GDK: 176.1 Fagus sylvatica L.: 18:181.8:188:111:161.4 Spremljanje barve bukovega lista skozi vegetacijsko obdobje Observing the Colours of a Beech Tree Leaf through the Vegetation Period Jerneja ČODERL' Izvleček Čoderl, J.: Spremljanje barve bukovega lista skozi vegetacijsko obdobje. Gozdarski vestnik, št. 10/1993. V slovenščini s povzetkom v angle~ ščini, cit. lit. 10. V topli polovici leta, ko se v rastlinah intenzivno odvijajo življenjski procesi, so spremembe opazne tudi pri obarvanosti listnega aparata. Sestavek povzema rezultate opazovanja spreminjanja barv- nih tonov bukovega lista v vegetacijskem obdob- ju. BarVne spremembe so povezane s pojavom posamezne fenološke faze in prikazane v odvis- nosti od srednjih dnevnih temperatur. Kot primer- jalna skala za določitev barvnega tona bukovega lista je služil: Standard barv, sit in vzorcev poseb- nih znakov za vegetacijske karte (l. Puncer, 1968). Ključne besede: fenologija, bukev 1. UVOD 1. INTRODUCTION V večji ali manjši meri vsi zaznavamo spremembe na vegetaciji v topli polovici leta, v vegetacijskem obdobju. Spremembe so najbolj očitne s pojavljanjem posamez- nih fenoloških faz: z začetkom brsten ja, z razgrnitvijo listja, s cvetenjem, dozoreva- njem plodov, obarvanjem listja in njegovim odpadanjem. že naši predniki so dosledno opazovali vegetacijo, kar dokazujejo tudi pregovori, kakor: "Pšenica petkrat barvo spremeni preden dozori!« in podobno. Hi- trost pojava oz. datum nastopa posamezne fenološke faze je odvisen pri rastlinski vrsti od dejavnikov okolja v povezavi z rastnimi lastnostmi rastlinske vrste same. Najvaž- nejši dejavniki okolja so: rastišče- nadmor- * J. č., GG Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, 62380 Slovenj Gradec, SLO 460 GozdV 51, 1993 Synopsis Čoderl, J.: Observing the Colours of a Beech Tree Leaf through the Vegetation Period. Gozdar- ski vestnik, No. 10/1993. ln Slovene with a sum- mary in English, lit. quot. 10. ln the warm half of the year, when life proces- ses are going on in a plant with great intensity, changes as regards the colour of the leaf appara- tus also be perceived. The article summarizes the results of the observation as to the changing of colour shades of a beech leaf through the vegetation period. Colour changes are linked to the phenomenon of an individual phenologic phase and presented in the correlation to the mean daily temperatures. The Standards for Co- lours, greatings and Patterns of Special Signs for Vegetational Maps (1. Puncer, 1968) served as a comparison scale for the defining of a colour shade of a beech leaf. Key words: phenology, beech tree ska višina, lega oz. ekspozicija, relief, na- gib, tal ni tip ter klimatske razmere- tempe- ratura, padavine, osončenje. Barvne spremembe pri rastlinah so naj- očitnejše na začetku in ob zaključku vege- tacijske dobe. Barve mladih, komaj raz- grnjenih listov so zelo opazne, pri iglavcih so vpadljivi mladi poganjki. Pri listavcih nas ponovno navdušujejo jesenski spektri barv. Vendar se barva listnega aparata spreminja vso vegetacijsko dobo, čeprav manj izrazi- to. 2. O ZGRADBI