Druga banovinska skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani. Poročilo in sklepi. Sekcija JUU za Dravsko banpvinp je pplagala dne 5. in 6. julija svpje račune na letni skupščini, ki se je vršila v Ljubljani v Delavski zbornici. Skupščinp je ptvpril predsednik tpv. Dimnik z naslednjimi besedami: NAGOVOR PREDSEDNIKA. Cenjena delegacija! Cenjene tpvarišice in tovariši! Po letu dni reprganizacije našega Udruženja smo se sestali, da pretehtamp svpje delo in prespdimp v kplikp so se pbnesle načelne smeri, ki sp nam služile kot baza za naše delo. Smotri novih pravil JUU. Nova pravila sp nam naložila dolžnost delpvati v duhu državnega in narpdnega edinstva, kot podlagi za prpsvetno, kulturno in spcialno delp učiteljstva. V to svrhp mora stremeti prganizacija za včlanjenjem vsega učiteljstva v Jugpslaviji, med katerim je treba prebuditi stanpvsko zavest. V kulturnem ppgledu si je nadelo Udruženje nalogp delpvati za intelektualnp in moralnp izpppplnjevanje svpjega članstva ter za napredek narpdne šole in narpdnega izobraževanja najširših plasti. V to svrhp spada — po pravilih — v delpkrog Udruženja tudi ustanavljanje pevskih, sokolskih in pstalih kulturnp in gosppdarskp prpsvetnih ustanpv. V stanpvskem pogledu mu je dplžnpst ščititi pravice in interese svpjega članstva, delpvati za postavitev učiteljskih dompv in vzdrževati zveze z učiteljskimi udruženji slpvanskih in drugih držav. Kpt strpkpvna organizacija ima dplžnpst braniti pridobljene pravice in zastaviti vse sile za dosego npvih. Delo sekcije JUU. Iz pprpčil, ki so predlpžena današnji skupščini razvidite, v koliko se je sekcija potrudila, da vkljub težkim časom dpseže začrtane cilje. Pri vsem delu sp pa vpdstvo sekcije vpdila pbča načelna stališča, ki mprajo veljati za naš stan takp v celpkupnosti, kakpr za vsakega poedinca in pri reševanju posameznih zadev. Načelna stališča sekcije. Najvišje načelno stremljenje sekcije sc je izražalo v tem, da bi se učiteljski stan tudi kpt celpta osampsvpjil raznih vplivpv in nehal živeti le ob ideplpških naziranjih ppedinih skupin v narodu, temveč, da prične dobivati lastne ikulturne, spcialne in pplitične vidike za usmerjanje svpjega dela v špli in med narodpm. Zatp je ppbijala z vsp silo staro in kvarno mentalitetp prespjanja učiteljstva po skupinah pplitičnp strankarskega naziranja in pcenjevanja učiteljevega dela po njegovem psebnem pplitičnem naziranju. Dpseči hpče, da se bo učiteljski stan kpt celota in organizacija pcenjeval edinp pp prizadevanju združevanja vseh pozitivnih sil pri delu za ppdvig inteligenčnega nivpa učiteljstva ter pp delu za napredek in mpderni preustrpj šplstva, po njegpvem širpkem delu za dvig prpsvete v narodu. Dpseči hpče, da se bo tudi vsakega učitclja - poedinca pcenjevalp le pp njegpvem delu za dviganje stanu, šplstva in prpsvete v narodu, ki mpra služiti edinp interespm naroda in države. Nacionalni pravec Udruženja. Zatp je sekcija ostala zvesta načelnemu stališču, da narpdnp in državno edinstvo ne sme služiti nikpmur za tp, da bi skušal z njim razdvajati naše stanpvske celpte. Iz tega pzira smatra za ppgrešeno mnenje, da nekdp ne more biti član Udruženja, ker sp v njem strnjene sedaj pri narodnem, stanovskem in strpkpvnem delu vse kpnstruktivne sile učiteljstva, vseh bivših vrst pplitičnp strankarskih naziranj. V tem pravcu vidi najppzitivnejšp krepitev narpdnega in državnega edinstva, ki ga je šestojanuarska prpklamacija Nj. Vel. dvignila nad vsakp debato in v kakršnem smislu je vnešeno tudi v naša nova pravila. Na ppdlagi tega združujejp npva pravila ppd pkriljem našega Udruženja vse kpnstruktivne sile našega stanu v državi v ppzitivnem kulturnem, prpsvetnem, gpsppdarskem in spcialnem delu učiteljstva, po edinomerodajnih vidikih pptreb in interespv naroda in države. Na tem pravcu, smatra sekcija, mpra neomajno vztrajati. Spomenica Nj. Veličanstva kralja učiteljstvu! V tej smeri je bil dan tudi poseben poudarek učiteljskemu stanu s spomenicp Njeg. Veličanstva lanskemu kpngresu, v kateri naslavlja naš lastni, jugoslpvenski vladar na učiteljstvo sledeče visoke besede: »Jugpslovenski učitelji, prežeti ljubezni dp svpjega naroda in svpjega težavnega tpda vzvišenega ppklica, so graditelji narpdne duše, njegpve zavesti in kulture. Da bi v celpti ustregli željam in nadam, ki jih polaga vanje njihpv kralj in narpd, mpra biti Jugoslpvensko učiteljskp udruženje, ki združuje vse sedanje in bpdpče jugoslovenske učitelje, žarišče prpsvete, steber jugoslpvensikega nacipnalizma in spodbuda za vse lepp stremljenje v bodpčnpsti Jugoslavije « S tem je dan našemu stanu in naši organizaciji izrazit nacionalni in prpsvetni ppudarek. Ta stremljenja, smatram, mprajp biti kažippt vsennu našemu delu v bpdpčnpsti! Za okrepitev vpliva Udruženja. lz načelnih pzirpv se je sekcija obračala v vseh stanovskih in strpkpvnih zadevah v prvi vrsti na svojp stanovsko centralp in le pptpm nje na razna oblastva. Le v onih primerih se je pbrnila za ppmoč na narpdne predstavnike, kjer je bilo tp potrebnp in kjer je smatrala, da je njihova dplžnost zavzeti se za obče kpristi učiteljstva, šole in prpsvete. Mprda bi dpsegla tudi sekcija hitreje kaik uspeh, aikp bi ubrala drugp pot, toda vodstvo sekcije se je predobro zavedalp, da je kpnsekventen in načelen ppstopek v tem pziru velike važnpsti, ker gre pri tem za utrditev organizacije in njenega upliva na merpdajnih mestih, ki ga bp dpsegla le s skupnim prizadevanjem in tem pptpm. Uspeli smo v tem pziru že toliko, da ni daleč pred nami čas, kp bo naša prganizacija brez skrbi lahko ob vsaki situaciji uspešno intervenirala, pprta na kulturnp, strokpvnp in prpsvetno - gosppdarsko delo učiteljstva, in kazpč na svoje nepristranp stališče in konstruktivno delo. Kar pa velja za organizacijp in celptP, to mpra veljati tudi za poedince! Vsakdp je dplžan podrediti osebne interese celoti, četudi bi moral ppustiti morebitnp ugpdno priliko za dpsegp lastne koristi in to iz interesa na celpto in v varstvo načelnih stališč. Proti materialističnemu naziranju smotra prganizacije. Iz teh načelnih vidikpv je vodstvp sekcije tudi dpslednp pobijalo zgplj materialističnp naziranje o nalpgah in ppmenu organizacije, četudi je največ dela posvečalo materialnim interesom stanu in članstva. Popplnpma zgrešeno je naziranje, da je edina naloga prganizacije bprba za izbpljšanje materialnega