POŠTNINA PLAČANA KDGK&i] t V I m 1 * I JV D II S T II I J A * 0 B R T * FINANCE IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15.— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45.— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40.— LIR. Leto II. št 27 Ir st 2. oktobra 1948 Cena lir 15 STO lahko živi Najnovejši dogovor med anglo-a-eriško VU in italijansko vlado, ki e bil sklenjen v Trstu po posre- 1 »Vanj,, Italijanske gospodarske de-Kacije, ne prinaša po sklenitvi anih marčnih sporazumov v Ri-u bikakšnih poseonih novosti. Do-v°r se nanaša na omenjeni spo- ki določa, da se bosta po-benika vsakih 6 mesecev dogovo-a glede višine finančnih potreb STo-ja. žeVebbar je najnovejši dogovor va-a n’ ker so številke v proračunu za tra*0 polletJe 1948 dokončno ovrgle „ itev' da bi se STO ne moglo fi-je nčn° vzdrževati in preživljati svo-^®a Prebivalstva brez tuje pomoči, v bi bil proračunu dodan podro-Oih POpis Predvidenih izdatkov, red-ja kakor izrednih, bi bilot vsej (] nosti kmalu jasno, da ne redni 2 j biilijarde) ne izredni (5,7 in r’ btilijarde primanjkljaja v pro-Sin Unu nista nujna v določeni vitem Na ža,ost tega popisa ni. Kljub 2, u vemo iz prejšnjih poročil an-6ri'ameriške VU da nastaja redni nu. an^kljal predvsem zaradi ogrom. kratskei stroškov za vzdrževanje biro- »bse. 8a aparata, ki Je v sedanjem ga absolutno nepotreben. ^asn0 je, da bi se dal redni pri-odj^ktjaj znatno zmanjšati in tudi “'resi, aviti, ko bi se STO dokončno 0 nepotrebnega privesa, ki ga rilt|.stavljajo razni »uffici#, s kate-Sta,. aas je obdarila komplicirana l)anska birokracija. it»») izredni izdatki? Vse države jih vtto°,Do razdejanju, ki ga je po- 4, zadnja vojna, in jasno je, ve p 't krediti samo začasne nara-»a t °S°^ila industriji, ki so vpisa-vea Udi med izredne izdatke se seli j* bod0 morala vrniti, aovoriti Zj j Ug'b izdatkih, ki gredo navadno »a aVrševanje raznih javnih del ali vaja razne podpore, kakor jih naglo en° izmed zadnjih poročil anta^ er'ške VU, je težko prav za-b0s *ega. ker niso jasno določeni, biij Praksa je pokazala, da so “tla e*anski izdatki, n. pr. za javna ““VinttanjSi- kakor so jih predvi- bo dobavila angloameri-lir pasu STO-ja okoli 10 milijard ie ,joi-UravnoveSenJe proračuna, kar Ee v Zna ttoriti po členu 11. prilo-to ■ k Tržaškemu statutu. Ali je tt»llja šna Posebna žrtev? S tem se HomCn. re5i bremena, ki bi zanjo “'ttva * 6 mn°žice italijanskega urad-ia bj ’ ki Je zdaj nameščeno v Trstu »a ias v Primeru postavljanja Trsta *i g0 ne tinančne noge moralo odi-*»0 g °V- (Samo železničarjev ima-3.000, in to na 94 km prog). °aije 6in0ga *re mnogo tega denarja za 8le®ein rŽa$ka Pddjetja (plovna, late aa lce> žetezartna, itd.), ki so »tirom*5 V rokab italijanske države, »tav 3 »jihovih eksponentov, če- Sv°b»dnIPada^0 po Birovni P»80dbi ko g einn tržaškemu ozemlju. Taki j|h » tudi dobički mnogih ladij, kajoe aliJa tli vrnila Trstu v bla-ba,Va 'a'iianske države. In kar Je i*Jo jt Marčni sporazumi da- s'v0 n 'anski vladi v roke naazor-lržaske» vs° trgovino Svobodnega z»riSCaga »zemlja. Tako je bil s polito svetovne trgovine odstra, lti||Jansi,Trfita kot nevaren tekmec ''“b'orstv' 'ndustriji in italijanskemu “bseg u- Rimska vlada odmerja “®jem : nanje trgovine Trsta z za-’vaistva 5 'em tudi tržaškemu pre-va v kruhek, ki postaja z dne-tievizaan '«'■ “ai» ki Jih bo italijanska vlada b, „a razpolago angloameriskl atkii, s rugi strani inkasira od trito Zv°znikov. ““■S Se J» ZVU v drugem marčna bo razumu (člen 5.) obvezala, a tinaQ prašanje odškodnine Italiji o* 5'raaje svobodnega tržaške-,a°J f. 3 Predmet bodočih poga-hokočno vlado STO-|.U in (rP. »bveza je sicer proti du- 1 ' Pri) Tržaškega statuta (člen • J»), ki ne omenja o n,-v > ltam-°dnini' vendar Je Jasno, '* či«- 13 Pozneje skušala uvelja-• marčnega sporazuma, hajnovejšega sporazuma »l VzbUja 6eSla vsaJ nekaj številk 2 l( 2V(j nado, da nam Jih prihod- »as pQ Pokl°ni nekaj več v uteho °kaj pasivnih opazovalcev. L. B. klen Finančni sporazum med ZVU in italijansko vlado Dne 22. septembra je bil med predstavniki anglo-ameriške VU Sto-j a in italijanske vlade podpisan finančni sporazum, iz katerega povzemamo naslednje pomembnejše točke; V smislu člena 11. začasnega statuta za Sto bo italijanska vlada stavila na razpolago VU za drugo polovico tekočega leta 9.928.386.335 lir. S to vsoto bodo krili primanjkljaj med rednimi stroški (lir 8.259.889.335 ter rednimi dohodki (7 milijard lir), ki znaša 1.259.889.335 dalje čiste izredne izdatke (5,7 milijard) ter izdatke, ki so v zvezi z obnovo pomorske industrije (2.968.507.000 lir). Na podlagi iste določbe mirovne pogodbe z Italijo bo vojaška uprava na svoj račun; ali na račun industrij, • ki so vključene v Marshallov načrt, lahko dvignila iz italijanske razpoložljivosti dolarjev in funtov šter-lingov znesek do 6 milijonov dolarjev v obdobju 1. VII-1948 — 30. VI 1949. Ta finančna sredstva bo vojaška uprava uporabila za nakup premoga (v vrednosti 1 mil. dolarjev), jekla, železa in železnih proizvodov ter bele pločevine (400.000 dol.) trdega lesa in «Douglas fir» (400.000), železnih in drugih kovinskih spojin (400.000); tobaka (400.000), strojev, industrijske opreme ter industrijskih proizvodov (1 mil. dol. ) ter za plačilo brodnin in prevoznin (1 mil. dolarjev). V zvezi z deblokacijo tržaške indovine v ZDA in z njeno likvidacijo, se bo ustanovil v Trstu poseben sklad za finansiranje industrije v sklopu Marshallovega načrta. Dohodke v tuji valuti, ki jih bodo dobili iz tega vira, ne bodo smatrali kod vplačilo tuje valute s strani italijanske vlade v smislu finančnega sporazuma 9. marca 1948. Anglo-ameriška vojaška uprava se je s svoje strani obvezala da bo izpolnila v tem pogledu naslednje določbe: a) da bo s prihranki pri rednem proračunu ustvarila poseben sklad za finansiranje male in srednje industrije; b) da bo prilagodila kolikor bodo to r.azmere dopuščale svojo politiko določevanja cen glede življenjskih potrebščin s tozadevno politiko italijanske vlade. c) da ne bo zahtevala valute v dolarjih ali funtih šterlingih za nakupe blaga, če se bo lahko isto blago nabavilo na italijanskem trgu ali v okviru italijanskih trgovinskih sporazumov po prav tako ugodnih pogojih, upoštevajoč pri tem cene, čas prevzema in razpoložljive količine; d) da bo prodala vse dobičke, ki so v zvezi z likvidacijo tržaške imo-vine v ZDA italijanskemu menjalnemu uradu (Cambital) razen 20%, ki bodo krili morebitne izgube, in da se bo uporabila Italijanska narodna banka kot bančnega agenta za izvršitev vseh tozadevnih poslov; e) da bo uvažala blago predvideno po Marshallovem planu pod istimi pogoji, ki veljajo v Italiji. Z dogovorom je bil ustanovljen tudi mešani odbor, ki se bo sestal vsak mesec v Rimu in bo razpravljal o zadevah finančnega in gospodarskega značaja in se bo poleg tega bavil tudi z vzporedno' programov v sklopu Marshallovega plana. «NEW YORK TIMES» ZA GOSPODARSKO NEODVISNOST TRSTA Predsednik Ameriške pomoči za Trst (American Reller for Trieste) Oskar Landi poudarja v svojem pismu uredništvu tega lista, da je treba pomagati Trstu, da bi dosegel gospodarsko neodvisnost in da bi lahko izvrševal svoje poslanstvo pomorskega mesta. Pisec se zavzema za to, da se Trstu dovoli posojilo ali da se mu oddajo v najem ameriške tovorne ladje in se mu s tem pripomore, da postane gospodarsko neodvisno pomorsko središče: kajti sedanja delavnost Trsta se razvija na umetni podlagi. BORBA ZA NEMŠKI TRANZIT Vprašanje dokončne razdelitve nemškega tranzita med nemška, belgijska in holandska pristanišča še ni dokončno rešena. Anglo-amariška vojaška uprava JEIA, ki določa o tem, je vsekakor boil) naklonjena nemškim pristaniščem (Bremenu in Hamburgu). V An-versu in z'aisti Rotterdamu, ki je že pred vojno, opravljal in sprejemal ogromne količine nemškega tranzita (nemški tranzit je predstavljal 60% vsega prometa v Rotter* darmi), se vznemirjajo zaradi prevozne politike anglo-ameriške u-prave. »Lloyd Anversois« poroča, da so poga.janjijai med državami Bene-luxa in JEIA-o zašla na mrtvo točko, toda za Anveris in Rotterdam še ni vse zgubljeno, ker1 so v Washigtomu na visokih mestih in pri upravi Marshallovega načrta mnenia; da je treba upoštevati tuffi želje belgijskih in ho-1 andskih pristanišč; seveda gre odi cjčitev ang/lo^ameriški upravi. Pogajanja z guvernerji Biconije bodo zelo težavna. 