LISTA IN O DOGAJANJU V NJEM MED LETOM 2. ON THE STRUCTURE OF A LEAF AND THE PROCESS ES GOING ON IN IT THROUGH THE YEAR Glavni sestavni deli lista so zgornJa 1n spodnja povrhnjica s kutikulo ter listna sre- dica, ki sestoji iz palisadnega in gobastega Spremljanje barve bukovega lista skozi vegetacijsko obdobje tkiva. Sestavni del celic obeh tkiv so šte- vilna klorofilna zrna. Sončna svetloba, ki jo prestreza listno zelenilo, omogoča odvijanje fotosinteze in produkcijo sladkorjev. Rastline imajo poleg klorofila, ki list obaiVa, še pomožna baiVila, da bolje izkoristijo sončno svetlobo. Med najpomembnejša pomožna baiVila spadajo karotinoidi, ksantofili in antociani. Karoti- noidi so lahko oranžni, rumeni ali rdeči, ksantofili so rumeno barvilo, antociani pa eurpurni, škrlatni in modri (Burnie 1990). Zivljenjski procesi v listu so odvisni od temperature, osončenja, vlage, tal in od same količine kloroplastov. Močna svetloba in suša pospešujeta razvoj palisadnega tkiva in zavirata razvoj gobastega tkiva. (Krajnčič 1984). V jeseni začne klorofil propadati in se razkroji. Razmerje med baiVili se spreminja, pisane jesenske baiVe listov so posledica vrste kemičnih spre- memb. Rumeni karotinoidi se spremenijo v oranžne in rdeče. Iz sladkorja nastanejo škrlatni antociani. List se obarva rumeno, oranžno, rdeče (Burnie 1990). Škrob in sladkor se preselila v steblo, količina kemič­ nih elementov se spremeni. Med listno ploskvijo in bazo peclja se pojavi plast za odstopanje lista. List končno zaradi svoje teže odpade. Nizka temperatura pospeši odpad, glavni dejavnik je dolžina dneva oz. svetloba. 3. IZVEDBA OPAZOVANJA 3. OBSERVATION METHOD Na čavkovi kmetiji, katastrska občina Planina na Pohorju, smo leta 1992 sprem- ljali baiVo bukovega listja od razgrnitve do odpada. Na kmetiji so se za namene ovred- notenja energijske bilance celka, med dru- gimi, izvajale tudi meritve temperatur. Tem- peratura zraka je najpomembnejši klimatski pogoj določene lokacije, od katerega je odvisen čas nastopa fenološke faze (Še- gula Ilič 1990). Podatke o temperaturah je mogoče uporabiti za prikaz odvisnosti do- gajanja v listu od vsote povprečnih dnevnih temperatur, saj že Schnelle (1955) navaja, da nastopi vegetacijska faza tedaj, ko je dosežena neka določena temperaturna vsota. Da so temperaturne razmere nekega obdobja dovolj dobro podane z vsoto sred- njih dnevnih temperatur in da je razvoj rastlin enolično odvisen od temperaturnih vsot (metoda aktivnih ali efektivnih tempe- ratur), sta zapisala tudi Hočevar in Petkov- šek (1988). Padavin neposredno na kmetiji nismo spremljali. Ker vlaga vpliva na rast, cvetenje, produkcijo plodov, smo za prikaz vlažnostnih razmer uporabili podatke pada- vinske postaje v Ribnici na Pohorju (Hidro- meteorološki zavod Slovenije) za leto 1992. Ribnica na Pohorju je najbližja merilna postaja opazovane lokacije. Leži na nmv. 715 m, kar je le 30m više od nmv. mesta opazovanja. Opazovana sta bila sočasno dva bukova lista, ki sta bila naključno izbrana na dre- vesu premera 20 cm, na JV ekspoziciji, na nmv. 685 m, v mešanem sestoju smreke, jelke, bukve, v