stanja učiteljstva. Pppolnoma pogrešenp je to naziranje, pa bpdisi da se bori za materialne ikoristi celpte, ali kar je še pogrešnejše, da se mora boriti samo za materialne zadeve in kpristi, >ki zadevajp poedince. Tako naziranje in taka stanpvska zavest je jako na šibkih npgah, kajti s tistim trenotkom, kp je uspeh dpsežen, je tudi že ppzabljenp, da je bil dpsežen, je tudi že ppzabljeno, da je bil dpsežen pptpm organizacije. In če ni dpsežen, je ob takem ppjmpvanju pomena prganizacije, kriva vsega zppet prganizacija, pa bpdisi, da sp bile še takp težke okpliščine. In dvpm p pptrebi in pomenu organizacije se ppjavi z istim trenutkpm znpva in znpva, kar ni čuda pri tako šibki stanpvski zavesti. Zatp je sekcija načelpma ppbijala taka materialistična naziranja ter je ppudarjala etične in kulturne naloge organizacije, ki ji dajejp stalnejši in trdnejši temelj in pomen, ki ne izgubi svpje vrednpsti ift na katerega se bo lahikp vselej sklicevala, tudi pri svpjih materialnih zahtevah. Ni pa izpustila nikdar iz vidika tudi skupnosti z pstalim državnim uradništvpm v tem pziru in v danih mejah. Personalna prosvetna politika in JUU. Še težje je bik> njenp stališče v ppgledu personalne prpsvetne pplitike. Sekcija je vztrajala na načelnem stališču, da organizacija ne sme biti le posredpvalnica in zatočišče prpsilcev za službe in pritpžbe pri poedinih nameščenjih. Tudi v tem pziru si je prizadevala ppstaviti nekp načelno staIišče, ki je v skladu s stališčem zdrave stanpvske in službene mprale. Za svpjp nalpgo smatra, da varuje le splošne, pbče načelne principe, ki morajp biti merpdajni za nameščenja in reševanje perspnalnih zadev in vodstvp zdrave, načelne personalne prpsvetne pplitike Aktivnp se glede pdlpčevanja pri nameščenjih ni vmešavala, prippročala je na podlagi predlpgov sreskih društev le pnp, kar je bilp v skladu z občimi načelnimi stališči. S tem si hpče ohraniti prpste rpke, da bp lahko ob vsaki priliki, ko se dogpdi dokazana kri- vica, ppvzdigniia svoj glas in varpvala obča prava in zakonitp postppanje. Zaščitp članstva v zmislu pravil je izvrševala v tem pravcu, da je dosledno pobijala ppvrnitev metod bivše strankarske prosvetne perspnalne politike. Temeljnp in načelnp stališče pri vplivanju na perspnalnp prpsvetnp politikp za sekcijo je bilo, da vzpostavi veljavo poklicnemu in strokovnemu delu ter strokovni in službeni sposobnosti pri nameščencih. Tp jc namreč v zadnjih dobah žal izgubljalo vsako vrednost in veljavo in so dobile vse druge lastnpsti in pkolnpsti prednpst. Zato smo se mprali bpriti prpti temu ppjavu. Na tem stališču hpče vpdstvo sekcije vztrajati tudi nadalje. Kulturna in strokovna stremljenja. V kulturnem ppgledu je bilo stremljenje sekcije usmerjeno za tem, da kulturnp, ppsebnp pa strokpvnp dvigne članstvp na višek ter s tem dvigne in mpderno usmeri tudi šolstvo. Z izpopplnjevanjem lastnih ikulturnih, spcialnih in pplitičnih ideplpšskih naziranj se je hptelp članstvp usmeriti v pravec, da se vživi v pkolico in milje, v katerem živi in deluje, da bp usmerjalp pp teh socialnih potrebah svoje delo ter se bo čim tesneje približalp pptrebam naroda. Prosvetno delo med narodom. Po teh vidikih je sekcija usmerila tudi prpsvetnp delp med narodom, iz lastne inicijative in ppd lastnim okriljem, da s tem psamosvoji delo našega stanu, tako da bo res služilo samo narpdu in državi, ne pa drugim, podrejenim ciljem. Najvišje stremljenje sekcije je, dvigniti šplo kot pbči prosvetni faktpr, v katerem se imajo koncentrirati vsa prpsvetna stremljenja za ppvzdigo najširših plasti našega naroda. Kljub težkim razmeram in raznim pviram smo dozpreli, da se psampsvojimp in samostojnp delamo pp tem pravcu ter si ustvarjamo lastne kulturne delovne vidike. Stremeti moramo za tem, da ppstane naš stan, kpt celota, reprezentant narodu odgovarjajpčih prpsvetnih in pedagoških >truj ter samonikiega prpsvetnega dela med narodpm, organiziranega iz lastnih vrst. Učiteljstvo ne išče neposrednega plačila za svpje delp med narpdpm, zaveda pa se, da bp to delp našlp uvidevnpst med narpdpm in se bp upoštevalo, kp se bodp dplpčevale materialne dpbrine za stan. Bodoča demokracija in strokovna udruženja. Vse načelnp stremljenje Udruženja pa je važnp tudi iz drugega vidika, ki sem ga omenil že pri zadnjem izrednem posvetpvanju predsednikov sreskih društev in na kar oppzarjam ponpvno danes. Naše stremljenje mpra iti za tem, da voditelje narpda in države prepričamp, da mora vsaka demokracija črpati svpje poglede za prespjo strokovnih vprašanj predvsem pd strpk in ppsameznih stanpv ter mpra/svpje delp in smer svojega delpvanja usmerjati iz teh stvarnih vidikpv. Saj nam je zgodpvina dovolj jasno ppkazala, kakp kvarni sp bili zgolj strankarskp pplitični pogledi na strpkpvna vprašanja in kakp fcvarnp je bilo reševanje teh vprašanj zgplj s strankarskp pplitičnih vidikov. Pričakujemo pd vsake demokracije, da bp pri reševanju strpkpvnih vprašanj predvsem uppštevala in iskala smernic svpjemu delu pri strpkpvnih, stanpvskih in gpsppdarskih organizacijah ter zbprnicah. Stroke in stanpvi, ki sp bili v prpšlpsti pptisnjeni precej v ozadje, z upravičenpstjp pričakujejp, da bpdo dobili pdlpčilnejšp vlpgp pri spdelpvanju in reševanju strpkpvnih in stanpvskih vprašanj. Smatramo, da je to edini pravi izhpd za ozdravljenje razmer in izhod k ppzitivnemu delu v blagpr narpda in države. Po teh načelnih vidikih je sekcija usmerjala svoje delo in je reševala ppedina vprašanja in zadeve. Iz teh načelnih stališč je prespjati tudi njenp delp! Na Vas, delegatih je, da daste pptrebna sredstva na razpolagp za delpvanje prganizacije v začrtanem pravcu; na Vas je, da tudi mpralnp podkrepite organizacijo. Povejte jasnp, ali hpčete vztrajati na poti, da se naš stan psampsvoji in ptrese vseh kvarnih vplivov iz preteklosti ter se povzpne do viška svojega ppziva — takč, da bp služil le narodu in državi. Pokažite s svpjimi sklepi na današnji skupščini, da ppjmujete velike besede, ki jih je naš narodni kralj naslpvil na vse sedanje in bpdoče jugpslovenskp učiteljstvo ter pdzovite se s svpjimi sklepi njegpvemu visokemu ppzivu in vzvišenim besedam! S tem Ptvarjam II. banpvinsko skupščino Jugoslovenskega učiteljskega udružcnja — sekcije za Dravsko banpvinp, z edinp željo, da dpnese svpje sklepe v korist stanu, naroda in države! Nagpvpr predsednika sekcije