5 milijonov jardov (1 jard = 0,91 m), blaga bo 18 ameriških tovarn stkalo za ameriške vojake. To naročilo je dal oddelek) Za opremo ameriške vojske. "Business Is business” Nemška industrija izpodriva angleško In to celo v Indiji. Neka angleška tvrdka iz Birminghama, ki izvaža rezila za slamoreznice, je zgubila 10.000 funtov, ker je neka nemška tvrdka iz angleške zasedbene cone vi Nemčiji ponudila podobna rezila po 1/3 nižjih cenah Prvič po drugi svetovni vojni se je zgodilo, da je nemško podjetje izpodrinilo angleško. Zadeva pride pred angleško poslansko zbornico. Podjetje F. L. Wraight Ltd- iz Birminghama je 1. 1946 sklenilo e imdijlsko tvrdko Watkins and Co. Ltd- kupčijo za dobavo 50.000 rezil po 6 šil. 4 penije. V ta na-)men je angleško podjetje razširilo svoj obrat in najelo 30 novih delavcev. Tvrdka, je že dobavila 1/4 naročenega blaga. V tem času ji je neka druga indijska tvrdka sporočila, da ;i nemška podjetja nudijo rezi'a po 1 šiling 6 penijev. Toliko pa -stane angleško tvrdko samo jeklo- Angleška tvrdka je po posredovanju angleškega ministrstva za trgovino zvedela, da se je indijska tvrdka res pogodi'a z nemškim podjetjem »Basa ties«; ministrstvo je izrazilo upanje, da ne bo mogla nemška Amerika je nad francoskim Američani gledajo s strahom na politični in gospodarski razvoj v Franciji. V krogih - Uprave za gospodarsko sodelovanje - (ECA - Economie Cooperation Administration) in samega ameriškega Kongresa obtožujejo francoske državnike, aa je Francija postala »sod brez dna« za ameriško pomoč. »Večina francoskih kritikov je enakega mnenja, nadaljuje William Lowe v »New-York Herald Tribune*. Oni vedo, da francoski delavci pridno delajo za povečanje proizvodnje in obnove. Toda oni vidijo, kako se povečani in na novo ustvarjeni kapital drobi pod kolesi inflacije in finančne anarhije. Ti kritiki niso prepričani, da se da, inflacija pobijati z zakonodajo. Zakoni z novimi davčnimi bremeni v Franciji* prej povečajo beg pred davki kakor državne dohodke. Na račun ameriške pomoči bo Francija do konca junija 1949 prejela 1,312.000 dolarjev; neposredna pomoč iz Amerike v dolarjih znaša 989 milijonov dolarjev. To predstavlja več kakor eno petino vse pomoči, ki jo prejema 19 Marshallovih držav. Francija je sicer dala dragocene pobude za politiko in gospodarsko sodelovanje zapadnih sil, pravi piše-. Toda s to pomočjo ni šel vzporedno razvoj Francije k politični, finančni in gospodarski stalnosti na nacionalni podlagi; to pa Je prvi pogoj za sklepanje mednarodnih zvez. Kot politični in gospodarski pogodbenik predstavlja Fran. razočarana gospodarstvom UJa danes velik rizik. William Lowe dalje ugotavlja, da ni Francija izpolnila osnovnih pogojev, ki jih postavlja Marshallov načrt: ni dala francoskemu gospodarskemu življenju zdrave podlage, ni povečala svoje zunanje trgovine, P n( ustvarila in ohranila finančne stalnosti, ni ustvarila in ohranila ustrezajočega tečaja in ni pripomogla k odstranitvi ovir v mednarodni trgovini. Proizvajalci rajši skrivajo blago, kakor da bi ga prodali, ker računajo na nov skok cen. Doma prodajajo laže po višjih cenah, kakor bi izvažali v inozemstvo. Niti državna denarna pomoč ni ustvarila potrebnega izvoznega poleta. Kljub ogromni zunanji pomoči in naraščajoči proizvodnji ki je že dosegla predvojno, cene v Franciji rastejo in plače zgubljajo na svoji kupni moči. Ljudstvo čedalje teže živi. Proračun je uravnovešen samo na videz, ker ni vlada vanj vnesla 225 milijonov frankov državnih obvez. Francoska vlada bi rada porabila sklad 70 milijard, ki je blokiran pri Francoski banki v okviru Marshallovega načrta in bi ga morala uporabiti za pobijanje inflacije, za finančno podporo podržavljeni, toda za to jej potreben pristanek ECA. Pisec poziva Francijo, da napne vse svoje sile in da se ne plaši pred žrtvami, saj Je bogata in ima preizkušeno delavstvo. Svet gleda nanjo. Nauk iz piščevih izvajanj: Pomagaj si najprej sam ... Tako sami Francozi (Une Semaine dans le Monde») prikazujejo svoje šepave finance in odnos Francije (Marianne) do petičnih Američanov in Angležev. John Buli: «Pravijo o njej, da je tako plemenita». Onde Sam: «O, Skoda, da tako šepa». tvrdka izvršiti naročila, ker so rezila potrebna sami Nemčiji Angleško podjetje je na ta pozvalo ministrstvo za trgovino, naj prepreči, tih bi se omenjene' mu nemškemu podjetju nakazalo potrebno jekla Toda minister je odgovoril, da je to notranja nemška zadeva, v katero se on ne sme vtikati. Lastnik angleškega podjetja je izjavil, da so nemška podjetja sklenila z Indijo kupčije za dobave 600-000 rezil v teku dveh let, in sicer po ceni 1 šil. 6 penijev. Ko bi angleške tovarne hotele proizvajati po tej ceni, bi morale dobiti jeklo še po nižjih cenah kakor pred vojno. Zadeva je seveda razburila angleško javnost. Predstavnik: ministrstva za trgovino je izjavil, da se pred iztekom indijskih naročil1 v Nemčiji ne da ničesar storiti, v bodoče pa ne bo angleška Mipralva1 v Biconiji dovolila izvajanja nelojalne’ konkurence. Neurejene denarne razmere, ko valutni tečaji še niso bili jasno določeni, so omogočile drzno potezo nemških podjetij. .General Motors" prevzame „FIAT" in „Lancio"? Pariški list «La Vie Financiére», ki navadno piše po namenih francoskih gospodarskih ministrstev, se vznemirja zaradi pogajanj med ameriško tvrdko svetovnega slovesa «General Motors» in italijanskima tovarnama «FIAT» in «Lancia», ki gre. do za tem, da ameriška tvrdka prevzame obe italijanski avtomobilski podjetji. Ako se to zgodi, bodo italijanska podjetja, razpolagala z o-gromnimi kapitali za nabavo surovin in v kratkem času bodo prevladala na evropskem avtomobilskem trgu. To bi spravilo v nevarnost tudi francosko avtomobilsko industrijo. Ako bi se akcija za gospodarsko združitev Evrope izvedla do skrajne meje in bi se znižale carine na u-voz avtomobilov, bi proizvodi «General Motors» in omenjenih italijanskih podjetij poplavili vso Evropo. «La Vie Financiére» ostro kritizira postopek ameriškega podjetja, češ, da je nasproten namenom Marshallovega načrta; v duhu tega načrta bi se po mnenju lista morala obnova Evrope nasloniti na proizvodnjo in delavnost samih evropskih držav. List poudarja, da budno pazi na nadaljnji potek te zadeve. TERG0V1NA PRED POLITIKO Anglija se pogaja s Sovjesko zvezo Po vesteh iz ameriških virov je Velika Britanija ponudila Sovjetski zvezi sklenitev trgovinskega sporazuma za dobo štirih let, ki naj bi se obnovil ob izteku sedanjega. Ve- lika Britanija zahteva od Sovjetske zveze dobavo 6 milijonov ton žita v teku teh štirih let. Angleži se zdaj pogajajo z Rusi v Londonu s posredništvom sovjetskega poslaništva, ki ga vodi poslanik Zarubin. Sovjetska zveza bo dobavljala poleg tega železno rudo in mangan, da bi na ta način podprla angleško industrijo pri izvrševanju sovjetskih naročil. Anglija zahteva večje količine blaga, kakor so prvotno pričakovali Sovjeti. Ne gre samo za pšenico, temveč tudi za druge žitarice. Poleg tega bi Angleži radi imeli gradbeni les, surovine za težko industrijo