razvojni fazi mlajšega debe- ljaka. Izbrana bukev je zavzemala sovlada- joči sestojni položaj. Lista oz. vejici z li- stama sta bili trajno označeni s trakovoma, opazovana lista pa sta bila terminalna na označenih vejah. Za opazovanje sta bila izbrana dva lista, da bi eden še zmeraj ostal za opazovanje, če bi morda eden iz kakršnega koli vzroka odpadel, in manj za primerjavo oz. ugotavljanje razlik baiVnih odtenkov obeh listov. Ker sta oba lista ostala na drevesu vso vegetacijsko dobo, je mogoča tudi primerjava spreminjanja baiV med letom za oba lista. Opazovanje baiVnih sprememb se je izvajalo enkrat na teden, zmeraj ob ponedeljkih. Kot primer- jalna skala baiV za evidentiranje baiVnih sprememb je služil »Standard baiV, sit in vzorcev posebnih znakov za vegetacijske karte« l. Puncerja iz leta 1968, ki zajema 252 baiVnih vzorcev, nastalih s kombinira- njem 9 baiV (škrlatna, rdeča, oranžna, ru- mena, rjava, zelena, modra, vijoličasta, si- va) in 15 sit. 4. REZULTATI 4. RESULTS Vegetacijska doba je na opazovani loka- ciji trajala v letu 1992 od 24. aprila do 9. oktobra, če za dolžino vegetacijske dobe GozdV 51, 1993 461 Spremljanje barve bukovega lista skozi vegetacijsko obdobje upoštevamo definicijo, da je to obdobje, ko srednja dnevna temperatura zraka presega 10° C (Hočevar, Kajfež-Bogataj 1986, Lexi- kon der Biologie 1987). Vegetacijska doba je na opazovani lokaciji trajala v letu 1992 169 dni, za občino Radlje ob Dravi, kamor k. o. Planina, kjer smo opazovali, spada, pa najdemo podatke o dolžini obdobja s sred- njo dnevno temperaturo zraka 10° C od 9Q-175 dni (Hočevar, Kajfež-Bogataj 1986). Obdobje s povprečno dnevno tem- peraturo nad 10° C je bilo v letu 1992 izjemno dolgo in je odstopalo od povprečja, ker so bile v letu 1992 tudi povprečne dnevne temperature zelo visoke. Hočevar in Kajfež-Bogatajeva (1986) navajala, da traja vegetacijska doba v Radljah v pov- prečju 171 dni (nmv. 402 m) in da se skrajšuje za 8 dni s 1OOm višjo nmv. (Čavkovo 685 m). Na opazovanem mestu je bila leta 1992 vegetacijska doba le dva dneva krajša od dolgoletnega povprečja za Radlje, čeprav leži Cavkovo 283m više. 1. Začetek brstenja smo pri opazovani bukvi zabeležili 13. aprila oz. po ključu za fenološka opazovanja v 1 04. dnevu od začetka leta. Za to fazo še ni smiselno določiti baJVnih sprememb. Vsota povpreč­ nih dnevnih temperatur do nastopa začetka brstenja je bila pri Čavku 199, JD C, v Ribnici na Pohorju je padlo do tega dne 193,6 mm padavin. Pojavljanje posameznih fenoloških faz bukve v odvisnosti od kumulativ srednjih dnevnih temperatur in kumulativ dnevnih padavin prikazuje graf št. 1. 2. V 125. dnevu oz. 4. maja je nastopila fenofaza razgrnitve listja. Šegula Ilič navaja podatke o piVih listih v razdobju 1967 do 1986 za Maribor. V povprečju je bukev olistala 1 08. dan v letu, najprej 99. in najkasneje 115. Pri Čavku je bukev, glede na povprečne podatke za Maribor, pozno olistala, vendar bi morali upoštevati razlike lokacij opazovanja in dejstvo, da se bukev na olistan je pripravlja skoraj dve leti (Vese- lič 1990). Razlike datumov spomladanskih