo petje? Ali nisi še nikoli slišal vreščeče babe? Trdim, da je hripavo krakanje lačnih krokarjev ko godba spričo tega! (V se kdaj sprič-kajo minski, je zmeraj ženska vzrok. Ženkn je ko bič za moža, je njegova neserča in njegov pogin. Cim boljše je otre sa. tem bolje zanj." Kadi je s smehljajem sledil nia je mislil nanjo tedaj, ko mi.j,.mil strastnemu izbruhu. Nato je dejal, da je Alah ženske zatolSf, j(k okrenil k Aliju, ki še stal polog njega in ki ni ničesar razumel, in mu je rekel: "Saj veš. Ali, kako je kuga hudo razsajala. Zatorej ti za zdaj ne morem preskrbeti štiri- ustvaril, da zbudijo v nas do bre lastnosti in nam pripomorejo. da je življenje tudi kaj vredno. Mislim, da je resnico govoril." "Dobro si povedal! Od sto- i nožnega pomočnica. Zadovolji-pi" je dejal sodnik in nagovori'' ti se boš moral z dvonožnim. tretjega: "Sajf! Povej ti svojo ■ Tu, glej, vzemi tega mladega mnenjf .f»» iTTabiba v službo! Brez dvoma Sajf je vzliičeno pogledal in j boš zadovoljen ž njim; zakaj, ves obraz se mu je razjasnil: takega osla pač na vsem božjem "Kadi, ali poznaš vrtnico iz J svetil ne boš več dobil!" Si raza ? Kraljica vseh cvetic je. Tn prav takšna ko ta vrtnica, je ženska, ki je najkrasnejše, najdragocenejše in najpopolnejše bitje, karkoli jih je Alah ustvaril. Xjen stas je vitek ko cedra, njena hoja j«' lahkotna ko gazelina; ko ona govori, zveni lepše in čiste.fše ko najljubkej-še slavčkovo petje sredi spomladim ske noči. Vsi nasi veliki pesniki so povedali vse, karkoli so zmogli v hvalo in čast ženskemu bitju. O, kakšen revček. kakšen bera ček je tisti, ki ima prazen harem! Za tega bi bilo bolje, da bi se ne bil rodil. Srečen pa je tisti, ki ima doma sta si bila tedaj še preveč različna. L. 1923 se je žena vrnila k svojim staršem. Tu pa tam sta si pisala še kakšno pisemce, potem pa je prenehala še ta zveza med njima. Prešla so leta in dekle se je v drugič zaljubilo. Ni šlo samo za ljubimkanje, temveč za resno stvar. Toda ko sta se hotela poročiti, je segla preteklost vmes. Ona sicer ni vedela, kje je njen bivši turški mož. Oglasil se ni bil že leta in tudi u-radne poizvedbe so bile ostale zaman. Baje je padel v boju proti Grkom pred Sinimo. Mlada človeka sta pripravita vse za poroko, dala sta se okli-cati in nekega dne sta stopila kot ženin in nevesta pred poročnega uradnika. Toda prav tedaj, ko je ta hotel izvršiti ceremonijo, se je oglasil v sosedni sobi telefon, uradnik je stopil k njemu in neznan glas mu je povedal, da ne sme izvršiti poroke, ker je nevesta že bila poročena in se ni ločila. Poroka sedaj seveda ni mogoča, treba je prvi zakon ločiti. (1e bi se ne bil neznanec, ki ga je gotovo iskati v sorodstvu zaročenke, oglasil v zadnji (minuti, bi se bila okrivila z bigamijo. Sedaj se je začel trd boj z oblastmi. Fina največjih težav je v tem, da je bila zaročenka s prvim zakonom izgubila nemško državljanstvo. Njen zakon bi moglo ločiti le turško sodišče. Toda turške oblasti so ji sporočile, da zakon ni bil vpisan pri nobenem turškem konzulatu, za turške zakone torej ne velja. Ker prvega moža z vsemi poizvedbami nikjer ne morejo najti bi preostalo še to, da bi ga turške oblasti proglasile za mrtvega. Toda tega predloga ona ne more postaviti, ker nima nemškega državljanstva in ji tudi turškega ne priznajo. Tako se mora žena, ki se ne sme poročiti, ruvati v trdem boju z birokracijo, v trdem boju ljubezni proti paragrafom. Knjigo "NASI NAJ-LEPSI KRAJI" smo vsem, ki so bili do nje u-pravičeni, odposlali. V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $1.— KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21G W. 18 ST., NEW YORK i In nehote jo je primerjala z mlado poročeno ženo, ki jo je posetila včeraj. Pritoževala se ji je. da govori njen mož opoludne samo o svojih ■službenih poslih, kar je vendar tako dolgoča -sno. A ko je Agata občudovala sliko njen eg;: moža, ki je visela nad pisalno mizo, je rekla mlada gospa: Ah, da, čisto čedna slika je, velikost je baš prava za ta prostor; seveda pristen Boecklin, kakoršnega ima moja prijateljica, bi še lepše pristojni semkaj. — l)a, da. Vera ima žal prav. Vez, ki veže današnje zakone. je često prav ralrla in njih temelj je večkrat peščen. Smehljaje je Vera pogledala Agato. "Oprosti, da sva se tako poglobila. A povej mi. kako se godi tvojim staršem? V Draždanih žive, kajne? Ali jim ugaja tam?" "Hvala, papanu je prav všeč ondi, Beata je našla nov interes, ki bode na njem pač zgradila svojo srečo; samo mama se še bori z novimi razmerami in je bolehna." 44To mi je žal" — jo je prekinila Vera. — "Egon ali želiš, da pojem?" "Samo če se strinja to z željami dam." "To se razume. Tudi si vajen tega." "Od kdaj poješ. Vera? Prej nisi nikoli pela." Vera je pogledala napol vprašujoče kneza, ki se jej je nasmehnil. "Ko je bila bolezen njega Svetlosti najo-pasnejša, ga ni bilo možno z ničemer pomiriti, samo moj glas je dobrode.jno vplival nanj. — Toda s težko bolnim ne smeš mnogo govoriti. Tako sem se v svojem srčnem strahu domislica nečesa in posrečilo se je. Se sedaj vidim pred seboj Dernhofa ali Krausa — kako sta pritekla, če sem šla malo počivat — ter ju slišim v strahu klicati: 'Pojdite hitro pet,—o—" Poljubil jej je roko. "Kaj si takrat storila zame!" "Takrat sem si pridobila pravico,, da smem biti srečna. Pozneje sem ne v Milanu učila peti in sedaj pojem redno vsak dan." Vstala je. Knez je ponudil Agati roko, da jo povede v glasbeno sobo, medtem ko je Vera odredila, naj bo ob sedmih pripravljena kočija. "Vera, go-pa doktorjeva, je vsa navdušena za to sobo. To me jako veseli." — Kako svež, neprisiljen, zdrav in srečen jc videti! — "Najlepša soba, kar sem jih kdaj videla," .je-odvrnila Agata. "Dragoceni klavir na sredi, zo V BOJU PROTI STRUPENIM PLINOM INDSKI SLON IZUMIRA. V Indiji menda že dolgo časa opazujejo, da indski slon izumira. Sedaj pa so tudi ugotovili, zakaj. Vzrok je igra biljard,, katero igrajo po kavarnah. Pri biljardu igrajo namreč s kroglami, ki so narejene iz slonove kosti. tZa sedcfm bil-jardnili krogel pa porabijo dva slonova zoba. Po statistiki iz leta 1930 pa so na vsem svetu izdelali nič manj kakor dva milijona biljardnih krogel. Ta številka pa je prej prenizka kakor pa previsoka, ker so po vojski začeli biljard mnogo bolj igrati. Zato sedaj v enem letu porabijo skoro toliko krogel kakor so jih poprej v desetih letih. Lahko si torej mislimo, koliko slonov mora dati svoje življenje, da ljudje iz njihovih oklov lahko delajo krogle za biljardno igro. V srednji Afriki so že prepovedali strel jati slone. Tudi v Indiji bodo morali isto ukreniti, če bodo hoteli ohraniti vsaj nekaj slo nov. fe z blazinami ob stenah, ki so okrašene s kipi in slikami glasbenikov, prijetna razsvetljava, te etažere — čudovito!" Izbral je Veri note ter jej pristavil stol. Pela je Schnbertovo "Podoknieo". Ko je končala, se je obrnila k Agati. "Moj glas