in lan. Sovjetska zveza želi od Anglije elektrotehničnih motorjev, železniške opreme ladij, visokih peči kavčuka in volne. «Reuter» poroča, da se pogajanja razvijajo ugodno. Sovjetska zveza je nedavno zaključila z angleškimi tvrdkami pogodbo za dobavo Diese-lovih generatorjev v vrednosti 3,5 milijona funtov šterlingov. S tem naročilom so dosegla dosedanja sovjetska naročila pri angleški elektrotehnični industriji 6,5 milijona funtov. Angleži so že dobavili za pol milijona funtov elektrotehničnega materiala. FANCOSKA AVTOMOBILSKA PROIZVODNJA Avtomobilska proizvodnja v Franciji stalno narašča in je junija znašala 17.696 avtomobilov (maja 16.257). Kmalu bo dosegla predvojno višino, t.j. 18.950 komadov. V juniju tega leta so izdelali 8.917 osebnih in 8.960 tovornih avtomobilov. Jugoslavija in Tržaški sejem Na našo prošnjo nam Je vodja Jugoslovanske gospodar, delegacije na Tržaškem sejmu dr. Dular podal naslednje mnenje o sejmu: »S strani sejmske uprave smo bili ljubeznivo sprejeti. Potrudili smo se, da prikažemo naše izvozne artikle nazorno in v okusnem dekorativnem okviru. Na žalost so bili naši razstavni prostori razdeljeni po blagovnih skupinah. Mi bi si bolj želeli enotne skupne prostore za prikaz našega skupnega potenciala, ker razstavljamo kolektivno podvod-stvom Jugoslovenske trgovinske zbornice v Beogradu in ne po posameznih izvoznih podjetjih. Tržaški sejem je v primeri z drugimi, na katerih razstavlja Jugoslavija kolektivno, majhen; vendar pa smatramo Tržaški sejem za dobro tranzitno tržišče. To naše stališče so potrdili tudi številni interesenti za naše blago, katerih več kakor polovice Je bila izven teritorija Svobodnega tržaškega ozemlja. Veseli nas, da so se za naše razstavljene predmete zanimali obiskovalci iz najrazličnejših poklicev. Glede izmenjave blaga naj dodamo, da je Jugoslavija zainteresirana za nakup tržaških industrijskih izdelkov, zlasti kovinske stroke. Veseli nas, da so se za naše razstavljene predmete zanimali obiskovalci iz najrazličnejših poklicev*. Spor med funtom in liro Angleško finančno ministrstvo zahteva v pismu na italijansko vlada naj takoj ustavi kvotirame funta na poluradni borzi, ker obstoji v Italiji težnja, da se vrednost funta potisne navzdo1 • Anglija želi, da se rum ceni samo po uradnem tečaju. Zaradi te napetosti je angleški finančni minister naročil Angleški banki, naj ne odpre italijanskim tvrdkam novih kreditov- Vsled tega trpi tudi vsa angleško- italijanska trgovina. Posledice valutnega spora med Anglijo in Italijo se opažajo tudi v Trstu, kamor že deli časa ne -prihajajo več angleški listi. Spor g ede obračunavanja cene ovira pošiljanja ang-eških listov. LIRA KOLEBA Dolar je 31. avgusta stal 590 lir in 1 gr. zlata 910 lir, čez me- sec dni (29. isep.) si plačal po borznem tečaju za dolar 625 lir, za gr. zlata 960 lir- Švicarski list »Der Bund« poroča iz Rima, da se v Italiji zopet pojavlja predlog, naj bi se lira znižala na 800 lir za dolai-Zato se zavzemajo predvsem im. dustrijci, ki trdijo, da so proizvodni stroški 20 d O' 30% nad mednalrotihimL Tega mnenja je tudi minister prof. Tremelloni. Z razvrednotenjem lire bi se znižale Cene italijanskega blaga za tuje kupce. Italijanski finančni minister Fella in vlada sploh sta proti razvrednotenju. Novi funti. Angleška banka je izdala nove bankovce po 5 funtov. Papir je tanjši kakor dosedanji, -sicer se bankovci prav malo razlikujejo od sedanjih; vinjeti v zgornjem levem kotu je dodana nova črta med morjem in nebom. Dosedanji bankovci ostanejo v veljavi. ! ! Stran 2 GOSPODARSTVO 2. oktobra 19^. ; Češkoslovaška zunanja trgovina ž iva h n e j š a Bilanca zunanje trgovine za prvih sedmih mesecev leta 1948 izkazuje za 24,7 milijarde kčs uvoza in 20,3 milijarde kčs izvoza. Njena skupna vrednost je torej znašala 45 milijard kčs in se je zaključila s pasivnim saldom 4,4 milijarde. Oglejmo si nekoliko njeno strukturo! Posledice slabe letine Pri uvozu je odpadlo: na živino 1,1%, na živežne potrebščine vštevši pijače 33,1%, na surovine in polizdelke 46,0%, na končne izdelke pa 19,8%. Preseneča izredno visoki od stotek uvoženih živil: od lanskega povprečja 14% se je letos v februarju po stalnem naraščanju od decembra dalje dvignil celo na 42,1% in znaša za obdobje prvih sedmih mesecev letošnjega leta še vedno skoro eno tretjino celokupnega uvoza. Ob primerjavi statističnih podatkov za posamezne mesece pa se izkaže, da se je začelo to razmerje že v mesecu maju vidno spreminjati, in sicer pred vsem v korist uvozu surovin in pol izdelkov; v juliju je odpadlo na uvoz živil in pijač le še 20,7%, dočim se je uvoz surovin In polizdelkov dvignil od 37,7% celokupnega uvoza v februarju na 56,7% v juliju. Nenavadno veliki uvoz živil in -obenem tudi visoki pasivni saldo v znesku skoro 4% milijarde kčs, je brez dvoma pripisati v največji meri izredno slabi lanski letini, ki je na eni strani narekovala uvoz velikih količin živežnih potrebščin, na drugi strani pa zmanjšala izvozne možnosti, zlasti glede krompirja, sladkorja, hmelja in ječmenovega sladu. Pripomniti moramo da kaže pasivni saldo zadnje mesece tendenco znatnega padanja. Tako se je v mesecu avgustu znižal za nad 100 milijonov na 4,29 milijarde kčs. Po vrednosti blaga, ki je bilo u-voženo v letošnjem juliju, so si uvoz. ni artikli sledili v tem-le vrstnem redu: bele kovine (321 milijonov kčs), železna ruda (209 milj.), surove kože, bombaž (145 milj.), tobak, premog, oljna semena, presno maslo ter mast in slanina (101 milj.), orodni stroji in pritikline, naravna in sintetična guma, volna, električni stroji in aparati in elektrotehnični material, žitarice (ječmen, oves, koruza, pšenica in rž), rajon (34,7 milj.), ribje olje, katranovo olje, mineralna olja, odpadki surovega mineralnega olja, oljne pogače, ta-ninski ekstrakti in strojila, gredelj (surovo železo), sol za gospodinjstvo in za industrijske svrhe, staro železo, piriti, lan, juta, les, manganova ruda, konoplja, železne zlitine, svila (617.000 kčs). Pri izvozu prednjačijo zdaleka če. škoslovaški končni izdelki, ki so v prvih sedmih mesecih t. 1. zavzeli 83,7% celotnega izvoza. Od ostalih 16,3% je odpadlo 14,2% na surovine in polizdelke, 2,1% pa na živežne potrebščine, vštevši pijače. Meseca julija so si izvozni artikli, računano po vrednosti, sledili v na-' slednjem vrstnem redu: artikli iz železa in jekla (543 milj. kčs), stroji, instrumenti in pritikline (395 milj.), vozila (227 milj.), bombaževinasti Izdelki (211 milj.), steklo in stekleni izdelki, električni stroji in aparati ter elektrotehnični material, kemične snovi in kemični izdelki, koks, les (72 milj.), usnjena obutev, volneni artikli, papir in lepenka, lignit, konfekcijsko blago in perilo, celuloza, lesni izdelki, izdelki iz papirja, izdelki iz jute, kovinsko okrasje, sladkor (11 milj.), izdelki iz struženega in rezljanega lesa, slad (5,7 milj.), hmelj (4,77 milj.), rokavice iz kože itd. V primerjavi z letom 1947, ko je znašal celotni uvoz in izvoz 57,2 milijard kčs, je opaziti močno naraščanje zunanje trgovine, v primerjavi s samim obdobjem januar - julij 1947 se je vrednost uvoza v istem letošnjem obdobju povečala za 9,4, vrednost izvoza pa za 3,5 milijarde kčs. Delež posameznih držav Obseg zunanje trgovine s posameznimi državami je razviden iz naslednje razpredélnice, v kateri prinašamo podatke za obdobje januar - ju- lij 1948 in za primerjavo podatke za celoi leto 1947, vse to v tisočih kčs. (Odstotki prikazujejo delež posameznih držav v razmerju s celotno trgovino.) Uvoz Izvoz * * Država 1948 1948 Skupno % 1947 % POLITIČNA STRAN 1. ZSSR 4,496.7 2,789.6 7,286.3 16,19 3,221 5,63 2. Vel. Brit. 2,634.4 931.9 3,566.3 7,26 5,198 9,08 TRŽAŠKEGA