Zakaj zavlačujejo s sanacijo Zbiljskega jezera?
Predvidoma bi morali z jezer-skega dna po zadnjih ocenah dvigniti 300.000 do 400.000 ku-bičnih metrov pcska, gramoza, mivke in mulja. S to količino bi jx)krili površino 30-40 ha 1 m debelo (!) in pri prevozu naložili 20.000 velikih tovornjakov (!).
Tega mulja ne moremo ko-ristno uporabiti v kmetijstvu, ker ni gnojilo, niii ne prava zemlja.
Njegova onesnaženost s tež-kimi kovinami, resda po naj-strožjih evropskih razmerah ne presega dovoljenih koncentracij in je radioaktivna onesnaženost pod dovoljeno, vendar pa je vi-den černobilski vpliv v zgornjih plasteh sedimentov, vidne so tudi povečane koncentracije ostalih elemeniov in kovin zna-čilnih za določeno vrsto indu-strijskih odpadkov. Tudi ocena o onesnaženosti z organskimi strupi je nepopolna, ker sloni na meritvah enega samega vzorca.
Poznavalci         problematike
Zbiljskcga jezera opozarjajo na zahtevnost eiščenja jezcra, saj obslaja nevarnost, da iz enega naredimo več, še težjc reSljivih ekoloških problemov.
Pa še nekaj podatkov ne gre prezreti:
Leia 1952 oz. 53 nastalo Zbiljsko jezero je zaradi osirega dvojnega ovinka pred jezom že samo po sebi močno podvrženo zamuljevanju, na kar bi morali opozoriti že strokovnjaki pri pripravi projekta.
HE Medvode v uporabnem dovoljenju že od samega začetka nima pogoja, ki bi ji nalagal kot glavnemu uporabniku, čiščenje akumulacijskega jezera.
Osnovna namembnost aku-mulacije Zbiljskega jezera na-menjena vršnemu delovanju HE Medvode, praktično ni združ-ljiva s turistično iunkcijo jezera, zaradi prevelikega nihanja gla-dine (l,5m v uporabnem dovo-ljenju), da ne omenjamo škodlji-
vega vpliva na že tako ogroženo rastlinstvo ob bregovih Save.
Zaradi zamuljenosti pa HE Medvode že sedaj ne more več obratovati kot vršna elektrarna, saj se pri spustu gladine »poka-žejo rebra«. Turizem zahteva omejeno nihanje vodne gladine na nekaj desct cm in s tem pre-točno delovanje. Zalo se bo treba odločiti za prioriieto posa-meznih dejavnosti pred dru-gimi.
Najnovejše aktivnosti v smeri sanacije Zbiljskega jezera glede na sklepe zadnjega sestanka ko-misije za sanacijo (22. 5. 1990), izdelava dokončne verzijc sana-cijskega programa ni več daleč. Kot kaže, bo verjetno najugod-nejša in najmanj sporna rešitev deponiranje usedlin po pred-hodncm ločevanju (v hidroci-klonih) na desnem bregu Save
v podaljšku ovinka za pregrado, ki bo ločevala jezero in depo-nijo. Iz ekološkega dinarja za leto 1990 je predviden v skladu s programom tudi sorazmerni delež sredstev Republiške vodnc uprave.
Tako bomo v ietošnjem letu verjetno res prišli do sanacij-skega programa, sama sanacija pa je še neznanka, predvsem od-visna od možnosti za pridobitev velikih sredstev, ki jih bo zaradi velikosti posega zahtevala.
Do takrat pa bo Sava lekla naprej in odlagala mulj ob novo nastajajoče bregove in otočke je-zera.
Pri tem nam je v tolažbo edino le zmanjšano odlaganje naplavin zaradi izgraditve HE Mavčiče. Žal pa se tam ista zgodba ponovno začenja.
Andrej Piltaver