je le majhen, toda če razveseljuje njega Svetlost, izpolnjuje popolnoma svoj namen. Klavir doni sladko, kaj n?" "Da, ampak nekaj doni še slajše — tvoj glas!" Impulzivno sledeč toplemu čustvu, je poljubil knez Agati roko. "Kako. Agata! Ti imaš solzne oči?" je vzkliknila Vera, stopi vsi k njej. "Hvala ti — vem, da si mi v tem hipu mnogo dala." Resen, skoraj otožen izraz se je razlil po njenem obrazu. Slonela je par trenutkov ob klavirju, potem je zopet sedela in je preludi-rala. Malo po malem se je razvila melanholična arija. Knez pa se je vznemiril. "Vera," je poklical tiho — potem še enkrat nežno opominjaje: "Vera!" Ona se ni brigala. Iz njenih ust so se začelo sipati strastne besede pesmi: .lnz mislim v n-, ko jark«» solini* sveti mi iz morju, j;iz mislim v t«\ ko lune jasne vueti j»o|ok miglja. Jaz vidim te. ko s«* na daljni |niti dviguje prah; ko romar na brvi v mrartii temoti trejiere plali. Jaz (iijcti) ti*, ko slap grimi-i vstaja in val sumi; I»oshišat grem v lilioto mimo gaja, ko vse mob'i. I*ri tebi sem vsa viilno in |M»vsi«li, t| si z mt-noj v življenju in še v grobu b««li le moj. le moj! "O, — nion l)ieu —!" Pokrila si je obraz z rokami. Knez se je dvignil že pri drugem stihu; roka mu je drhtela. Sedaj je stal takoj za njo, jo objel in položil njeno glavo na svoje prsi. "Vera, obetala si mi, da ne za poješ več te pesmi. Že enkrat te je silim vznemirila. Ce«o note sem ti vzel, a sedaj jo poješ zopet! Ali je to prav, ljubica i" Njene oči so se zazrle globoko v njegove. "Kaj ti je, Vera?" "Groza me je pred bodočnostjo," je Šepetala s pridušenim glasom. "Bodi mirna, dragica, saj sem jaz pri tebi/- "Ti si pri meni — o, daj, da čutim, da si pri meni — !" Zakril jo je Agatinim pogledom ter jo poljubljal dolgo in prisrečuo. DALJE PUlDE ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi ppslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 Na sliki vidimo prebivalce Kijeva z maskami proti plinom in v oblekah, skozi katere ne proderejo strupeni plini. Prebivalci se ob vsaki priložnosti vežbajo v obrambi proti napada iz zraka. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori* — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s Bilkami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed fSmrna; Karavana smrti; Na begu v G oropa; Družba En Nacr Cena ______________Lit KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 698 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri dama rib; Med Jezidl Cena _________________li9 PO DIVJEM HURDISTANU 4 knjige, 594 Strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg iz }ačc; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1.50 PO DEŽELI SfcIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča ▼ soteski; nfasiuBA uroka ___________JM Ž L' T I 4 knjige, s olikami, 597 strani Vsebina: I »'»J z medvednm : Jama draiculjev; Končno —; Kili, in njegova poslednja pot Cena .....................LM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" II 216 West 18th Street New York. N. Y. Ilo-iski Srčna stiska ■ ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Zelo malo prisrčno zvene te besede na prijaznost Katarine, v čije bledo lice stopi temna rdečica. Užaljena stine za trenutek ustnice, pred no se pomiri in ji odgovori uljudno: "Seveda — tudi jaz sem videla gospodično Winkler. Toda peljala ste se v prvimi razredu, jaz pa v tretjem/' Nato pa z drugačnim glasom: 44Ali imaš vse, oče? Potem pa moremo od pel jati.' * Z nemim in zelo hladnim pozdravom se poslovi od Gerte, medtem ko ji oče prijazno ponudi roko — "pozdravite doma." Veliko, lepo dekle brez vsake pomoči stopi na voz, prime vajeti, lahen pok z bičem in se naglo odpelje. "To je vendar nesramno," sikne Gerta. Vveliki zadregi stoji oče, toda pravi resno: "Ne tako nesramno, Gerta; proti Katarini si bila zelo malo prijazna." "Sedaj mi pa boš .