SEJMA 3. Jugoslavija 1,470.3 1,625.9 3,096.2 6,88 3,125 5,46 4. Holandska 1,251.4 1,265.3 2,516.7 5,59 4,120 7,20 Ce si v informacijskem uradu 5. Poljska 1,025.1 1,407.1 2,432.2 5,40 1,167 2,04 Tržaškega sejma postavil vpraša- 6. Švica 1,195.2 1,106.9 2,302.1 5,12 5,141 8,98 nje, koliko tržaških tvrdk je raz- 7. ZDA 1,401.3 669,7 2,071.0 4,60 4,166 7,28 stavilo, so ti odgovorili: Lahko 8. Švedska 1,086.7 736.4 1,823.1 4,05 4,086 7,14 vam damo skupno šteuiJo- italijan- 9. Romunija 964.4 670.1 1,634.5 3,63 643 1,12 skih in tržaških tvrdk. Namen tt 10. Madžarska 644.4 662.9 1,307.3 2,90 1,371 2,40 matematike je bil jasen- Poročilo 11. Avstrija 480.8 779.9 1.2601.7 2,80 1,514 2,64 ameriške poročevalske službe 12. Belgija 767.4 482.2 1,249.6 2,78 3,145 5,50 »Assiciated Press« iz Trsta, ki ga 13. Italija 517.2 713.8 1,231.0 2,73 2,398 4,19 je objavila »New-York Herald 14. Francija 602.6 595.7 1,198.3 2,66 1,878 3,28 Tribune« (18 septembra) pod na- 15. Egipt 800.7 266.3 1,067.0 2,37 1,199 2,09 slovom »Italija ima v Trstu vse 16. Turčija 429.9 460.0 889.9 1,95 1,450 2,53 stojtnice raze'n devetih«, navaja 17. Bolgarija 397.2 469.8 867.0 1,92 1,523 2,66 37 tvrdk iz Italije in 9 drugih 18. Argentina 606.6 238.0 844.6 1,88 868 1,52 (od teh osem iz Jugoslavije), ne 19. Palestina 117.9 562.7 680.6 1,51 741 1,29 omenja pa tržaških tvrdk. Poleg 20. Indija 542.6 132.2 674.8 • 1,50 837 1,46 tega pravi, da je italijanska in- 21. Kanada 527.5 108.8 636.3 1,41 527 0,92 dustrija razstavila vse svoje naj- 22. Danska 284.5 321.1 605.6 1,34 1,485 2,60 ncfvejiše proizvode, oc^ ladij do 23. Sov. C. Nemč. 348.7 191.9 540.6 2,31 779 1,36 avtomobilov, od proizvodov lahke 24. Biconija 81.1 418.6 499.7 2,31 779 1,36 do proizvodov težke industrije-: 25. Norveška 308.0 183.9 491.9 1,09 1,222 2,13 Razstavljalci proizvoaov tržaških 26. Brazilija (jan.-jun.) 230.1 207.0 437.1 0,97 1,082 1,89 'ladjedelnic in druge tržaške in- 27. Avstralija 98.4 330.0 428.4 0,95 289 0,51 dustrije so torej vsi vključeni v 28. Grčija 269.4 69.7 (jun.) — 0,47 504 0,88 italijanske. Poročilo ameriške 29. Juž. Afr. U. 57.8 182.5 240.4 0,35 312 0,54 agencije se Zaključuje'- Množično Naraščanje trgovine z vzhodnimi državami Ze prvi pogled na razpredelnico nam pokaže ogromni porast trgovinske izmenjave s Sovjetsko zvezo, in sicer tako količinsko kakor tudi odstotno. Velik del tega porasta gre na rovaš uvoza živilskih potrebščin, posebno žitaric, v minuli zimi. Vendar pa je pojav porasta trgovine značilen za stik CSR z vsemi državami ljudske demokracije (Sovjetsko zvezo, Poljsko, Madžarsko, Jugoslavijo, Bolgarijo in Romunijo), s katerimi je tesno povezala svoje gospodarstvo; saj je zajela trgovina z njimi v prvih letošnjih sedmih mesecih 36,92% celotnega uvoza in izvoza, napram 19,31% v letu 1947. Kar zadeva tako imenovane za-padne države, se je njihov delež na češkoslovaški zunanji trgovini v splošnem sicer zmanjšal po odstotkih, ne pa povsod tudi količinsko. Čvrsto tendenco je opaziti zlasti v trgovini z Anglijo, Holandsko, ZDA, Avstrijo in Francijo, Argentino, Kanado in Nemčijo. Končno zanesljivo sliko nihanja nam bodo seveda mogli nuditi samo podatki za celo leto 1948, posebno ker bo v prihodnjih mesecih igrala vidno vlogo češkoslovaška jesenska izvozna kampanja in verjetno tudi nove trgovinske pogodbe, ki jih CSR sedaj sklepa. Razvoj zunanje trgovine Sto-ja Trgovina s posameznimi drža-1 vami se je v mesecu maju in v | UVOZ juniju razvijala tako-le (po vrednosti v lirah). IZVOZ maj junij maj junij Avstrija 12.390-916 27.6 34.148 28.558.468 10.672.950 Belgija 1-705.482 — 955.438 2.875.643 Brazilija 58.143.275 57.875.858 2.098.544 — Cehoslovaška 58.138.760 51.2 96.491 69-803.858 29.7691802 Ju,gosi' avija 21.138.446 93.335.129 62.261.544 76.738.019 Angliijiai 9.863.384 9.188.365 36.800 31-800 ZDA 337.886.654 197.958.427 4.810.784 2-824.950 Švica 28-934.929 2.761.356 75.114.984 25.451.915 Madžarska — 316.250 — — V prvem polletju letošnjega leta je bilo iz inozemstva uvoženega fo'aga v vredno~ti 5-968.136.961 lir izvoženega pa 2.186.224.816. Pri tem ni zapopadena Italija, ker je bild STO z mainimi sporazumi vključeno vi italijanski carinski sistem. PODRAŽITEV ŽIVIL IN OBLEKE Iz zadniega Statističnega bite' na vojaške uprave posnemamo nas'ednje gospodarske podatke: V primerjavi a cenami iz 'eta 1938 je na področju živil dosegel junija tega leta naj večjo podražitev! parmeza-nski sir- (108 krat v primerjavi z letom 1948); saia-ma in meso (86 krat), maslo (85), -sa ama (83), fižol in krompir (82) jabolka (80), kruh (79). Najmanj so podražile češnje (30), s adkor (41) ter jajca in vino. (50). Med ostalimi življenjskimi potrebščinami je milo podražilo 150 krat, blago za namizne prte 102, moški čevlji 88 krat. Vedno v primerjavi z 1 v letui 1938 je stala junija 1948 moška, obleka 56, volna v štrenah 60, ženske nogavice Bemberg 47, vztopnime za kinomatoigraf 40, brivec 32, drva 72 ter og'je 69. ITALIJA BO UVAŽALA BAKER iz Cile-a proti plači'u v šibkih valutah; tako poročajo iz rimskih industrijskih krogov. Jugoslavija na drugem mestu Posebnega poudarka je vredno, da je zavzela Jugoslavija v dosedanjem letošnjem češkoslovaškem izvozu drugo, v uvozu in celokupnem prometu pa tretje mesto, takoj za Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. V CSR je uvažala koruzo, oljne pogače, sončnično seme bombažno seme, svinjsko meso in mast, govedino in teletino, posušeno meso, mesne konserve, koštrunovino, perutnino, jajca, morske in sladkovodne ribe, drva in les za žage, vrbovino, ho (P nik in konopljo, kemične proizvode (proizvode suhe destilacije lesa), sodo, magnezijev sulfat, eterična olja, zdravilne rastline, opij, azbest, ma-gnezit, sadro (gips), pirit, kromovo in železno rudo, boksit, ferokrom, svinec, bizmut, baker, cink, tobak, ter sadje in zelenjavo, - zameno za: koks, proizvode železarske industrije, strojne konstrukcije (največ motoriziranih vozil), kemične proizvode, keramiko, steklarske izdelke ter za proizvode iz usnja in gume. V smislu sporazuma z dne 24. maja 1948 ima vrednost izmenjave v razdobju od 1. oktobra 1947 do konca leta 1948 doseči skupaj 5,5 milijarde kčs. Prav tako je zanimivo, da je Italija, s katero je CSR trgovala doslej samo na temelju zasebnih kompenzacij, šele na 13. mestu gornje lestvice. Izboljšanja trgovinskih odnosov si obetata obe državi od nove pogodbe, za čije sklenitev se vrše pogajanja in ki naj bi vpeljala sistem kliringa. Po izjavi češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino prihajajo med češkoslovaškimi izvoznimi artikli v Italijo vpoštev v prvi vrsti sladkor, hmelj, slad, proizvodi kovinske, mehanične, celulozne in tekstilne industrije, lesni proizvodi, steklo, porcelan, keramika in kemični proizvodi, od1 italijanskih za CSR pa v prvi vrsti kroglični ležaji, računski stroji, razni specialni stroji, niti umetne svile, svila, olje, riž. ČSR - Levant Za tržaški trgovski svet posebno zanimiv je promet CSR z Levanto in Daljnim vzhodom, to je z Grčijo, Turčijo, Palestino, Egiptom, Indijo in Avstralijo. Celokupni uvoz in izvoz v te dežele oziroma iz njih je v letu 1947 znašal 5020 milijonov kčs ali 8,75%, v prvih sedmih mesecih 1948 pa 3740)7 milijonov kčs ali 8,76% od skupne češkoslovaške zunanje trgovine. Iz tega je razvidno da je ostal delež teh držav v letošnjem letu nespremenjen, oziroma da se je spričo splošnega porasta češkoslovaške zunanje trgovine količinsko celo povečal. S temi državami so imele dežele CSR vedno zelo živahne trgovinske stike in je levji delež pri tej trgovini odpadel nekdaj na Trst. Kako je pa danes, in kaj je bilo storjeno, da bi Trst zopet postal vez med CSR in Vzhodom? Kakor je iz gornjega