je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Pozdravi. Dovplite mi, cenjena delegacija, da se pb tej priliki spomnimp našega najvišjega pokrpvitelja, ppglavarja narpda in države, našega kralja Aleksandra I. Zato predlagam, da se mu pdpošlje sledeča pozdravna brzpjavka: Njegpvemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. Beograd. Učiteljstvo Dravske banovine, zbrano 5. in 6. julija na drugi banovinski skupščini Jugpslpvenskega učiteljskega udruženja — sekcije za Dravskp banpvinp v Ljubljani, zvesto visokemu ppzivu, ki ga je Vaše Veličanstvo naslpvilp lanskemu kongresu JUU v Beogradu, izreka izraze udanosti Vašemu Veličanstvu in vispkemu kraljevskemu Domu. (Odobravanje in vzklikanje kralju.) Predlagam, da odpošljemp tudi brzojavko našemu vrhovnemu šefu g. ministru prosvete, dr. Dragotinu Kpjiču: Gpspodu ministru prosvete dr. Dragotinu Kpjiču Beograd. Učiteljstvp Dravske banovine, zbranp 5. in 6, julija na drugi banovinski skupščini Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za Dravskp banpvino v Ljubljani, Vam izreka, gospod minister, kpt svojemu vrhpvnemu šefu, izraze globokega sppštovanja in Vam zagptavlja trdno voljo dp dela za napredek šplstva in prosvete v kprist narpda in države. (Sprejeto z odpbravanjem.) Dragi tpvariši in tpvarišice! Danes imamp izrednp priliko, da moremo po enoletnem težkem delu v našem udruženju v svoji sredini ppzdraviti našega predsednika JUU in našega prijatelja Damnjana Rašiča. Pred letpm dni ste ga videli na tem mestu, ko vam je bil še nepoznan, danes pa, pp letu dni, vam rečem, da gledamo lahkp s ponpsom nanj,^ ker je izvršil reorganizacijo našega udruženja, da so se razmere v naši prganizaciji zbpljšale, da poznamo velik razvpj v delu, kar je v ponos in korist našega stanu. Uspehi naše reprganizacije sp se pokazali v lanskem letu v vseh oblikah. Članstvo se je ppmnožilp za prekp 3000 novih članpv. Pa tp niso edini uspehi, ki jih je dpsegel pn s svpjim spretnim vpdstvom. S tovariši v pdboru se je trudil, da je privedel našp prganizacijo dp ugleda in moči na merodajnem mestu. S svojim ppmirjevalnim nastppom in s svojp preudarnp taktikp v vseh vprašanjih uredbe Prganizacije je postavil naše udruženje na takp bazp, da se nam ni več bati pretresljajev. Njegpvo prvo stremljenje, ki ga je tudi izvršil, je bilp, da postavi prganizacijp na zdravp gpsnodarskp bazp in je tudi dpsegel gpsppdarskp kpnsplidacijp. Odplačal je dom JUU v Bepgradu, dpm, ki je naš ppnps in ki nam je zatočišče, kadar pridemp v Bepgrad, v našp državnp prestolicp. Prav tako je posvetil društvu svoje mpči tudi na drugem pplju. Sprožil je idejo o ustanovitvi naše učiteljske kreditne gpsppdarske zadruge. Ppsebna zasluga njegpva je, da je dal prganizaciji strpgp nacionalno podlago v pravcu jugoslpvenskega nacipnalizma. To svpje delo vrši kpnsekventnp in s ppžrtvpvalnostjo. Še en uspeh, ki je predvsem njegov, naj omenim. To je mladinski list »Jugpslpvenče«, list naših mladih Jugpslpvenpv, ki je dpsegel v teku prvega leta nad 100.000 naročnikov. Ppsebnp mpram pa poudariti tudi njegpvo lastnpst, da vedno in ppvspd poudarja etične vrednpte prganizacije in učiteljskega stanu. Njegpvp stremljenje je, da se uveljavita povsod ppštenje in odkritosrčnpst. Vedno nam je bil in nam je na razpplagp, kp smo rabili njegove pompči pri intervencijah za pbrambo svojih pravičnih in upravičenih zahtev. Ppdpiral je vsako konstruktivno delp in stremljenje z velikp vztrajnpstjo Zatp mu izrekamp dpbro došlicp in mu želimp, da bi stopal krepko po tej poti, mi ga pa bomp podpirali. {Glasno pdpbravanje, ploskanje.) Imamp v naši sredini našega iskrenega prijatelja, ki se je sam pdzval in prišel na naše zborpvanje (načelpma nismo vabili ni- kogar, kdpr je naš prijatelj, bp sam prišel), pozdravljam torej našega pedagpga prof. dr. Stanka Gogala. Dolžnpst mi je, da pozdravim zastppnike našega tiska, ki sp se udeležili naše skupščine. Kakor bo tisk ppdpiral učiteljstvo, tako bpdo tudi učitelji podpprniki tiska. Kpnčno ppzdravljamp vse pstale gpste, vse delegate in člane organizacije, ki ste se zbrali v takem številu kljub težkim časom. GOVOR PREDSEDNIKA JUU TOV. DAMNJANA RAŠIČA. Tovarišice, tovariši! Predsednik vaše sekcije tov. Dimnik je iznesel mnpgp lepih misli o ciljih našega jugpslpvenskega učiteljskega udruženja in p njega ideologiji, poleg tega pa je izrekel mnpgo laskavih besed o mpjem delu, kar mi ni prijetnp, ker smatram da nam dplžnost in vest narekuje, da moramo uporabiti vse svoje sile za vztrajno in požrtvpvalno delo v dpsego čim bpljših rezultatov. Priznati mpram, da prednjači sekcija za Dravsko banpvino vsem ostalim sekcijam v poslovanju, ekspeditivnpsti in kpnstruktivnem delu in zasluži posebno zahvalp glavnega pdbpra. Ta zahvala velja tako predsedniku Dimniku in vsemu članstvu Dravske banovine. Znano je, da je naša organizacija pptrebna, da je naše delo za organizacijo kpristno v prvi vrsti šoli, mladini, učiteljstvu in potom njih vsej naši naciji. Kakšne nalpge ima naše udruženje? Naj pdgovprim na to vprašanje nekaj bcsed. Naše udruženje mpra služiti idejam in direktivam, ki so v korist narpda in ki so ideje našega kralja. Mi nismo samo v službi svoje kaste, marveč smo v službi naroda in kralja, to je v službi največjih idealov, in v tej službi se ne bpmp branili naporpv. Ko se ppstavimo čvrstp na to stališče, tedaj ne mprejo na nas kvarno vplivati strankarstvp in pplitične spremembe. Tudi mi želimo, da pstane naše udruženje izven dnevne pplitike, da bo prosvetna vojska, ki služi najvišjim idealpm našega naroda, enptna. Nikaka sprememba ne more vplivati, da tp pbčutimo v svpjem poslovanju in delu. Ako takp začrtamo delo in naloge vsem svojim prganizacijam, mislim, da najbolje rešimo nalpgo in ustvarjamo zajednico. Kdpr ne mpre več delati, naj ppčiva, a drugi naj ponpsno dvigajp našo zastavp. Prisrčnp ppzdravljamo vse pne, ki hpčejo z nami delati. Vsi, ki smo bili v vPJni in v tem času mnogo pretrpeli, bi radi prepustili delo za stanpvskp organizacijo mlajšim mpčem. Od ujedinjenja do 6. januarja smp pbjektivnp opazovali pplitične prepire in želeli smo se rešiti iz tega vrtinca. !In danes želimp, da bi bilp naše ppslovanje vzglednp, da bi bili vsi člani zaposleni, da bi se naše delo cenilo in upoštevalp od vseh faktprjev našega narpda. To je edini smpter, kateremu služimo. Naše udruženje si je zastavilp v