^o očitaj — Katarina, kdo pa je Katarina? In kako je brez vsakega okusa oblečena! Prav nič me ne ve>eli z vsako prvo sklepati bratovščine," pravi in ošabno dvigne ramo. "Baronica Katarina Bergerjeva ni prva najboljša. Gerta. Ravno nasprotno: vsak se more šteti srečnega, kdor jo ima za prijateljico. o njej ti bom kaj več povedal. — Sedaj stopi na voz: tvoja prtljaga mora vsak čas priti — tukaj je že — tako, sedaj pa gremo. V pol ure sva doma." Malo ozlovoljfiio sedi mlado dekle (»oleg >vojega očeta, ki je z gotovo roko vodil oba rjavčka. Hladen pomladanski veter se igre z Gertinim pajčolanom in klobukom, ki ga mora držati z obema rokatma. "Ojej, mora! hi že vzeti zaprt voz, kot j<» rekla mama — toda hotel sem, «la vidiš svoj dom z vseh strani in da občutiš domači zrak. — Samo počakaj, ko se bova pozneje peljala skozi smrekov gozd. bo že boljše. Ali -i n.- bi zavihala ovratnika ?" 44Samo pusti me, papa; saj nisem tako mehkužna, kot misliš," odvrne kratko, nato pa: "Lipa konja! Zakaj me gledaš tako začudeno? Ali misliš, da se ne razucnem na konje?" "Ali res, Gerta, se kaj zanimaš za nje?" "Seveda! Ali se temu čudiš? Ali sem se tako izpre menila?" "Da, dekle, premeni!« si se, ko me že vprašaš. Mogoče še sama ne veš. In dovoli, da ti povem — napravil sem veliko napako, da sem te pustil, da si bila tako dolgo z doma." "Tukaj j mi bi umrla o«! dolgega časa." "Xc, Gerta; ko bi mogla tukaj prav živeti, ne! Bila si skoro vedno v domači liiši — z drugimi otroci se nisi smela igrati: mogoči' bi se umazala! Žalibog, da sem proti mami vedno popustil, in tako je prišlo, da smo si znotraj tako tuji mislim celo. da svojega očeta nimaš več rada; preveč pri-prost ti je, preveč kmetski." "Toda. papa, kako moreš tako govoriti," svoj lepi obraz obrne k njemu in ga smeje pogleda v oči. "Zelo rada te imam. Toda vidiš, bila muh razvajena iu mi je zoprno vse, kar ni lepo, kar je nizko. — rada imam udobnost, elegantnost, ravno tako kot mama. ki se na deželi tudi ne počuti dobro. Pri njej to tudi ni nič čudnega, ker je bila dvorna dama!" "Seveda, pri mami je nekoliko drugače! Zato pa vendar tebi ni treba biti v tem oziru taka. Na deželi ni nič nelepega in nizkotnega — tukaj je narava — in narava je vedno lepa. Namenoma hočem s teboj govoriti o različnih stvareh, da moreš o tem premišljevati. Mama je zelo mehka in nervozna, kot — to vem sam najboljše — pri teh besedah vzdiline _ zelo, zelo tiho je vsled tega pri nas in hrepenel sem po dnevu, ki te mi zopet prinese. Vedno si bila z«Toma, vedno na potovanjih! Kaj sem tedaj imel od tebe on ti od svojega doma? Samo, da ne bi matere razburjal, sem privolil v vajino voljo, da ste Šle od hiše, jaz pa sem sam sedel doma. Povej mi, Gerta, ali te je to tako zelo zadovoljilo?" "Lagala bi, ko bi rekla ne," pravi nejevoljno in mu hoče potegniti vajeti iz rok, "ali misliš, da ne znam voziti*" "(V rešeš potem bo že tako! Jahati znaš tudi. Zato sem zate že tudi določil konja za jahanje. In če ne boš ostajala dolgo v