razvidno, postajajo češkoslovaški gospodarski stiki z zunanjim svetom vse živahnejši. Mesec avgust 1948 beleži nadaljnje znižanje pasivnega salda: uvoženega je bilo blaga za 2,4 milijarde, izvoženega pa za 2,5 milijarde kčs. Češkoslovaško ministrstvo za zunanjo trgovino je v iskanju trgovinskih stikov zelo aktivno. Izmed že sklenjenih novejših_ trgovinskih pogodb naj omenimo pogodbo s Francijo, Holandsko in Avstrijo; pogajanja pa se vrše med drugim s Finsko, Palestino in Svico. V Južni Ameriki se mudi že dalje časa češkoslovaška delegacija z namenom, da uspešno zaključi pogajanja z državami Južne in Srednje Amerike, v prvi vrsti z Argentino, Brazilijo in -MehjLkom. Tudi s Pakistanom bo predvidoma v kratkem sklenjen u-goden trgovinski sporazum. udeležbo itailijanlskih tvrdk, prikazujejo Italiji naklonjeni listi kót dokazi nove vitalnosti italijanske industrije«- O d m evi s ejma v Bar i ju TAKO SE DELA V zadnji številki smo poročali 0 ve ikopoteznosti organizatorjev velesejma v Bariju, z namenom, da bi se tudi organizatorji Tržaškega sejma naučili, kako je treba delati. Omenili smo n. pr., kako je rimski list »II Globo« v številki posvečeni bariiskemu velesejmu objavil tudi dolg .članek v srbohrvaščini. V drugi števiki, ki je bila tudi posvečena sejmu v Bariju in gospodarstvu južne Italije, je priobčili list v srbohrvaščini članek delegacije Trgovske zbornice Jugoslavije v Beogradu, s sliko vhoda vi jugoslovanski oddelek na sejmu. »Jugoslavenska privreda, a oso-bito drvena industrija i šumar-stvo Jugoslavije, pridaje veliku važnost avogodišnjem velesajmu u Bariju. Taj velesajam obečaje mnogo, j er je organizacijski na višini. Tome su doptrinjele Ujepe poslovne tradicije tržišta Bari, kad i geografski položaj toga grada, ko ji pretstavlja idealnu športu izmedju Italije i zemalja Ju-goistočne Evrope i Levanta. Ju-goslavenskoj je privredi mnogo std'-o do sve jačeg proširenja poslovnih veza izmedju dvije zemlje 1 ona vjeruje, da če velesajam u Bariju u tom cilju biti od velike obostrane koristi. Industrijski proizvodi Italije mogu nači, a več i nalaze dobar placement na ju-góslavenskom tržištu, dok obratno jugosHaven.'fki proizvedi, osobito drvene industrije i šumarstvu trameni su u Italiji, j er su kvalitetno dobri, a poslovno uvijek Jako na dohvatu. Svi uslovi za jaku i živu izmje-nu dobara izmedju dvije zemlje postelje u punoj m j eri, a velesajam, kao što je ovaj u Bariju može odlično poslužiti tom po-dlovnom oživljenju. Zahvaljujemo direkciji veiesaj-m'a na iskazanoj nam susretliivo-sti, a. čestitajuč za dobru organi-zaciju želimo da velesajam uspje u svakom pogledu-Delegacija Trgovinske komore Jugoslavije — Beograd ZAPAD IN VZHOD Sporazum na področju kmetijstva Pod okriljem evropske gospodarske komisije OZN se ie te dni sestal v Ženevi kmetijski kvimi-tet, da bi preučil vprašanje vskla-ditve in povečanja kmetijske proizvodnje, kakor tudi živahnejše lizmenijjave kmetijskih pridelkov in kmetijskega orodja. Med J 4 državami so poslala svoje predstavnike tudi Poljska, Jugoslavija, in Cehoslovaška. Po kratkem zasedanju je bil dosežen načelen sporazum, ki mu zapadni gospodarski tisk pripisuje velik pomen, češ, da gre dejansko za sporazumi med zapadnimi in vzhodnimi državami na področju kmetijstva. Poleg omenjenih držav so bi’e zastopane ZDA, Velika Britanija, Belgija, Danska, Francija, Italija, LukisembUr.g, Holandija,, Norveška, Švedska in Švica. Inicijativno je poisegei v razpravo poljski delegat, ki je naglasil, da. so' nujno potrebna obvestila o potrebah posameznih držav, da bi druge lahko pravilno sestavile svoje proizvodne načrte. V pogledu kmetijske izmenjave: so potrebni praktični sporazumi, na podlagi katerih bi države lahko uvozile n. pr- kmetijske stroje in jih plačale z izvozom kmetijskih pridelkov- Komite je predlog k©'iškega delegata sprejel medj svoje sklepe. V smislu sklepov komiteja naj bi države med seta oj no izmenjavale obvestila o Btvbjih potrebah in -proizvodnih možnostih, da bi se proizvodnja lahko vsfc'adila z dejanskimi potrebami- Danes se dogaja, da v nekaterih državah propadajo, in to zaradi slabe razvite izmenjave, medtem ko druge države skoro stradajo. Da se temu izognemo niso dovolj dvostranski trgovski sporazumi, temveč so potrebni mnogostranraki. Nadalje je treba čim bolj uporabljati umetna gnojila in o potrebah v posameznih državah obveščati proizvajalce. Kemičnih -sredstev za pobijanje raznih škodljivcev je dovo'i, toda treba jih je standardizirati. Omejevanje izvoza bi povzročilo avtarbijo Geneviève Briisson se v »La Trdbune des Nations« bavi z naj-noveijšimi -pobudami za živahnejšo trgovinsko izmenjavo med Vzhodom in Zapadom, trdeč, da so ameriške pobude v tej smeri za zidaj samo teoretične prirode. V Ameriki so opazili, da je proizvodnja v! raznih evropskih državah, kakor y Angliji in Franciji že dosegla predvojno raven, toda svetovna trgovina v zadnjem času celo nazaduje. Svetovna izmenjava je bila lanskega leta za 10% izpod predvojne, vi prvih treh mesecih 1948 leta pa je padla za 5%. Tega je kriva politika »razločevanja«, t. j. namenoma zmanjšanega izvoza v nekatere države (prepovedanega izvoza tako imenovanih strateških proizvodov v Sovjetsko zvezo in njene zavezniške države). Po’jska vlada je postavila to -vprašanje tudi na dnevni re|j zasedanja OZN v Parizu. ZDA zdaj pozivajo zapadne dlrža-ve naj -skušajo razviti trgovino z vzhodnimi, da b-i se ne zanašale preveč na stalno pomoč lz Amerike. Lansko leto so zapadne evropske diržave izvozile na Vzhod (brez ZSSR) komaj 44% predvojnega izvoza, vzhodne države so izvozile na zapad 33% predvojne količine (leta 1938). SZ je uvozila 45% uvoza iz leta 1938 -in izvozila samo 17% predvojne ko'ičine. Londonski »Economist« pobija mnenje tistih bojazljivcev, ki zahtevajo omejitev izvoza strateško važnih proizvodov v vzhodne države 'in opozarjal, da bo politika omejevanja izvoza v vzhodne državei prisilila te, da zgradijo popolnoma avt-arhično gospodarstvo.- Do skrajnosti izvedena av-tarhična politika vzhodnih držav bi pomenila osami j eni e zapadnih evropskih držav, kar bi imelo za posledico propast samega Marshallovega načrta. Sy’via' Parker prav tako pobija v listu »The Export and Import of America«, ki je glasilo zasebnih' ameriških izvoznikov, politiko o-mejevania izvoza v Sovjetsko zvezo- Motijo se tisti, ki menijo, da Rusija na -bo mogla nabavljati »strateških« proizvodov drugje, ak-o- jih Amerika ne bo izvažala. Na koncu koncev: Katero- blago jet daneis v 'čJalsul totalnih vojn strateškega -pomena? Ameriški izvoz v Sovjetsko zvezo ista no pada; v maju so ZDA izvozile v SZ za 200-000 dolarjev blaga, v juniju pa tako ma'o, da statistika ministrstva za trgovino sploh ne omenja tega izvoza. Sovjetska zveza pa še vedno izvaža v ZDA razno blagoi Omejevanje trgovine a Sovjetsko zvezo pomeni odstranitev zadnie osnove, na kateri so še mogoče normalni s-tikl. Poleg teh izjav Jugoslovanu trgovske zbornice v BeO‘gra“fi prinaša »II Globo« še članke ■ Holandlijja, Polj ski in, Danski ' domačih jezikih- Celo v Bat'^ ki ie vendar v srcu Itailti6 - - ^ Eri 3alka”; razmeroma daleč od Srednje E*1! pe ,in po morju ločen od B so prišli do prepričanja, da \spicBtovajnje tujih narodnosti njihovega jezika najboljša P1 paganda za tngovino- Mi :se -samo vprašujemo, k* se bodo odgovorni krogi v kaj -naučili in dokončno osVy di i pritiska italijanskega nac nalističneg-a tiska in organih, nega šovinizma. Tržaška razs'3'. bi morala biti odraz gospodari^ -STO-ja in držav tržaškega z«‘‘ ia- Tem državam, odnosno nP' vim razstavljalcem je treba gočiti, da nastopijo v Trstu ? mili volji in da ge tu pocU‘l. kakor doma. Prav Trst, ki '-e,[s po svoji etnični sestavi v6; žično mesto se mora pokazat' jezičnem pogledu skrajno j Ijiv?. Ne -smemo pozabiti, da^' sama mirovna pogodba da:a ^ katerim državam tržaškega z_a , ja posebne pravice v tržaš* pristanišču. Ce hočemo g-osp0^, sko napredovati, se. morama a goditi potrebam in- željan? ledja, sa,j se je tržaška luka vila prav kat izhodišče na n1”, gospodarstva tega za edja. Ne ^ mo to! Danes ne zado tme samo tolerantnost, danes se 'e j jpa odločno potegovati za s tije narodov v tržaškem 7.3''-,; ker se za tranzit iz tega za' j borijo tudi druga pristanišč3, predvsem tuja pristanišča, ki ^ je povsem tuja nacionalna Italije zellpojačaliii1 z Balkanom Pred zaključkom ve'eseju13 Bariju je italijanski niinvder zunanjo trgovino MerzasPr!jj svojem pozdravnem govoru ' -vil: »Pred vojno je Italija z3J mala v trgovini z Balkancu*. J go mesto* t. j. mesto lak»1 J Nemčijo. Danes, ko je, izginila iz evropskega §or-Pro .stva —■ mi želimo da se ciUy vrne, ker je njena prisotnost ^ ,n-o potrebna — moramo P°. sati zopet obnoviti, ohraiU* poboljšati nekdanje odnose 1 vantam.