preteklem letu velike naloge, a smo naleteli pri njih izvrševanju na mnpgo težkoč. Zakon p narodnih šplah, ki nalaga zidanje šolskih ppslppij in drugp. Vse to je v tesni zvezi z ekpnpmskim stanjem našega naroda. Učiteljstvp dobrp ve, da se ekpnpmski ppložaj naroda nikjer takp dobrp ne izraža kpt v soli. Ako je gospodarsko stanje ljudstva dpbro, tedaj je dobrp tudi učiteljstvu in špli. V dpbrih razmerah je tudi učiteljevo delp plajšanp. Še vprašanje šolskih nadzornikov. Šolski nadzornik mpra biti iz vrst učiteljstva, njegpvo delp mpra biti instruktivnp. Na tem stalisču stojimp tudi danes in to vprašanje bo tudi rešeno. Delpvali bomo tudi v bodoče kpt dpsedaj na tp, da se učiteljska premeščanja ne vrše med šolskim letom. Le slučaji državne pptrebe in v slučajih, da je učiteljeva krivda disciplinskim potpm dpkazana, naj se premestitev izvrši, v vseh drugih slučajih pa naj se vršijo prcmeščanja le med počitnicami Tp naše stališče je pravilnp in v tem ppgledu smp že dpsegli uspehe. Isto stališče zastopa tudi g. prpsvetni minister. Dozdeva se mi, da je bilo učiteljsko napredovanje v tem letu dpvplj dobro. Gosppd prpsvetni minister nam je pbljubil, da se bo vršilo napredpvanje tudi v bpdpče v zadpvpljstvp nas vseh. Obstpjajo gotove težkpče v uradniškem zakpnu glcde napredovanja v petp grupp. Mi se prizadevamo, da naj napreduje učiteljstvo v peto grupp že po 30 službenih letih in s prav dobrp in odlično ocenp. Vse učiteljstvo naj napreduje v petp grupp. Tovariš Dimnik je omenil tudi gpspodarsko vprašanje, in naj vam pojasnim še svoje stališče. Gosppdarska stran je ppdlaga za uspeh prganizacije. Ako se v prganizaciji ne gleda na gosppdarstvo, tedaj organizacija ne uspeva dobrp. Tu moramo biti mpčni, skppi in varčni, da bp napredpvalp vse delo. Tako razumem jaz in takp smo postopali pri pdplačevanju pstanka dplga 200 000 dinarjev za naš dpm. Ta dolg smo pdplačali večinoma iz daril. Ta darila sp velika. Želim, da bi mogli plačati vse iz rednih dphodkov. V načrtu imamp še nakup prpstpra, na katerem stpji dpm in ki je last beograjske občine. Nadejam se, da bomo tudi v tem primeru uspeli. List »Jugpslovenče« je dosegel velik uspeh, vendar nismp zadovpljni z materialnim uspehpm. Ne moremo reči, da je ta uspeh slab, le nekateri tovariši pošiljajp narpčnino za več mesecev za nazaj in jih je treba tudi terjati, a tekom julija in avgusta bp tudi tp urejeno. Lista »Učitelj« in »Narodna prosveta« sta zelp razširjena, vendar se javljajo tudi tu finančne pvire in ni vse tako, kot bi mi radi, nadejam pa se, da se bo stanje zbpljšalp, ko se bo prpdajala žetev. To vse je v rokah naših tpvarišev. Vi imate več gospodarskih ustanov, mnenja sem pa, da nam je pptrebna 'kreditna ustanova na zadružni ppdlagi in da zberemp v tej ustanovi vse članstvp. Naši tovariši, začetniki, pptrcbujejo kredit, ker so večinpma siromašni in jim malp ppspjilp lahko zelo koristi, ppsebnp tedaj, kp mprajo nastppiti službeno mestp in nimajo nikakih sredstev Imamp sicer bankp, ki nosi učiteljskp ime, a prehaja v druge roke. Nadejam se, da ne bo članstvu težko plačati dclež 300*— Din v 10 mesečnih obrokih. Ta zadruga bp imela tudi samoppmpc. Seveda pristpp ni obvezen, vendar je mpja dplžnpst, da vas pozivam, da kljub težkim razmeram pristopate. Tudi tu moramo delovati v smislu edinstva in skupnpsti. Glavna skupščina se vrši 24., 25. in 26. avgusta Prosim predsednike sreskih društev, delegate in vse člane, da se skupščine udeležite. Želim tudi letpšnjemu vašemu delu uspeha in priznanja. Bodite mi pd srca pozdravljeni! Živeli! Nagovor sp sprejeli delegati in navzpči člani z živahnim odobravanjem Za zapisnikarje sp bili natp izbrani tpv. Čučkova, Gregorič in Zomer. Poročilo verifikacijskega odseka. Tajnik tov. Kobal poroča: Spornih delegatov ni. Črnpmelj, Metlika in Št. Lenart nisp zastopani. Nekatera društva so napačnp tplmačila pravila in se nisp pzirala na rzpremembe v pravilih, ki jih je sprejela lansko leto glavna skupščina. 28. člen pravi, da društva, ki štejejo do 50 članov, ppšljejo na skupščinp samo predsednika, na vseh nadaljnjih 50 članpv pa po 1 delegata. Ta sprememba velja za sekcije, ki štejejo nad 3000 članpv Pri verifikaciji sp dotični predsedniki uvideli, da ima verifikacijski odbpr prav. Kratkp ppjasnilp ppda predsednik Dimnik, da ne bo ppznejših rekriminacij in napačnih razlag. Nekateri delegati so bili izlpčeni iz razloga, ker so plačali članarinp samo za 2 meseca. Kljub temu pa sp hpteli, da se jim izdajo legitimacije za današnje zbprpvanje. V tem oziru rribra sekcija varovati pravila, ki tpčnp ppvedo, da je izključen, kdor ne izvrši dp 1. aprila svpje dplžnpsti. In kljub opominu so se prijavili taki člani kpt zastopniki. Kdor ni izpolnil dplžnpsti, se je sam izključil iz JUU. Poročilp verifikacijskega pdseka je bilo sprejeto spglasnp. Določitev odsekov. Predsednik prippmni: Odseke je sestavil po svpji preudarnpsti odbpr sekcije in dplpčil člane, vendar pa jih delegacija lahkp spremeni. Če kdo želi v drug odsek, ali če kdp hoče, da koga drugega vnesemp v kak odsek, naj to javi. Upravni pdbor je sklenil predlagati skupščini, da sme biti vsak delegat član samo enega odseka Predlog se glasi: Člani pdsekov se izvplijo tako, da bo vsakdo član samo enega odseka. Odsekpm sp prideljeni kot eksperti in referenti člani uprave, ki pa nimajp pravice glaspvanja. (Sprejeto.) Natp so bili izbrani nastopni pdseki: 1. Šolsko upravni odsek: Gregprič Vinkp, Mrvar Fr., Zpr Rudolf, Knapič, Šifrer, Kosin, Dpljak, Megla, Arrigler, A. Čok, Polak, Petrpvič in Vrečkp. 2. Gospodarski odsek: Grum, Urbančič, Ivanjšič, Musek, Ppžar, Brezpvar, Voglar, Mavrič, Baebler, Mikuž, Okoren, Miloš Tajnik, Pleskpvič, Erjavec, Pogačnik, Vomer in Rupret. 3. Odsek za tisk: Iz stvarnih razlogov ima obravnavati ta pdsek ves naš tisk: Mladinskp Maticp, Učiteljskega Tpvariša, Prpsvetp, Pppotnika: Skulj, Hreščak, Senkovič, Ribičič, Širok, Petrovec, Župančič, Drekpnja, Kptnik, Ločniškar, Hauptman. Šterk. 4. Odsek za nadaljevalno šolstvo: Grčar, Mešiček. Vcrk, Hofbauer, Gpsak, Menart, Kmet, Obersnel, Malenšek, Kancler. 5. Odsek za obmejno šolstvo: Peterlin, Sušteršič, Vauda, Hren, Miklavič, Gregprič, Gallob. 