pernicah, boš mogla vsako jutro z menoj jahati čez polja." "Rada, rada to bo krasno! Tukaj ti bom pokazala, kaj znam. Meni ni noben jarek preširok in nobena meja previsoka." "Gerta, tako drzna?" "O, veselje! Zabava! Violetin brat je bil dober učitelj in sedaj Helmut —" "In pri tem si izgubila srce!" Gerta nekoliko zardi. "Kaj pa misliš, papa; tako lahko se tvoja hči ne pu11 tudi krepak mla denič. ki je takoj skočil z avta, skočil v Savo ter naglo plava je dosegel obupanko ter jo po krčeviti borbi — obupanka se je sploh upirala vsakemu poskusu njene rešitve ter že po prej ni marala sprejeti ponu-jane ji vrvi — s silo potegnil na breg. Dekle je bilo vse pre-mražeuo. Orožniki so dekle najprej zaslišali, potem pa jo izročili ljubljanski policiji. Izkazalo se je, da gre za neko 1S-letno Antonijo O., služkinjo iz Ljubljane, ter doma iz krškega okraja. Dekle se je baje sprlo s svojim fantom ter jo je to tako potrlo, da si je hotela vzeti življenje. Na orožniški postaji in na policiji so dekle primei PRIDRUŽITE SE OSEBNO SPREMLJANEMU VELIKEMU POLETNEMU IZLETU NA SI.AVNKM KKSl'KKSXKM PARNIKU BERENGARIA .... 17. JUNIJA Osebno sprrmlja Mr. M. KKKKOVK1I Manj nego t! dni na oi-eanu. 1'doluie kabine liivSega Turističtic^i ltazn-da so na raz|>ol;):;o |M»tnikom Tretje;ai Itazreda. Kh-gautna ol>ed-ii i«-a in javni prostori. Kuhinja [ki sta n.k rajskem načinu ln brezplačno vino. 1'osHm'ii orkester, kino. plesi in igre. direkten ekspresni vlak iz pariza do ljubljane. zagreba in beograda Zii nad.tljiiii jHijasnila vprašaji«- i>*kaln' ca ago: ta ali pri CUNARD WHITE ST4R 25 broadway NEW YORK jim ni posreeilo ter je danes že umrl. () poiiesreeencu je znano samo ime, uamree Lovrenc Zadel in pa, da j<- rojen 1. 1JSI1S no poueili o nesmistelnosti nje !vsi 1}VUT[ I>oda.tki. » n-iem lm neira poretja. nato pa jo izpustili. USODA KMEČKEGA DEKLETA Lojzika S., 2o-letno kmiecko dekle je zapustila dom in prišla služit v Lljubljano. Bila je poštena kuharica. Zašla pa je na kriva jw»ta. Skrbeti mora za nezakonsko dete. Pismo o glasu pravi, da lioee igrati mestno gospodieno. To ne odgovarja povsem dejstvom. Je pa izvršila nekaj dejanj, ki ni-J so v skladu - kazenskimi paragrafi. R«'dek je namree shiraj v kriminalistiki. da postane ženska — vlomilka. Kar na svojo pest je v 1 mesecu izvršila 7 vlomov. Simonu Kmetecu je med drugim odnesla fi litrov dobre portuiralke in 0 litrov malinovca. Ko je Iti. februarja skušala vlomiti v barako bran-jevke Marijo Brankovieeve, jo je stražnik Pregelj zasačil. Pred malim senatom je Lojzika vse odkrito priznala. Bila je obsojena na ."» mesecev stroireira zapora in 120 Din denarne kazni ali 2 dni zapora. Lojzika je sodbo sprejela. SMRTNA NESREČA NA CESTI manjkajo. Tudi ni znano, kaku se ji* zgodila nesreča. ZA ŽIVLJENJE ZAGORSKIH RUDARJEV Zagorskim rudarjem grozi nov hud udarec: redukcija še itak skromnega števila šihtovj in redukcija prav tako skrom-} nega števila zaposlenih rudar-' jev. Vznemirjenje med zagor-' skimi rudarji in vsemi prebivalstvom je umljivo, saj že sedaj družine zagorskih rudarjev ni- rišite nam za eene voznih II- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York stov. reserva«-ijo kal>ln in pojasnila za potovanje. OGIBAJTE SE GNJECE! Pojdite v Evropo zgodaj v juniju; potujte v popolni udobnosti. Potujte z eksp resnim parnikom PARIS 6. JUNIJA ali pa z Ile de FRANCE 11. JUNIJA 1'amiki od plujejo z novega jxjuiola st. S.S. West -IStli Street. New York City zelo iimiiim: kabin k tretjega razreda so še na kazpol\cio 1'rmlite vsi* |«otrel»no za svoje |*»tova-nje ž»- Z^lasit«* se pri katerem- koli iMM4»l:iš4Vnetii našem zastopniku. Veselilo jih i«., a ko vam ihmio moj;1! biti na uslugo. FRENCH LINE IU State Street New York City ga dobavijo. Trboveljska drnž-! ba se že nekaj let bavi z misli- ma jo niti za goli kruli. \ so-i . . . , . . * i r i tov • ■ jo. iia sploli zapre zagorski rud- boto .)