« Minister je nato odgov«'*^, predlog predsednika sejo1® -, vodstva, naj bi domača dr 0,;' v kateri se seiem prireja d°v^ razpečavanje blaga, ki so S3^! stavi j alci pripeljali Senatori -zagara je dejal, da ie iJi pripravljena pristati na to z vo, toda samo podi pogojem, uveljavi recipročnost, t. tudi italijanskim razstavi'3. na inozemskih sejmih do?0'1 ugodno .t- Dalje ie ministri glasil, da stremi De Gasp6** vlada za poglobitvijo trg°vl^it stikov z Da'inim in Bljižn'U? y dom. »Kupčije z Jugoslaviji' ; garij o, Polj sko in CehosloV3® j.,;: danes ne morejo primerjati? / čijami, ki so se isklepale Z naše strani je mnogo volje«. ,1 Italijanskega, trgovinskem3^ nistra ie ob njegovem pozdravil v imenu tujih de poljski delegat Wojdy'o, kl,L žaloval, da je sedanji m' ni politični položaj neugedu; izvrševanje trgovinskih Pjt' Uspeh mednarodnega sejUJ8^'' sme ceniti po obsegu tak0-1 % čenilh kupčij, naloga seilU?^ .predvsem, da pripravijo ^ I tla -za sklepanje poslov. ^ smislu ie Poljska zad°v°flp uspehom v Bariju. F o j-ski ‘ 6i je na to izrazil že'jo, da ( politično obzorje čim Čist,i(l,r* \r >n-ic+ pom00 Čistilo v razvoja korist go-pu ZAPOSLENOST Dne 20. junija tega leta N \f ameriško področje oz.em1- |tli žilo 80-404 redno zapets eh' (ji Od tega jih je bilo 33.74» v induistrri, 16.618 v javU .g' bah (20,7%), 12.440 v (15,5%), 11.009 pri ZVU a 2-517 pri bankah in zaiVu,l^ cah (3,1%) 195 (0,2%) V V J stvu, ter 3.880 (4,8%) v *f stvu. Istega dne je bilo n.f/ lju registriranih 26.398 nih, od tega največ v * j v (56,1%) jn v trgovini. ™ ^ f po-elmimi je bito na.We (52%). ** , X Češkoslovaške tovarne ^i so pravkar končale dot>ave' jih naročile ZDA, zdaj Pa 5 izdelovati klobuke, ki so i'11 le Turčija, Belgija in svi»3 Stran 3 ism gredo -fcg OPOZORILO slo ' 3lovensko gospodarsko združenje 3ari' U(** svojim članom brezplačno Pomoč vso “oh v davčnih zadevah, zadevah gartn’c’ Pr' stikih z bolniško bla-ino in uradom za socialno zava-** (Previdenza Sociale) in polla 00 ^dor želi v takih zadevah osveta ali pomoči pri konkordira-SuU’ Pri obnovi, razširitvi ali preno-obrtnih dovoljenj ali pri sestav-Pojil mesečnih izkazov, ki se pred-^Sajo uradu za socialno zavarovalo- ali v drugih sličnih poslih, naj „ obrne na tajništvo združenja ob »v»ikih dopoldne od 10.30 do ' V tem času je članom na raz-°ag0 strokovnjak za te zadeve, g °moč bo objektivna in stvarna, °r je bila doslej. Članstvo vabi-^0- naj ugodnosti, ki mu jih s tem Pdimo, v obilni meri izkoristi. j,<^*)enem opozarjamo člane, da pre-ajo list «Gospodarstvo» brezplačni ker je združenje prevzelo nase 8devne stroške. radne ure: 8 - 12.30 in 15.30 - 18 ilka” da sti prJ led’ Trs- fi# na» lili”5 :sta’ ut#. iS ajd1, oflif ti jel ati, .* ^OVA MEZDNA POGODBA ZA PEKE Od nova del; 1- avgusta 1948 je v veljavi mezdna pogodba za pekovske avce- Ker je pogodba preobširna, bi jo objavili v celoti, prinaša-j ° 'z nje samo izvleček. Celotni v s. je interesentom na razpolago Pisarni združenja . ]a^0skusna doba za pekovske de-. ,ce ne sme presegati 6 delovnih eni' Vajeniška doba traja tri leta; nega vajenca smejo imeti le tista l^jeija, ki zaposlujejo vsaj 4 de-Ce- V prvem letu znaša osnovna d,ača za vajence 30%, v drugem % in v tretjem 60%, tiste osnovne ače- ki gre kvalificiranim pekov-klm delavcem. $ ^urnistom», to je delavcem, ki 0JP° nadomeščajo stalnega delavca tedenskem počitku, gre tista pia- ta . . . ’ ki bi jo prejel nadomeščeni de-Turniste dodeljuje namestit- lavec. Cni urad (Ufficio di Collocamento.) klezda se izplačuje ob sobotah na alagi plačilnega seznama. r delavec ima pravico do 24 zapo-nih ur dopusta na teden. Ce na vu>n Putitka dela, mu gre 50% po-ka na celokupno dnevno mezdo, .podajalec, ki zaposluje delavce, tudi osebno dolžan, spoštovati te-etlski počitek. delavcem pekovske stroke gre ti-u. draginjska in družinska doklada, Prejemajo delavci industrijske ki jo strok( Ako Po malomarnosti delodajalca eCe električni pogon in se mora ca 0 vršiti delo na roke, gre delav-za čas pomanjkanja električne je er®*ie 10% na plačo. Od peke, ki naročena od zunaj, gre delavcem tistega zneska, ki ga plača na-r°6nik. ^,Deiavcem prj(.jče požična nagrada, z J° je treba izplačati 23. decembra-a pa zadnjo enotedensko mezdo, ^hinoženo z 52, delivši zmnožek z nj^dPovedni rok znaša do 5 službe-let 7 dni, io dni pa, ako znaša na Zbena doba nad 5 let. Odpravni-ki gre delavcu ob prenehanju n °vnega razmerja, znaša šestdnev-sii - Obalno plačo za vsako leto le(.Zbe’ ako je trajala služba do 5 5 ’ desetdnevno, ako je trajala od je t° let’ *n trinajstdnevno, ako trajala več ko 10 let. olikor ne določa pismena pogod-SBodrugade. se kruh, ki ga daje go- Plač, ar delavcu iz lastne iniciative, všteje v službene prejemke, teg rednih prejemkov (osnovne lade) e. draginjske in družinske dok- Sre delavcu tudi odškodnina °bleko v znesku 7 lir na dan. 12 URADNEGA LISTA št- 36 z dne 11. 9.1948 Bon0UkaZ Št' 312 z dne 31-8-1948 0 denco]1* UVedd* davka od proizvodnje 2' Ukaz št. 316 z dne 31.8.1948 o °Prostit' dobij, vi od carine za material, pri. , v en iz ladij, ki šo potopljene 3 lki Slobini na odprtem morju. «Viša kaZ Št' 322 z dne 31-8.1948 o d niu sodnopisarniških pristojbin. Wn- • 32 Št' 315 z dne 1.9.1948 o za-ribp' in delni oprostitvi ribiških in ga y80!11*!1 Podjetij od dohodninske-strii^y^3 *n drugih davkov na indu-5 0 Pridobivanje. Uredtbjava št' 20 z dne 11.9.1948 o badz* V* pr°delitve krmil, ki so pod doy °ratvom (t.j. stranskih proizvo-Vržebr‘ tbletju žitaric, ki so ali pod-Bokv 6 ■ nadz°rstvu ali pa uvožene; Pr0j arienih žitaric in pokvarjenih testery°dov Iz njih, kakor moke in daje ln’ določenih za živino, ki jih cen ,na razpolago urad za nadzor Ostani Za Prehran0 in preskrbo; *enih °V .iz selekcije žitaric, dolo-za živino; mešanic, pripravlje- nih celoma ali deloma s proizvodi, ki so pod nadzorstvom). VOZNINA ZA KAMIONE Cene, izražene v q, so stacionarne. Trst: za Milan 800, Turin 1100, Benetke 600, Genovo 1100, Firenco 1200, Rim 1400, Bolcan 900. Milan (prvo število velja za kompleten, drugo pa za kolektivni (tovor): za Trst 600/1000, Bergamo 200 300, za Ankono 650/900, Bolcan 550 920, Como 200/300, za Genovo 300 500, Firenco 600/800, Padovo 450/700, Rim 730/1300, Reggio Calabria 2100 2800. IZ URADNEGA LISTA št. 37 z dne 21.9.1948 1. Ukaz št. 301 z dne 14.9.1948 o ukinitvi pristaniškega odbora za pristajanje. Tai odbor je bil ustanovljen na temelju odst b) člena V u-kaza št. 442 z dne 11.9.1947. 2. Ukaz št. 328 o odpravi Kategorije rednega osebja pri koncesiorura-nih in tramvajskih podjetjih ter rečnih plovbenih podjetjih. 