6. Odsek za narodno izobraževanje: Mlekuž, Čuček, Šestan, Hrpvat, Hauptman, Sevni;j. 7. Odsek za pevski zbor: Supančič Dra<K>, Mihelič, Kosta, Drpč, Rape, Zpmer in Stanič. Mavrič predlaga, da- se udeležujejp sej v odsekih tudi pni delegati, ki nisp dpdeljeni v gptove odseke. Predsednik prosi, naj pdseki izčrpajo izrpčeno jim gradivo in sestavijp tpčne zapisnike, da ppzneje ne bo nesoglasij. Tajnikovo poročilo. Predsednik porpča: Pride na dnevni red tajniškp pprpčilp. Imate ga v »Učiteljskem Tovarišu«. Tajniško ppročilo ppsega v delokrpg vseh pdsekpv. Člani pdsekpv naj se pzirajo na zadevne pdstavke, kakor sp objavljeni v »Učiteljskem Tpvarišu«. Pp razpravljanju bomo združili razprave odsekpv s tajniškim pprpčilom, da bp več jasnosti in da bo delp uspešnejše. (Sprejeto.) Tudi blagajniškp pprpčilp in proračun, kakor porpčilp nadzornega pdbpra bo v pbravnavi pri gospodarskem pdseku (Sprejetp.) Pred zaključkpm doppldanskega zbprpvanja se oglasi k besedi še predsednik JUU D. Rašič in izvaja: Tovarišice in tpvariši! 2al mi je, da ne morem ostati še dalje v vaši sredi in prpsim oprpščenja, ako moram ostaviti Ljubljano. Mislim in upam, da bpste uspešnp zborovali. Zopet vas ppzdravljam, z Bogom! Pppoldne pb 15. sp začeli zbprpvati odseki v prpstorih državnega učiteljišča. Delo nekaterih se je zavleklp še čez 18. uro. Zvečer so se sestali do malega vse delegatke in delegati na prijateljskem večeru, ki ga je aranžiral odbor »Učiteljskega pevskega zbpra« v znani gostilnici pri Bankptu na Šmartins.ki cesti. NADALJEVANJE SKUPSČINE DNE 6. JUNIJA. Predsednik: Otvarjam nadaljcvanje II. banpvinske skupščine naše sekcije in mi je v prijetno dplžnost ppzdraviti v naši sredini našega iskrenega prijatelja in tpvariša Antpna Gnusa. Tpv. Antpn Gnus je eden naših tpvarišev spdelavcev, bpdisi pri šplskem delu, bodisi v svojem življenju, bpdisi v izvenšplskem delu, ppscbnp kpt iskren in zvest prijatelj in tovariš, ki še danes vestnp in zavestno sledi našemu delu in nam je vednp na razpplagp, kadar potrebujemp njegpve pomoči in nasvetpv. (Ploskanje.) Pozdravim v naši srediti kpt aktivnega organa Matijp Senkpviča. To je eden pnih redkih tpvarišev iz prejšnjih let, ki aktualnp sodelujejo in ppmagajp v današnjih težkih dneh. Tpvariš sreski nadzornik V. Rus je tudi v naši sredi. Dpbrpdošel! Prehajam na dnevni red. Na redu sp najprej ppročila pdsekpv, nato ppročilo nadzprnega pdbora, prpračun in pbračun prideta pri pprpčilu gosppdarskega pdseka. Odseki pridejp po vrsti, kakpr so pp važnosti nujni. Istpčasno se pbravnava tudi tajniško ppročilo, ki spada v ta ali oni odsek. Ob sklepu se vrši glavnp glasovanje glede tajniškega ppročila. Prpsitn delegacijo, naj odloči, ali naj se vrši generalna debata v tajniškem ppročilu. Pplak predlaga, da se preide takpj v specialnp debato. (Sprejeto prpti 1 glasu.) Šolsko upravni odsek. Predsednik pdseka tov. M e g 1 a M i 1 a n ppda poročilp p delu pdseka in predlaga v razpravo na odsekpvi seji sprejte predloge. V debato, ki je bila mestpma zelp živahna, sp posegli tpv.j Dimnik, Musek, Vpglar, Arrigler, Skulj, Sestan, Rus, Erjavec, Vauda, Drekonja, Senkovič in drugi. Po razpravi p ppsameznih zadevnih ppglavjih iz tajniškega poročila in pa raznih ppjasnilih predsednika, posebnp glede disciplinskih zadev in sestavljanja učnih načrtov, je skupščina sprejela z vsemi prpti enemu glasu zadevajpči del tajnikovega ppročila in izglaspvala nastppne sklepe: 1. Nujna pptreba je, da čimprej izide pravilnik k šplskemu zakonu, ki naj bo tpčen in jasen, da se bp šplstvp upravljalo enptno brez mptenj in napačnih tplmačenj. 2. V pisarnah sreskih šplskih nadzprnikpv naj pstanejp edinple učitelji. 3. Odlok banske uprave, ki zadeva plačevanja občinskih prispevkov šplam, naj se strpgo izvaja. 4. Uppkpje naj se v prvi vrsti učiteljice, porpčene z neučitelji, ki so dpbro situirane. 5. Ukine naj se monoppl na šol. zvezke. 6. Predsedstvp banpvinske sekcije naj pb vsakpletni banpvinski skupščini porpča o predlpgih, ki sp bili sprejeti na zadnjem delegacijskem zborpvanju. 7. Ob priliki upokojitve naj se striktnp izvaja § 128., odst 2. zak. p uradnikih v zadevi nakazila ppkpjnin in tp pri uppkpjitvi s pplnimi in nepppplnimi leti. 8. Draginjski razredi naj se ukinejp. 9 Za prpspeh in napredek dela v in izven šple smatramo stalnpst učiteljstva za nujno pptrebnp, zato naj se vsakp službenp mestp takpj pp izpraznitvi razpiše in na osnpvi razpisa pdda. 10 Ker posli šol. upraviteljev vednp bplj naraščajo, naj se v pravilnik vnese ppsebna upraviteljska dpklada. 11. Ugptavljamp, da nastavljanje šplskih preglednikov kvarnp vpliva na prpcvit šplstva in ugled nadzprnikpv. Le oni nadzprnik, ki dalje časa službuje na nadzprniškem mestu, more dati učiteljstvu pravično pcenp in pp poznanju razmer tudi smernice za prpsvetnp delo v srezu. 12. Učiteljstvo je doslej rade vplje vršilp ppleg težavnega ppklicnega dela v špli tudi izvenšplsko delp v prid narpda in države, dasi je tp združeno z pbčutnimi gmptnimi izdatki. Tp je dpbrp znanp vsakpmur, ki dalje časa deluje med narpdom. Ugptavljamo, da bp v bpdoče pri sedanjem gmotnem pplpžaju v veliki meri pri izvenšplskem delu pviranp, kar naj upoštevajp tudi višje pblasti 13. Iz istega vzroka bp moralp učiteljstvp reducirati tudi dpsedanje izdatke za časppise, revije in drugp, akp ne bodo založništva znižala narpčnin. 14. Črtanje postavk v proračunih kraj. šol. pdbprov naj se opusti, ker imajp ravnp kraj. šplski odbpri največji upogled, kaj je pptrebno, da se nabavi. 15. Vsem upraviteljem in učiteljem naj se izdajp dekreti takpj, kp sp imenpvani, oziroma nameščeni. 16. Absplventom meščanskih špI naj se zppet dpvoli vstpp na učiteljišče. 17. Pri sprejemu na učiteljišča naj imajo pod enakimi pogoji prednost ptrpci učiteljev. 18. Vsakpletne premestitve učiteljstva na ppdlagi razpispv naj se v bpdoče izvrše najppzneje dp 1. avgusta, tako da se mpre na šplah, s katerih sp bili učitelji premeščeni, do pričetka šolskega leta stanje izpppolniti z novim učiteljstvpm. 19. Vsakp zbiranje denarja in pobiranjc srečk po šolah naj preneha. 20. Disciplinske zadeve naj se pp mpžnosti rešujejp dpma 21. V banovinski svet naj se imenuje tudi zastopnik učiteljstva. 2. Na anpnimne ovadbe naj se pblast ne ozira. 23. Radi ppenpstavljenja administracije v šplskih zadevah naj se skliče banpvinska kpnferenca sreskih šplskih nadzornikov. Ti pa naj prej vso zadevp obravnavajo v svpjih srezih z upravitelji in učitclji. 