fenofaz med posameznimi leti pa so lahko za drevesne vrste tudi okrog 30 dni (Šegula Ilič 1990). BaJVa pJVih listov je bila svetlo rumeno- zelena oz. po standardu baJV, sit in vzorcev Grafikon 1: Fenološke baze bukve v odvisnosti od kumulativ srednjih dnevnih temperatur (°C) in kumulatlv dnevnih padavin (mm) Graph 1: Phenologlc Phases of a Beech TrBe in Relation to the Total of the Mean Daily Temperatures (C) and Daily Precipitation (mm) 3500 T 1400 1 -začetek brstenia __,. ThesetinojBudding ......----4---~ 1200 ~' 2 - rnztZlllitev llstia ~':3: - / , .-. Unfolding ofLern•cs - ,/ ! 1000 § §' 3 -obarvanje listja G1 , :5 ~ Colouring oj Lern.•es c, :..__; 1 800 .g {l ~ [ .§ 4 -odpadanje Jis0a ;;;' _.---'['J ."==. D'folioti~~·~/// ___- r: j f o 5.-_...c,----~---,___....- T 200 -500 ----.. - 2 3 4 462 GozdV 51, 1993 5 6 7 meseci Months 9 -----o-- temperature -·-padavine Temperatures Pncipitatian 10 Il 12 Spremljanje barve bukovega lista skozi vegetacijsko obdobje posebnih znakov za vegetacijske karte so bili mladi, komaj razgrnjeni listi določeni z barvnim odtenkom 140c2-y10. Kumulativa temperature je tega datuma znašala 400,4°C, vsota padavin je bila 284,7mm. Ker opazovana bukev v letu 1992 ni cvetela, se je naslednja fenološka faza pojavila šele čez 18 tednov oz. 125 dni. V vmesnem obdobju se je izmenjala 6 barvnih odtenkov na opazovanih listih. V maju se je barva lista še dvakrat spremenila- od svetlo rumeno-zelene prek rahlo temnejše do srednje temno zelene barve. Zadnja dva tedna v maju je zabele- žena ista barva, spremembe so se upo- časnile. V juniju so bili na bukovih listih opaženi trije odtenki barvnega spektra. Osmega, petnajstega in dvaindvajsetega junija sta bila lista najbolj izrazito temno zeleno obar- vana, pri zadnjem opazovanju v juniju (29. 6.) je bil zabeležen za stopnjo manj izrazito živo temno zelen odtenek. Naslednjih devet tednov- meseca julij in avgust, se barva obeh opazovanih listov ni opazno menjala. Neizrazito zelen oz. ze- leno-rjavkast-petrolejsko zelen odtenek (174s-g10), je bil skozi celo opazovanje, po času, prevladujoč. Tudi 7. 9. je bila še zabeležena ista barva, vendar z opombo, da imajo deli lista opazne malo svetlejše odtenke, ki pa jih nismo določili z novo barvno nianso. 3. Štirinajstega septembra je bil zabele- žen nastop nove fenološke faze - začetek obarvanja listja. Vsota srednjih dnevnih temperatur je 258. dan v letu (14. 9.) znašala 2620,1° C, do 14. 9. je v Ribnici na Pohorju padlo 712 mm padavin. V literaturi je najti podatke (Schnelle 1955), da se obarvanje začne, ko se ponoči temperatura približa 6° C ali pa je še nižja. Nato naj bi poteklo še 7 do 1 o dni, da se obarvanje res očitno pokaže. Rezultati našega opazo- vanja se zelo skladajo z zapisi Schnelleja, saj so tudi pri Čavku v tednu od 1. 9. do 7. 9. temperature padle ponoči na 4 do 6° C, od 7. 9. do 13. 9. so bile nočne temperature spet višje: od 10 do 13°C, 14. 