3. Ukaz št. 329 o vključitvi osebja avtomobilskega in trolejbuskega prometa Acegata v kategorijo stalnega osebja. IZVOZ LIRSKE VALUTE V Uradnem listu ZVU št. z dne 21. septembra je objavljen ukaz št. 336 z dne 17.9.1948 o nadzoru nad valutnim prometom. Po določbah tega ukaza sme potnik, ki potuje v državo kjer lira ni zakonito plačilno sredstvo, vzeti s seboj največ 10.000 lir v bankovcih, novčanicah ali čekih, toda samo v komadih nad 1.000 lir. To pa velja samo v primeru, da je potreba izvoza lirske valute dokazana z originalnimi listinami, ki dovoljujejo potovanje in ki navajajo države ali druge kraje, za katere je potovanje dovoljeno, ter v skladu s predpisi, ki jih bo izdal oddelek za finance. Delavci in nameščenci iz jugoslovanske cone STO-ja smejo prenesti lire v jugoslovansko cono v znesku ne nad 10.000 lir mesečno potom klirinškega računa, ki je odprt pri Italijanski banki na ime Istrske banke, vse to v skladu s predpisi, ki jih izda oddelek za finance. LESNA TRGOVINA V TRSTU V dvotedenskem razdobju od 6.-19. septembra je trgovina z lesom v Trstu dosegla neslednje številke: Odhod po železnici: v STO 307, v Italijo 195, skupaj 502 ton. Odhod po morju: v Grčijo 1900, v Turčijo 600, v Italijo 500, skupaj 3000 ton. Ostanek zaloge ob koncu razdobja: V stari prosti luki 6237 ton (od tega 2000 ton drv za tržaško občino), v novi prosti luki 17709 ton, na mrtvem terenu («sacche») 2647 ton. Skupaj 26.593 ton. SEZNAM UVOZNIH LICENC v prometu z Jugoslavijo Dne 21. avgusta 1948 je izdala ZVU naslednja izvozna dovoljenja s plačilom na jugoslovanskem klirinškem računu: A. Kozmann: zdravstveni in gospodinjski izdelki ter izdelki za ladijski krov (20 milj. lir); SAFEM: kovinske plošče (1 milj. lir); SAFEM: higienski artikli iz gline, iz litega železa in emajlirani artikli, pipe zanje, ročno orodje za razne svrhe, merilne naprave, žebljarski izdelki in vijaki, verige, žične mreže, elektrode in slično (30 milj. lir); V. Grego & Co.: podmorski laki (8 milj. lir); ICAT: železni vijaki za les (5 milj.) A. Alkalay: limone, čebula in česen (2,33 milj. lir); Boscolo Sant. G.: vrtna pesa (5 milj. lir); Fili Bauer Succ.: sok likviricije (670.000 lir); Boscolo Sant. G.: bob, turška detelja in vrtna pesa (5 milj. lir); P. B. May & Co.: računski regi-stratorji (5 milj. lir); C. Mervič: potapljaške obleke in sestavni deli, nepremočljivi plašči, črpalke (10 milj. lir); Gasteiger & Cie: potapljaške o-bleke (8 milj. lir). Trgovinske novosti iz raznih držav Grčija. Grčija, ki se prišteva k trem glavnim svetovnim dobaviteljem olivnega olja v Evropi, je radi, slabe letine prepovedala izvoz tega blaga. Turčija. Turško gospodarsko ministrstvo je ukinilo urad za uvoz. Ves uvoz uravnavajo od 1. septembra dalje trgovinske zbornice in sekcije pokrajinskih . gospodarskih uradov. Trgovinske zbornice bodo preizkušale prošnje za uvoz blaga in za kompenzacijske posle ter sestavljale statistiko cen, sekcije pokrajinskih gospodarskih uradov pa bodo izdajale vsa uvozna dovoljenja razen za tiste posle, kjer se ima uvoz plačati z dolarji, švicarskimi franki in event. švedskimi kronami; taka u-vozna dovoljenja izdaja ministrstvo za gospodarstvo v Ankari. Poljska, Poleg že obstoječih 23 drugih sta bili v zadnjem času u-stanovljeni še dve državni podjetji za zunanjo trgovino: Polskie zaklady zborzowe, Wars-zawa, Kopernika 30, za uvoz in izvoz žitaric, proizvodov iz žita in krompirja, ter. Centrala spoldzieni mleczarsko-jaj-czarskich, Warszawa, Hoza 51, za izvoz jajc presnega masla, perutnine in perja. Madžarska. Ustanovljena je nacionalizirana družba «Ferunion» za u-voz in izvoz proizvodov težke in-, dustrije. Maroko. Na maroškemu trgu se lahko plasirajo zlasti naslednji evropski proizvodi: tekstil, razni stroji, papir in njegovi derivati, peči, petrolejske svetilke, sadje in živež-ne konserve. S svoje strani nudi Maroko med drugim fosfate, kože, preproge, vino, kislo sadje ter sveže in soljene ribe. Tunizija. Tunizija povprašuje posebno po lesu, konservah, bombaževim, poljedelskih strojih, poljskih traktorjih, papirju in lepenki, nudi pa zlasti olivno olje, dateljne, vina fosfate in preproge. Trgovinske pogodbe Italija - Biconija V začetku septembra sklenjena trgovinska pogodba predvideva izmenjavo sledečega blaga med obema deželama: Italijanski uvoz: Premog (27 milj. dolarjev), staro železo in jeklo (750.000 dol.) grodelj (% milj.) polizdelki iz železa ter železne in jeklene plošče (750.000), les (% milj.), semenski krompir (300.000), kalij (230.000) hmelj (600.000), bencol, to-luol in ksilol (470.000), barvila in pigmenti (1% milj.), farmacevtski in vmesni proizvodi (1,25 milj.), kemični proizvodi (% milj.), fotože-latina (150.000). Nemški uvoz: Sveže in suho; sadje, kislo sadje in derivati, sveža in suha zelenjava, konservirano sadje in zelenjava, konservirano meso in ribe, kazein in drugi derivati mleka margarina, olivno olje in druge rastlinske maščobe (12,550.000 dol), vrtna in travniška semena (1,2 milj.) dušikova gnojila (1 milj.), surova in polobdelana konoplja (8 milj.), ko-nopec (% milj.), železniški vagoni (8 milj.), rajon (3 milj.), svila (22.000) , cunje in odpadki tekstilnih vlaken (1,5 milj.), surova plutovina in njeni odpadki (650.000), žveplo (300.000) , lojevec (280.000), boksit (% milj.), razni kemični proizvodi (750.000) , taninski ekstrakt (1,3 milj.) plašči in zračnice (250.000), izolirna žica in kabli (360.000), transformatorji (2 milj.), električni motorji (400.000) , orodni stroji (250.000), drugi stroji (% milj.). Ta seznam pa ni taksativnega značaja; izjemoma se bodo namreč izdajala uvozna, in izvozna dovoljenja lahko tudi za izredne nabave. Italijanska vlada je že izdala podrobne predpise o tem, za katere artikle je potrebno ministrsko uvozno ozir. izvozno dovoljenje, in kateri artikli se lahko uvozijo ali izvozijo «preko cannarne». NOVE KNJIGE Slovenski atlas Prosvetni urad ZVU bržtsko-ameriške cone Svobodnega tržaškega, oženil j'a je med drugimi, knjigami, kakor n. pr. slovensko tj/suanojs ipn} ivpzi 'odiuao\s s 56 zemljevidi »k matematični, fizični, politični in gospodarski) geografiji s 350 slikami v bakro-tisku«. Avtor atlasa je prof. dr. L. Visintin iz Gorice, znanstveni vodja Zavoda D. Agostini v No-vari, klil je: atih s tudi natf snrl. Ajtlas jfe namenjam slovenskim} srednjim in strokovnim šolam na Svobod!nem tržaškem ozemlju, ki so takšen učni pripomoček zelo pogrešale. Delo zajema ves svet. Psihološko utemeljeno je postavljanje Svobodnega tržaškega ozemlja na prvo stran; sledijo Slovenija, Jugoslavija, Italija in druge evropske države. Kljub temu se pri obdelavi snovi čuti vpliv italijanskih učnih riačrtov: Svobodnemu tržaškemu ozemlju je posvečen !en, zemljevid (pd’itičen in fizičen), Sloveniji eden, Jugoslaviji eden, (političen in fizičen) z dodatkomi dveh manjših zemljevidov poljedelstva in industrije, medtem ko ima Italija 1 fizičen, 1 političen, zgornja Italija po 1 političen in, fizičen; poleg tega je na 18 malih zemljevidih prikazano gospodarstvo Italije (rude, poljedelstvo, industrija, itd.), dalje meteorološke razmere itd. Tudi raznim drugim državam so pđeg fizičnih zemljevidov posvečeni tudi politični. Poleg jasnega tiska in izrazitosti Zemljevidov- odlikujejo delo lepe! slike iz posameznih držav (med jugoslovanskimi je na mestu Trbovlja, p omotoma Ptuj) in gospodarski podatki. Verjetno je tu pa tam še kakšen nedostatek, ki ga bodo lahko odkrili strokovnjaki, v celoti pa bo knjiga dobrodošla našim dijakom. Z izdajo atlasa ie bila zamašena velika vrzel med učnimi pripomočki na slovenskih šolah, kakršnih je danes še premnogo. Cena 820 lir. Za slovenske šole so bili izdani tudi stenski zemljevidi: Evropa, (1.440 