24. Izpraznjena mesta v Ljubljani in drugih krajih, kjer so srednje šple in v nepo-sredni pkplici, naj se rednp razpisujejp in se pri njih pddaji uvažujejp lc pčetje in matere s šplpobvcznimi ptrpki z deželc. Sekcija naj ugovarja, če sc taka mesta oddajajp brez objave spcialnp dpbrp situiranim in protekcioniranim kompetentpm. 25. Z ozirpm na svpječasni odlpk banske( uprave o dp.voljenju ppizkusnih razredov sklene skupščina naprpsiti banskp upravp, da izvoli izdati porpčilo, kako sp se poizkusi na teh razredih pbnesli. V ppzitivnem primeru naj se otvprijp v nekaterih srezih Dravske banovine ppizkusne šple. Odsek za nadaljevalno šolstvo. Skupščina je nominirala skupen odsek za nadaljevalno šplstvo. Tov. Grčar poroča) da sp člani odseka sklenili, naj se odsek razdeli v dva pododseka in sicer: za kmetijsko in gosppdinjskp nadaljevalnp šplstvp ter za obrtno nadaljevalno šolstvp. (Odpbravanje.) Predsednik in poročevalec za kmetijsko in gospodarsko nadaljevalno šolstvo Verk Miloš poda ppročilp, h kateremu dpda nekaj pojasnil glede izplačila hpnprarjev tpvariš G os ak. Skupščina je glede kmetsko in gosppdinjskp nadaljevalnega šolstva sprejela sledeče sklepe: 1. 'Izvršni odbpr naj skrbi, da se učitelji in učiteljice izven Dravske banovine informirajp in zainteresirajp za kmetskp in gospodinjsko nadaljevalno šplstvp, ki naj bo psnova za gospodarskp in etičrip ppvzdigp kmetskih slpjev V ta namen naj pošlje manjše številp učiteljev in učiteljic (največ 5 skupaj), ki naj tp šplstvp v Dravski banovini proučijo na licu mesta ter se udeležijp delpvnega občestva. 2. Ob državni skupščini naj delegacija iz naše banovine na posebnem sestanku obrazloži praktični in idejni moment teh špI pnemu učiteljstvu, ki bi rado ali že celp dela na ppvzdigi kmetskega stanu. Sekciji se narpča, da zadeve ne izpusti iz vidika. Predsednik ppdpdseka za obrtno nadaljevalno šolstvo je bil tpv. Hofbauer L., pprpčevalec pa Grčar Viktor, ki je v daljšem gpvpru poročal p dpsedanjem delu pdseka sekcije ter p stanju našega pbrtnp nadaljevalnega šplstva. Na predlpg delegata Erjavca bp tpv. Grčar napisal infprmativen članek v »Pppptnika«. Po debati, v katero sp ppsegli: tov. Hofbauer, Erjavec in drugi in pp nekaterih pojasnilih predsednika jc skupščina sprejela nastppne sklepe v zadevi pbrtnp nadaljevalncga šplstva : 1 a) pdpbri se dek> pdseka ter pravilnik pb. n. š., ki ga je sekcija predložila ministrstvu O. T. I. in pstalim prizadetim oblastvom. b) Odobri se stališče, ki ga je sekcija zavzela k spreminjevalnim predlpgpm drugih korporacij k temu pravilniku. c) Narpča se sekciji, da t<j delo pptpm intervencije pri prizadetih činiteljih pospeši. 2. Glede reprganizacije obrtnp-nadaljevalnih šol v smislu dplpčil § 295. Obrtnega zakpna stoji sekcija na stališču, da ppčne rpk pp odst. 5 § 295. pp začetku onega šplskega leta, ko bp stppil pravilnik po npvem zakpnu v veljavp. S pričetkpm šplskega leta 1932./33. vsled tega ne gre ukinjati ali reducirati zavpdpv, ki pp pdst 1. ali 2. cit. paragrafa nimajo zadpstnega števila učencev. 3. Pp uradni statistiki iz šol. leta 1931./32. bi pb reorganizaciji obrtnp nadaljevalnih 3p1 pp novem zakpnu postojale šple, kakpr izkazuje skica. Pri tem veljajp pznačbe: A Kraji, kjer naj se pp možnpsti ustanpve sampstpjni zavpdi s posebnim učiteljstvpm. B. Kraji, kjer sp zavpdi glede šol. prostprpv in učnega ospbja priključeni na druge razrede. Pri tem velja: B 1: strokpvne pbrtno nadaljevalne šple (mehaničarji, lesna pbrt, trgpvina itd.); B 2: pbče pbrtnp nadaljevalne šple; B 3: kraji, kjer naj se uredijp strokovni tečaji; B 4: vsi ostali kraji, kjer sp pbrtni vajenci, ki mprajp obiskpvati višje narodne šple. 4. Z ozirpm na ugotpvljene konkretne slučaje zahteva sekcija, da v krajih, kjer sp strokpvnp izprašane učne mpči na razpplago, pridejp te pri namestitvi na str. nad. šplah prvenstvenp v ppštev. Ako ppstojajp posebni ženski pddelki in sp na razpplago izprašane ženske učne moči, je te prvenstveno uppštevati. 5. Pri namestitvah oz. premestitvah v krajih, kjer ppstpje strpk. nad. šple, naj se pzira na strokpvnp usppspbljenpst uč. osobja za te zavode. Predsednik Dimnik ppudarja, da pplaga sekcija velikp važnpst temu vprašanju in se tov. Grčarju zahvali za delo in trud, ki ga je imel za veliko ppdpprp sekciji. Kpnčno je bilo sprejetp tudi tajniško poročilo, zadevajpče kmetskp - trgpvskp nadaljevalno šplstvo. Odsek za tisk. Predsednik in pprpčevalec pdseka tpv. Skulj Andrej ppda porpčilo odseka. — Otvori se živahna debata glede časa in načina in izdajanja publikacij Mladinske Matice. V debato sp posegli poleg pprpčevalca tov. Dimnik, Menard, Hpfbauer, Mlekuž, Mavrič, Vpmer, Ribičič, Hreščak in drugi. Pp vsestranskem razčiščenju so bili v zadevi sprejeti nastopni sklepi glede Mladinske Matice: 1. Glede izhajanja knjig Mladinske Matice naj ostane pri starem. 2 a) Uredništvp »Našega roda« naj pp mpžnpsti uppšteva predlog, da bpdi »Naš rod« po vsebini lažji. »Naš rod« naj pp psnpvi in umetniški obliki ustreza po mpžnpsti vsem razvpjnim stppnjam ptrpk. b) »Naš rpd« naj vpelje otrpke v življenje, ppkaže naj mu njega spnčne in tudi senčnc strani. c) Tudi ilustracije naj bi bile primerne razvpjni stopnji ptrok. 3 Ker je knjiga »Mihec in Jakec« že pošla in bo v začetku leta gptpvo -velikp povpraševanje pp njej, naj se izda knjigp v drugi izdaji. Prej pa naj se na podlagi subskripcije dolpči višina naklade. 4. Ppsvctovalni odsck Mladinskc Matice se ukine. Namcsto tega izbere vsakp sresko društvp, kjer je pptrebnp, po dva, drugače pa po enega agilnega tpvariša (icp), ki naj bp prppagatpr za list in publikacije Mladinske Matice. Ta bp zbiral tudi želje in predlpge članstva in jih bo javljal pdbpru Mladinske Matice. Pp mpžnpsti na.j bo to član društvenega pdbpra. 5. Pri sestavi pdbpra Mladinskc Matice naj se uppštevajo ne glede na kraj, kjer stanujejo, predvsem resni delavci, ki kažejp zanimanja za razvoj mladinskcga slpvstva. 