9. pa smo že zabeležili obarvanje listja. Od tega datuma naprej ni zabeležen na listih več samo en barvni odtenek, temveč se pojavlja sočasno več barv. Štirinajstega septembra se osnovni olivno oz. petrolejsko zeleni barvi primešata mestoma še svetlo zeleno-rumena ter rjava-rumena barva. Grafikon 2: Barvni toni bukovega lista v vegetacijskem obdobju Graph 2: The Shades of Co/ours of Beech Tree Leaves in the Vegetation Period i=itir- r· • TEMNI -=1 1 \ DARK 1 \ 1 Jndtstnct ·-·-·-·-·-·-·--· • 1 ! ·-· \ 1 1 ( SVETLI netZfllZIIJ -"·\ LJGifT lnd"'""/ 1 \J •noo1 D1stnct•-• ' o ~ S! :0 o ~ N N Datum [IJ f7J tedni opazovanja 114.9.1 [li] Date · · Observation Weeks GozdV 51, 1993 463 Spremljanje barve bukovega lista skozi vegetacijsko obdobje Teden dni pozneje obledi osnovna ze- lena barva (od 174 s4-g1 O na 172 s3-g9), odtenki zeleno~rumene in rjava-rumene barve se pojavljajo po večji površini lista. Tudi 28. 9. ni večjih sprememb, le list je še malenkost bolj obledel. 4. Petega oktobra oz. 279. dne v letu smo zabeležili začetek splošnega odpada- nja listja pri bukvi, kumulativa povprečnih dnevnih temperatur je znašala 2887° C, kumulativa padavin pa 755,3 mm. Barva obeh opazovanih listov se ujema z barvo listov preteklega tedna. V drugi polovici oktobra so bile barvne spremembe listnih ploskev izrazitejše. Za- molklo zeleno barvo so nadomestili spet izrazitejši rumeno-zeleni in rumeno~rjavi to~ ni. Sočasno je bilo mogoče evidentirati vsaj tri barvoe odtenke. V zadnjem tednu oktobra sta bila opazo- vana lista po celi površini drobno-rjava- rdeče pikasta, listna ploskev je barvno oble- dela, osnovna barva je bila rumeno-zelena (bolj rumena), pojavljali so se barvni toni: 104 s2-y1 o, 123 g3-y8, 108 s-y1 o, 240 s-r9. Eden od sočasno opazovanih lisiov je v tednu od 26. 1 O. do 2. 11. odpadel. V tem tednu je prišlo do izredne spremembe barv. Vsi listi so dobili izrazito rjava-rdeče rjaste odtenke. Osnovna barva lista, ki je še ostal za opazovanje, je bila rjava-rdeča, čokoladna oz. barva prsti z odtenki- pegami zamolklo oranžne barve (240 s-r9 in 90 y5-m8). Devetega novembra se je opazovanje spreminjanja barve bukovega lista zaključi­ lo, ker je tudi zadnji za opazovanje označen in izbran list v tednu od 2. 11. do 9. 11. odpadel. Bukev je v tem tednu v splošnem ago lela. Fenološko opazovanje in spremljanje niansiranja barv je bilo osredotočeno na naključno izbrani bukvi, vendar smo soča­ sno opazovali tudi druga bukova drevesa na JV ekspoziciji. Fenološki razvoj opazo- vanega drevesa je bil tipičen za vse bukve enake ekspozicije in socialnega položaja. Tudi pri spreminjanju barv listnega aparata ni bilo opaznih razlik. Povzetek spreminjanja barvnih tonov bu- kovega lista skozi vegetacijsko dobo prika- zuje graf številka 2. Grafikon 3: Dolgoletno povprečje mesečnih padavin za Ribnico na Pohorju (Hočevar, Kajfež-Bo- gataj 1986) in primerjava s podatki o padavinah v letu 1992 (Hidrometeorološki zavod Slovenije) Graph 3: The Average of Monthly Precipitation through Severa/ Years for Ribnica on Pohorje (Hočevar, Kajfež~Bogataj 1986) and a Comparison with the Data on Precipitation in 1992 (The Hydrometeorofogic Institute of Slovenia) 300 250 200 \OO 50 ·-....", o 2 4 464 Gozd V 51, 1993 /"'ritvo \992 i ;\· 1Meruurings 1992 ! \ Dli o· : ~. o go etno povprc ~c il1le Average of Severa/ Years i ~'---------_ _.......