lir), Afrika (1.080 lir), Azija (1.585), Severna Amerika (1.080 lir), Južna Amerika (1.080), Avstralija in oceanski otoki (1.080). Zemljevidi so fizični in politični obenem. Podobno delo je izšlo za italijanske šole, prikrojeno njihovemu učnemu načrtu. L. B. 7 MILIJARD DINARJEV ZA DALMACIJO Okrožni ljudski «odbor za Dalmacijo ie odobril skleip, po katerem «bedo nakazali Dalmaciji v okviru petletnega gospodarskega načrta 7 milijard dinarjev za domače goispodar.stvo- Konkurenca furlanskega in italijanskega mizarstva Tržaiški obrtniki; lesne stroke so po voiini upravičeno pričakovali dobo dobre zaposlitve. Upali so predvsem v velika o«bnovitve-na dela na« javnem področju in v številna- naročila zasebnih potrošr nikov. Znaki oživitve mizarske obrti so se tudi pojavili zlasti v začetku leta 1946. Tedaj niso mogli tržaški obrtniki izpolnjevati svojih obvez zaradi občutnega pomanjkanja -lesa. Toda že od konca leta 1946 je tržaško mizarstvo v -stalnem nazadovanju in se bori danes z gospodarskimi težkočami, kakršnih še ni videlo v! svoji dolgi preteklosti. Računajo, da je daneg idkrog 50% Itržaških mizarskih de’avcev brez zaposlitve v svoji stroki- Fri -teh naj več j ih mizarskih podjetjih, ki sta ob normalnih razmerah zaposli evali vsaka po 200 oseb, je zdaj n. pr. na delu le od 20—30 delavcev-Skoro vlsa ostala podjetja so zmanša-la svoje osebje za 30—60%. Posamezni obrtniki pa so v glavnem zaposleni le z manjšimi naročili. Na anglo-a-meriškem področju STO-ja je zdaj registriranih 568 večjih ali manjših mizarskih podjetjih, t o j è okroig 50 več kakor jilh je bilo na koncu leta 1945 na vsem takratnem področju A Julijske krajine. Ce k temu dodamo še trgovska podjetja, ki se bavijo -s prodajo mizarskih izdelkov (okrog 50 po številu) in upošte-Marnja veMkoi število strokovnih moči —. okoli 2.000 ose-b — nan) bo jasno da sta tržaška obrt in industrija -lesnih izdelkov pomembna činitelja tudi v primerjavi z ostalimi važnejšimi panogami tukajšnjega gospodarstva. Prvi vzrok ostre krize tržaškega mizarstva tiči v splošnih gospodarskih razmerah in v mrtvilu, ki je zajelo malodane vse sektorje gospodarske dejavndsti.. Vpraša,-n-je mizarske obrti in industrije se bo torej lahko rešilo le s temeljitim zboljšanjem -splošnega položaja. Zmogljivost te industrije in obrti danes znatno gsrekaša potrebe normalne notranje potrošnje. To je povsem razumljivo, če pomislimo, da se je tržaška mizarska obrt razvila v sklopu z ostalo industrijo, zlasti pa s por morsko. 2e od nekdaj so namreč mnoga mizarska podjetja živela skoraj izključno od naročil ostalih industrij, s katerimi -so bila tesno p-ove-zana. Rešitev tega vprašanja moramo torej, kakor omenjeno iskati le v oživitvi osnovne tržaške industrije. KONKUMENCA ITALIJANSKEGA MIZARSTVA So pa tudi druge okoliščine, ki za zdaj postranske še v večji „PERLON" PROTI „NYLONU" Zibelka svilene industrije je bila prenesena s Saksonske kai kmhlu tudi na Čehoslovaško, kjer je bil pbložen že v letu 1914 v mestu Varnsdorf itemeli znanim Kunertovim zavodom za izdelavo svilenih nogavic. Varndorfska industrija se je zlasti razvila po letu 1934, ko je bila uvedena proizvodnja nogavic iz bakrene svile tako imenovane nogavice-Bamberg. Po drugi svetovni vojni so Cehi pripravili novo in boljšo gmoto, ki je pridobila nov ugled češkim izdelkom, »Elite«, združene tovarne svilenih •nogavic, narodna pa tj et je ui Vamsdoirfu, s katerim so se spor Poljska iSče posojilo Predstavnik Poliske pri OZN dr. J. Katz - Suchy se je v por sefoni vlogi na, OZN, ki naj foi pobijala sovražno propagando v zunanjem svetu, dotaknil tudi go-sp-odarskega napredka nove Poljske. Suchy pravi, da bo V tem letu dosegla poljska zunanja trgovina vrednost 1 milijarde do'arjev (lansko leto 600 milijonov der larj-ev).. Poljska je iskala- posojilo pri Mednarodni banki za obnovo in pri raznih drugih vladah, da bi s tem denarjem obnovila državo. Kljub vsem težavam je bi-lo glede obnove mno-go storjenega. Poljska ie sklenila tudi sporazum za izmenjavo delavcev za ča-s od 2 mesecev do 2 let. Vlada pošilja tudi delavce v inozemstvo na šolanje. Lansko leto je bilo obdelano 1 milijon ha zemlje več kakor 1. 1946, v prihodnjem letu pa bo obdelanih 166 milijonov ha zemlje. PREMALO ITALIJANSKIH IZSELJENCEV Med letom 1947 se je izselilo i-z Italije okrog 271.000 oseb, in sicer v Francijo 70.000 (od tega okrog 20.000 nezakonito), 40.000 v Belgijo, 10.000 v Argentino; 1.200 na Cehos-lovaško, 60.000 v Ameriko. V prvem, polletju 1948 pa se je izselilo le 37.886 oseb v glavnem v Belgijo-, Francijo in Argentino, deloma- pa tudi v Sv-ico, An-glijoi, Avstrijo, Luksemburg in Kenijo. Med letom 1947 se ie preselilo v inozemstvo 10.267 svojcev iz dr.uižin- izseljencev, medtem ko se je v prvem polletju 1948 izselilo kakšnih 9.256 izseljencev. Italijanska vlada meni, da je število izseljencev vse premajhno, če se primerja s številom naravnega porasta preibivalistvat ki znaša od 300—500.000 oseb na leto. Zarad-i te-ga p-roučuje italijansko ministrstvo za delo skupno z zunanjim ministrstvom u-kre-pe, ki naj bi -omogočil povečanje števila izseljencev v okviru Marskallovega plana. Poročaio medtem, da so se denarne pošiljke izseljencev v Italijo v zadnjih ča-sihj zna-tno -skrčile: v prvih petih mesecih letošnjega leta n. pr. so italijanski izseljenci poslali v domovino 7,11 milijonov dolarjev ter 205.000 funtov šterlingov, medtem ko so v istem obdobju lanskega leta znašale pošiljke 9,6 milijonov dolarjev ter 712.000 funtov šter-lingov. jili Kunertovi zavodi in še nekatere nove tovarne, izdelujejo nogavice »perlon« iz umetnega vlakna, ki je po mnenju nekaterih strokovnjakov celo boljše kot pa znane ameriške nogavice »nylon«. Nogavice »perlon« uživajo v tujini zelo dober glas, zlasti v Belgiji. Surovine za izdelavo nogavic perlon je treba uvažati iz tujine in zato gre tudi za zdaj večina izdelanih nogavic v inozemstvo, zlasti v Veliko Britanijo, Belgijo, Holandsko, Islandijo, skandinavske države, Sirijo in Izrael. Tujina pa tudi zahteva tople zimske nogavice znamke »Elite. Za češke svilene nogavice perlon je pokazala veliko zanimanje tudi Poljska, dalje Sovjetska zveza in Švica, dosi je švicarski trg v Zadnjem času vprav prdplanljen z, ameriškimi nogar vicami vseh vrst in med njimi tudi nogavicami nylon. — Na stockholmski razstavi so Cehoslo-■ vaki prodali nogavic »perlon« za milijon dolarjev-. PROIZVODNJA NOGAVIC IZ «NYLON» NARAŠČA V Italiji se vedno bolj razvija proizvodnja nogavic iz «nylon» in sicer na podlagi patenta ameriške tvrdke «Du Pont de Nemours». Zmogljivost italijanskih tovarn znaša mesečno 28.000 ducatov ženskih nogavic, dejansko pa proizvajajo tovarne samo 14.000 ducatov. Tovarne ne izkoriščajo popolnoma svoje zmogljivosti, ker nimajo na razpolago dovolj surovin, predvsem pa fenola. Poleg tega so izvedenci mnenja, da je oprema italijanskih tovarn zastarela. Stroje so tovarne nabavljale predvsem iz Nemčije, danes pa Nemčija ne more več preskrbovati z njimi Italije. Poleg tega so nogavice iz «nylon» predrage in .ne morejo kunkurirati z nogavicami iz čiste svile ne glede kakovosti ne cene. meri otežujejo tržaško- Ee-sno industrijo in obrt. Med temi je treba navesti v prvi vrsti konkurenco italijanskih mizarjev in neurejene tržne razmere pri nabavi lesa na najprimernejših tržiščih. Konkurenčni izdelki italijanske lesne obrti so se pričeli uveljavljati na tukajšnjem tržišču takoj po priključitvi Trsta k Italiji. Gre večinoma za konkurenco s strani dobro razvitega. furlanskega mizarstva- V Zadnjih časih pa so pričeli pritiskati na tukajšnji trg tudi) obrtniki in. industrija iz oddaljenih italijanskih pokrajin, ker se ne morejo več uspešno udejstvovati