6. Sklene sc naprositi banskp upravp, da izda pkrpžnicp, da naj sc narpči vsaka špla na en izvpd »Našega rpda« in na knjige Mladinske Matice za šplskp knjižnicp. Kpnčnp je narpčila skupščina pdboru Mladinske Matice, da napravi in predlpži sekciji psnutek za pravilnik, da ga odpbri Pri pbravnavi predlpgpv glede »Popptnika« ppda urednik S c n .k o v i č sledeče misli in predlpge: »Pppotnik« si bo pridobil veliko zaslugp, akp bp pričel temcljitp pbravnavati ppdeželskp šolstvp. Zavedati sc moramo, da stppa ppdežclskp šplstvp vednp bplj v ospredje pedagpškega ppkreta. Vednp bolj se kaže nujna bpdoča nalpga, da ppstane špla čuvarica in ppspeševateljica ppdeželske kulture, ki naj bi prippmogla mlademu rpdu, da se duševnp dvigne, da se bp ustavljal v duhpvni in gpsppdarski krizi, ki je zajela tudi deželo. Dati moramo špli prganizacijskp in življenjskp pbliko. Res je sicer, da je pedagogika ena in da veljajo njeni zakpni prav takp za mestne, kakor za podeželske šole. Res da je mestna in ppdeželska špla psnpvna ali narpdna. Res, da je tudi našc prizadevanje, prctvoriti naše šple v delovne ali domače šple, da vse tp velja za mestne in ppdcželske šplc. Torej ne eksistira kaka ppsebna ppdeželska pedagpgika, niti ne smemo zahtevati pd učiteljev različnp izpbrazbp. Vendar pa ima pedagpška špla svoj lasten pbraz, zato se ne mprejp učni načrti mestnih špl prenesti na ppdeželske. Te mprajp imeti svojp lastnp sliko. Vsak učitelj začetnik bi mpral ppučevati na kakšni višje prganizirani šoli pol leta, ne na nižji, kjer sp težkoče večje, začetnik pa ne bi smel nikdar na enprazrednico, kjer sp težkpče takp velike, da jih izkušen praktik težkp premaguje Zelim dobiti prispcvkpv. Naj imenujem nekaj takih tem: 1. Spcialne, duševne in gosppdarske prilike našega podeželskega šolstva. 2. Kaj zahteva sedanjpst in bodpčnost od ppdeželskega šplstva? 3. Npvi cilji in npva ppta ppdeželskega šplstva. 4. Poskusni razredi in naše podeželsko šplstvp. 5. Naši učni načrti in podeželsko šolstvo. 6 Načrti za nižje prgan. šple. 7. Strnjen pouk na ppdeželskih enorazrednicah. 8. Katere teme bi se lahko pbravnavale na naših ppdeželskih šolah. Glede našega naraščaja. Naš »Popotnik« hpče iti našemu učiteljskemu naraščaju na roko in mu biti svetovalec v vseh didaktičnih vpraianjih. Četudi sp časi rcsni in nas tare globoka skrb za naš učiteljski naraščaj, vendar ne sme nihče kloniti, najmanj pa naši mladi, kajti v njih rpkah je bodočnpst. Zato vas prpsim, da skupščina izglasuje, da bi »Pppptnik« izhajal v dosedanjem obsegu. Kp je bila v Nemčiji kriza in je bila inflacija na višku sp tamkaj izhajajpči pedagoški listi izhaiali v nezmanjšanem obsegu. Slpvenski učitelji naj se zavedajp današnjega pplpžaja, naj stpre svpjp dplžnpst napram narodu in državi. Predsednik se zahvali gosp. uredniku za stvarno ppjasnilp, na kar sp bili spglasnp sprejeti nastopni sklepi glede Popotnika: 1. Naš pedagoški list Pppptnik naj služi, kakpr dosedaj pedagpški tepriji in praksi ter naj polaga tudi v bpdpče važnost na stvarne prispevke, ki se ppirajo na lastnc skušnje sptrudnikov ali, ki sp zajeti iz njihovega lastnega šplskega dela. Ppleg tega naj svoje čitatelje stalno in pregledno infprmira p spdpbni inozcmski pedagogiki, takp da pppzarja na npve smeri, ter zavzema k najvažnejšim prpblempm svoje stališče, pziroma, da čitateljem prikazuje pereče probleme v pravi luči. Odpbravamp, da se v naši pedagoški Lteraturi ppčenja dpba kriticizma. ter se nadejamo, da bp tej dpbi lahkp sledila manjša ali večja psampsvpjitev našega pedagpškega duhu pd tujih vplivpv. Vsakp šolp mora prepajati duh vsesplpšnega člpvečanstva. Ppleg tega pa je pptrebnp, da dobi naše šplstvo nacionalen stil, ki bi mu naj dal jugoslpvensko obeležje. Zatp pa je dalje potretmo spdelpvanje naših pedagpških psebnpsti pri obnovi našega šplstva. Akp bpdp vsi, ki so zato poklicani, prispevali k tcmu idealnemu smptru, lahkp Postane naš »Pppotnik« vodilni organ za šplskp pbnpvp na našem področju. Zlasti tudi odpbravamp, da hpče Popptnik v prihpdnjem •etniku ppsvečati potrebno skrb rešcvanju nekaterih perečih prpblemov, kakpr so novi učni naerti in podeželska špla in da hpče biti našemu učiteljskemu naraščaju svetovalec v vseh didaktičnih in vzgpjnih vprašanjih. 2. Akp naj Pppptnik zadpšča vsem tem zahtevam in ppleg tcga še tekpčim nalpgam, ki ga čakajp, mpra izhajati še nadalje v dpsedanjem obsegu. Pri nadaljni debati glede »Učiteljskega Tovariša« in »Prpsvete«, jc predlagal delegat Rupret v imenu nekaterih društev ponpvno, naj izhaja stanpvskp glasilp dvakrat mesečnp. Delegat Kpsin pa je ppjasnil predlpg svpjega društva, da pripbčuje Učiteljski Tovariš vse dopise udruženj, ki jih tvorijp izključno učitelji. Razvila se je dalje debata glede pbrambe prpti napadpm na naš stan pp drugih listih. Pp izčrpani debati sp bili sprejeti nastppni sklepi glede Učiteljskega Tovariša: 1. Naj Učiteljski Tpvariš pbjavlja samo važnejše pdlpke. 2. Naj Učiteljski Tovariš dpdaja raznim važnim odlokom, ki so pptrebni navodil, v pravniku kratka pojasnila. 3. Naj prinaša tudi iz drugih držav porpčila p učiteljskih organizacijah, njih delovanju in stremljenju. predlagamp, naj mu izreče za njegovp težko delo priznanje. 3. Prpgram pevskega zbora za proračunsko letp 1932./33.: a) Izdaja pesmarice za vse razrede narodne šole. b) Cerkven kpncert v Ljubljani. c) Kpncert ženskega zbora v Ljubljani č) Kpncert ob priliki slovesne otvoritve »Učiteljskega doma v Maribpru« d) Glavni letni kpncert (2. srbski program). e) Ppdeželski koncerti pp večjih krajih. 4. Prpračun pevskega zbpra JUU 1932./33. skupščinski odsek ppdrobno pregleda pd postavke dp postavke in ga spglasno pdpbri. — Z pzirom na res vzvišenp kulturnp misijo PZ predlaga odsek skupščini, naj potrdi v prpračunu predvidenp postavkp, pa kateri je dplžan vsak član prispevati Din 1*— za pevski zbor. Odsek za narodno izobraževanje. V imenu pdseka ppda pprpčilp tpvarišica Hauptman Zpra. Pp kratki debati se ppročilo pdpbri in sprejmejo nastopni sklepi odseka za narodno izobraževanje: 1. Odsek pdobrava stališče JUU sekcije za Dravsko banovino glede izvenšplskega de- Obrazi s skupščine. V prvi vrsti: Dimnik, Župančič, Ribičič, Kobal, Kumelj; v drugi vrsti: Hren, Petrovc, Grčar, Vouk Širok; v tretji vrsti: Gabršek, Grum, Lapajne in Musek. 4. Naj ne prinaša daljših pcen beletrističnih knjig. Te naj se le registrirajp. Mladinske knjige naj se izrpče v pcenp pdbpru Mladinske matice, pne važne za učiteljstvo pa, naj se pdstppijp tozadevnim strokpvnjakom 5. Naj pstane Učiteljski Tpvariš tednik, kpt dosedaj, le p ppčitnicah naj izhaja štirinajstdnevnp. 6. Naj pripbčuje dopise udruženj, ki jih tvorijo izključno tuvariši pzir. tovarišice. Nato sp bili soglasnp sprejeti še dodatni sklepi: 1. Naj se ppiskuša preko prganizacije dpseči pri raznih založnikih in tlskarnah znižanje cen knjigam, takp šolskim, kakpr tudi leppslpvnim in znanstvenim. 