----; -~! "- ·~'-x '·~ ~- 5 6 meseci Months 7 9 JO 11 \2 Spremljanje barve bukovega !ista skozi vegetacijsko obdobje Vlažnostne razmere v letu 1992, ko smo opazovanja izvajali, so odstopale od večlet­ nega povprečja. Pomanjkanje vlage je go- tovo vplivalo na vegetacijo. Domnevamo lahko, da se je pomanjkanje padavin odra- zilo tudi na spreminjanju barve bukovega lista in na dinamiki fenofaz. Z grafa številka 3 je razvidno, da je padlo v Ribnici na Pohorju v vegetacijskem ob- dobju leta 1992 precej manj padavin, kot pa je značilno za dolgoletno povprečje 1926-1975. Na področju občine Radlje ob Dravi pade v vegetacijskem obdobju od 700--B50 mm padavin (Hočevar, Kajfež-Bo- gataj 1986), v Ribnici jih je v 1992. letu padlo le 484,6 mm, čeprav ima izmed vseh krajev v občini ravno Ribnica največ pada- vin. 5. SKLEP 5. CONCLUSION Opazovanje spreminjanja barvnih tonov bukovega lista smo izvajali 28 tednov in v tem času evidentirali 18 barvnih odtenkov. Čeprav je za primerjavo uporabljeni stan- dard barv zelo podroben, smo bili večkrat v zadregi pri odločitvi za določen barvni ton, ki se je na bukvi pojavil. Narava je pri izoblikovanju barv neprekosljiva umetnica. V vegetacijskem obdobju se spremembe na rastlinah naglo odvijajo. Le natančnejše opazovanje nam približa dinamiko življenj- skih procesov v naravi. Ker smo opazovali samo enkrat v tednu, smo morda. prezrli katerega od barvnih tonov, ki je bil kratko- trajno zastopan oz. se je pojavil med dvema opazovanje ma. Enkratno opazovanje na eni sami lokaciji ima omejeno vrednost, lahko pa služi kot izhodišče za nadaljnja opazovanja. Mogoča so sočasna opazovanja istovrstnih dreves na različnih ekspozicijah, primerjamo lahko barvne spremembe listov raznovrstnih dre- ves ob negiranju dejavnikov okolja (enaka lega, tla, sestojni položaj, dimenzije opazo- vanih dreves). Za dobro osvetlitev rezulta- tov bi morali izvajati sočasno z opazovanji meritve osnovnih klimatskih parametrov. Večkratno opazovanje bi omogočilo pri- merjave in zaključke. LITERATURA 1. Burnie, D.: Drevesa, Pomurska založba, 1990. 2. Hočevar, A. in Kajfež~Bogataj, L.: Klimatske razmere občine Radlje ob Dravi, rokopis, 27 strani. Ljubljana, 1986. 3. Hočevar, A., Petkovšek: Meteorologija. Ljubljana, 1988. 4. Krajnčič, B.: Botanika. Skripta, Maribor, 1984. 5. Puncer, l.: Kartiranje vegetacije in vegetacij~ ska kartografija. Ljubljana, 1984. Priloga: Stan~ dard barv, sit in vzorcev posebnih znakov za vegetacijske karte. Ljubljana, 1968. 6. Schnelle, F.: Pflanzen- Phrlologie. Leipzig, 1955. 7. Šegula~llič, A.: Model ozelenitve nekaterih drevesnih vrst v Sloveniji glede na meteorološke parametre okoMa. Ljubljana, 1990. 8. Veselič, Z.: Olistanje bukve na Snežniška~ Javorniškem masivu z razčlembo splošnih zako~ nitasti olisten ja bukve. Magistrska naloga, Postoj· na, 1990. 9. Hidrometeorološki zavod Slovenije- podatki o količini padavin v letu 1992 za Ribnico na Pohorju. 1 O. Lexikon der Biologie in acht Banden. Frei~ burger Graphische Betriebe, 1987. GozdV 51, 1993 465