«* sklicala .J K/ v Zagorju s ... 1 , , , , — iii.- • i i --i ' i : nik, ker z lahkoto krne vso sv shotl. ki se ira je uaelezilo okoli; . ' . . SHIPPING NEWS 2(MM> rudarjev in elanov njihovih družin, med temi tudi f>«Mk trboveljskih rudarjev, ki so |>o veri ni prišli rez hrib. Xa -hodu so govorili predstavniki vseh skupin, tako g. Krautber-ger. Vodnšek, Arli. Križnik in dragi. Izpovedali ><> tako raz-loeno trdno voljo vseh rudarjev •la tako m* more ver iti dal'e. Na parnikih. ki «• debelo tiskani, se rrše t domovino izleti ood v« Jstvu® izkušenega Kpremljevalea. lit. maja: Manhattan t Havre jo oddajo iz trboveljskega rudnika. To bi ya pomenilo za Za gorje smrt, zakaj v tem kraju, Europa v Brt.men sploh ni možnosti dragega za-j služka kakor pri rudniku. I'n-d, »- maja propastjo so tudi zagorski trgovci in obrtniki, ki so naveza-l ni na rudarja. Saj je samo se daj razpisanih 5 dražb pri zagorskih trgovcih. Trgovci so namreč v svoji dobroti in v u- 21. maja : Aiiuilaiiiu ▼ Cherbourg XI. maja : Cliatnplain v Ha*re Con le iii SavuU v tienoa LC. maja: Normuu'lie v Havre Izvoljena je bila posebna depu- ...... , f •• i,- i -j -1 t> i i pan iu v bohse ease mn.oiro kre tacija. ki i>o odšla v Beograd. . , . • .. da tam odločno nastopi proti H1*1™11 n,,hn':knn. /fužinam nadaljnjemu zniževanju ž.>lez- ^;laj Im ,ian-,L' pntiskajo up-j» maja: ' iki. Bercngaria v Cherboit-g um Xa 27. aprila so bili klicani ljubljanski reševalci v Stanežiče, so povs,.1M lipravi,Vne ter kjer so naši, na cesti nezavest- bo (lržavj| lllorala nir0l\\i\. nega mosk<*ga. zraven pa raz- ei|- >trani sli5-imfK kako se ver-a bito kolo. Reševalci so pone- 'almva premoga v južnih rad srecenca prepeljali v bolnišni- nikjh kj(M. ni i)n^|MISl.i,iil, n,-co. kjer so se zdravniki zelo a nam prihranite neiKitrehiie^a dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno p^mvnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge uaselhiue. kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin COLORADO: Puehlo, Peter Culi«, A. Saftlč Walsenhurg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago. J. llevčič, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicco in Illinois) Joliet, Mary Bamhich La Salle, J. SpeUch Maseoutah. Frank Augustia North Chicago. Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopirec Steyer, J. Černe (Za PennsylraLia, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Kveleth. I^iuis Gonie Gilliert, Louis Vessel Hilihing, John Povše Virgina. Frank Br^-atich MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls. Frank Maale Cleveland. Anton Bol>ek, Chas. Karl-linger, Jacob Resuik, John Slapnik OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Ktii« Youngstonn. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougliton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin in Frvk Blodnikar Greenshurg, Frank Novak Bartierton. Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloeh Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steeltm. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sekifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUis, Fr. Skak Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rin k Springs. Louis Tanehar Diamonds ille. Joe Rolich Taak zastopnik izda potrdil« za sto-I to, katero je prejel. 7aitopnike topi« UPRAVA "GLAS NARODA" dalje, da TI>P. ne I......ljnistila nobenega delavca, ako se dobave ne bodo znižale, zagorski rudarji in z njimi vsi slovenski pa pričakujejo tudi. da se bo enkrat nehalo umetno forsiranje južnih rudnikov, saj j»' narav-skoraj povsod grozi vsak časjuost čudno, kako more konku-nevarnost jamskih katastrof, rirati celo v Sloveniji premog slovenskim rudnikom pa držav- iz južnih rudnikov, ki ga j«* ne železnice vsako leto utrgu- treba prepeljati s»-cn no več sto jejo količino premoga, ki naj kilometrov doluri progi. s?: Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA t platno rez..............JO v fino usnje vez..........1-50 ▼ najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez............. ▼ fino usnje vez ........ r najfinejše usnje vez KVIŠKU SRCA . J99 1.59 .1.80 t imitirano usnje tez..... t usnje vez ............. t fino usnje \ez......... ▼ najfinejše usnje rez ... ▼ najfinejše usnje trda rez ▼ bel celluloid rez........ . .60 .80 1.— 1.20 130 L20 NEBESA NAŠ DOM r ponarejeno .............L— r najfinejše usnje rez. ....1.50 r najfinejše usnje trda rez. 1.60 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina rez.....1.— Slava Bogu, a mir ljudem fina rez. ................1J0 najfinejša vez.............1.60 Zvontee nebeški, r platno.......80 fina rez..................1.— Vienae. najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: r barvaste platnice vezano .30 r belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnii-e rezano .........30 r belo kost vezano.........35 Key of Heaven fino rezano .............. .35 r usnje rezano .............70 r najfinejše usnje rezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven r celluloid rezano.........1.20 r celluloid najfinejša vez. ..130 V fino usnje vezano .......1J>0 Catholie Pocket Manual: ▼ flno usnje vezano......1.30 Ave Maria: r fino usnje rezano ......1.40 KNJIGARNA "GLAS NARODA' 'JO. maja: l*t'X T 'icD«« Bremeu r Bremen 3. junija: Washington r Havre 5. junija : Quei-n Mary v <*hi-rbourg E ur upa v ltremen C. junija : 1'aris v llavr* Saturnia r Trvt 11. Junija: lie de France r Havre A.<|uitanla r Cherbourg 13. junija : Kremen % Bremen Conte di Savola r Genoa «?. junija: Normandie r Havre 17. junija: Bercngaria v Cherbourg Manhattan r Havre 1*0. junija: £uro|« r Bremen Vu'i-ania r Trst C'hamplain r Havre | -4. junija: Queen Mary r Cherbourg junija: I^Tayette r Havre Rex r (ienoa Aipiitanla r Cbrrbours KO. junija : Normamlle r Ilarr' 1. julija: Washington r Havre 2. julija: Berengaria r CherDourg 3. julija: lie de France r Havre Conte di Savola t Genoa S. juUja: Queen Mary r Cherbourg 1. Julija: Saturn la r Trst Cham plain r Harre 4. julija: Normandie r Harre 5. julija: Hanbattan ▼ Harre 6. julija: Aquitabia r Cherbourg Bremen r Bremen 3. Julija: Rex r Genoa Ji. julija: Europa r Bremen Ile de France r Harre Be ren garia r Cherbourg 5. Julija: Vulcan la r Trs* .9. julija: Queen Mary t Cherbourg w*«hineton » Ham V letošnjem Koledarju ie par lepih kraddh po-resti, ki bodo zanimale I jubitelje leposlovk^