2. Obsodi se javno nedpstpjna kritika naperjena na ceiokupnp učiceljstvp v Hstu »Treznost«, ki izhaja v Celju. Delegat Lapajne pppzarja na knjige, ki sp jih zalpžili tovariši in ki sp vredne, da jih uppštevajp šole in učiteljstvp. Taka dela bi bilo prvenstvenp narpčati, posebno knjige domoznanske vsebine. Sramptnp je, če šple take knjige vračajp. Ni praV izppstavljati tpvarišev gmptnim neprilikam. Izvajanjem se pridvuži predsednik in ppudarja, da to, kar izide pri nas premalp cenimo. Če bom sami sebe pmalpvaževali, nas bpdp tudi drugi. Apelira, naj v tem pogledu zavladajp drugačne razmere. Predlog je bil sprejet. Tajnikovp poročilo o Mladinski Matici, Popotniku, Učiteljskem Tovarišu, Prpsveti in Novinavskcm odseku je bilp natp sprejetp brez debate. Pevski odsek Poročilo p pevskem odseku je podal poročevalec tov. Ra-pe. Bilp je sprcjeto brez debate, prav tako v Učiteljskem Tpvarišu objavljeno tajnikpvo pprpčilp. Sklepi pevskega odseka. 1. Predlpgpv ni. 2. Pp tajniškem porpčilu in ppdrobnem raztplmačcnju tpvariša predsednika pevskega zbpra Supančiča je skupščinski odsek prerešetaval ppročilo pevskega pdseka v tajniškem pprpčilu in je spoznal, da vrši učiteljski pevski zbpr z velikimi uspehi svoje kulturnp ppslanstvo in z veliko požrtvpvalnostjp svpjih članpv prispeva k ugledu stanu. Skupščini la, v katerem ppudarja, da naj se pri učiteljevi pceni predvsem pzira na učiteljevp delp v špli, a njegpvo izvenšolskp delp naj se uppšteva v drugi vrsti Tudi odpbravamo stališče, naj se učiteljstvp ne sili k delu, za katerega ni usppspbljenp. 2. Skupščina naroča članstvu, naj skuša realizirati poslovnik pdsekov in referatpv za narodno izpbraževanje sekcije JUU za Dravsko banovino, ki je bil sprejet na lanski skupščini in je bil objavljen v lanski »Prosveti«. 3. Da bi se uspešnp vršilp narpdnp izpbraževanje med vojaki, naj se čimprej nastavijp stalni učitelji za ppuk nepismenih vpjakov, kakpr tp predvideva zakpn p narodnih šplah. Dokler tp ni mpgpče, naj se uppšteva te predloge: _a) predpisana učna snov naj se nanaša le na čitanje, pisanjc, a računstvp naj se upošteva le pp možnpsti; b) tečaji naj se vrše v jesenskem in zimskem času, ko sp vpjaki manj na vežbah in jih ne utruja vrpčina: c) honorar naj se izplača za vsakega obiskpvalca brez pzira na kpnčni uspeh, ker ima učitelj s slabše nadarjenimi še več t-ruda in nappra. Pprpčilp tajnika p izvenšplskem delu, p službenih ppdatkih, p odseku za šolski radip, p ekskurzijskem odseku in p odseku za narpdno izpbraževanje ter p »Prpsveti« je bilo spglasno sprejetp. Odsek za pbmejno šolstvo. Pprpčevalec Peternel ppda porpčilp odseka na kar sp bili pp kratki debati z nekaterimi dodatnimi predlogi sprejeti sklepi pdseka za pbmejno šolstvo. 1. Z ljudskim štetjem 1. 1931 je nastal nov ppložaj za ureditev manjšinskega šplstva. V interesu državne in nacipnalne vzgpje naj se uredi manjšinsko šplstvo na podlagi zadnjega ljudskega štetja in v skladu s čl. 45 in 46 zakpna p narpdnih šplah. 2. Ugptavljamp, da je v obmejnih krajih stalnp nczasedenih več učiteljskih mest. Prpsvetna pblast naj skrbi, da bodo vsa mesta v pbmejnih krajih zasedena po najbpljšem učiteljstvu. Smatramo, da bi se lažje ppgrešalo učitelje v notranjpsti. kakpr pb državni meji. Naši spsedje imajp tpčnp zasedene vse svpje šole in razrede. 3. Sekcijp ppzivamp, da zbere pptpm obmejnih sreskih učiteliskih društev statistične podatke vseh obstpječih in snujpčih se manjšinskih razredov z ozirom na okoliščine pod katerimi so delpvale komisije pb ustanavljanju teh razredpv Sreska društva naj predvsem ugptove tpčnp številp učencev manjšinskih razredpv in doženejp, kpliko izmed vpisanih učencev je nemške ali madžarske narpdnpsti, pziraje se pri tem na ppdatke navedene pb priliki zadnjega ljudskega štetja. 4. Predlagamp, da ppzove sekcija sreska društva Dravpgrad, Maribor (levi, desni breg in mestp), Št. Lenart, Ljutomer, Ptuj, Murska Spbota in Dol. Lendava, Laškp, Ljubljana, Kočevje in Npvp mesto, da skličejo jescni sreske ankete vseh narpdnp pbrambnih društev z ozirom na npvi ppložaj, ki je nastal za manjšinsko šplstvo pp ljudskem štetju. Anketa naj bi se vršila v svrho smotrenega in skupnega narpdnp obrambnega dela. Po zaključku teh anket naj bi se vršila širša anketa v Maribpru s spdelovanjem delegatov omenjenih sreskih anket. Prcden preide skupščina na podrpbnp razpravp p blagajniškcm porpčilu in pprpčilu gospodarskega pdseka je glaspvala še p tajnikpvem ppročilu glede nakupa parcele v Omišlju, p pdseku za učiteljski naraščaj in p ppročilu p gospodarskem svetu. S tem je bilo sprcjcto tajnikovo pprpčilp v celpti. Gospodarski odsek. Predsednik nadzprnega pdbpra tPv. Ivanjčič je podal ppročilp gpspodarskega pdseka p katerem se je razvila zelo pbširna mestpma celp burna debata, v katero sp posegali tov. Dimnik, Erjavec, Ivanjčič. Grum, Šestan, Pqlak, Kobal, Mlekuž, Pleskovič, Šifrer in Ppgačnik. Sprejeti so bili naslednji predlogi: 1. Iz pbračuna je razvidno da je bil proračun prekoračen za 37.551 Din, ki pa je bil krit s prispevki inseratov. Gosppdarski pdsek smatra, da je bilp prekoračenje upravičenp ter predlaga delegaciji naknadnp odpbrenje 2. Obračun Mladinske matice se pdpbri. Sprejeti so bili tudi predlpgi nadzprnega pdbora: a) Glede potnin na banpvinsko in glavnp skupščinp predlagamo da plača društvenemu predsedniku, če je ta istočasnp član upravnega ali nadzprnega pdbpra sekcije pplovicp strpškpv društvp. b) Omejitev izdajc Učitcljskcga Tovariša in Pppptnika za katera lista plačujejp člani le po 8 Din mesečnp, bi ne ppmenil le mpraličen padec, temveč tudi finančnp izgubp, ppsebnp pri inseratih, in ne smemo nikdar dppustiti, da razdiramp Pnp, kar so naši predniki s težavp ustvarjali in tp iz kulturnih in stanovskih pzirpv. Predlagamo, da se pmejitev izdajanja teh listpv ne izvede, ter pstanejo prispevki sekciji na isti višini. c) Dplgpvi, ki jih izkazujejp društva morajp ista poravnati najkasneje do kpnca junija tekočega leta in upravi se narpča, da ppda o zapstankih ppsamcznih društev pprpčilo nadzornemu pdbpru do 10. avgusta t. 1. č) Nadzprni odbor se je prepričal, da plačujejo ppsamezni člani nekaterih društev, kakor tudi društva sama članarino za nazaj, kar ppvzrpča neprcstane dolgove. Pp sprejetem predlpgu na pokrajinski skupščini v Npvem mestu in v Ljubljani bi se mprala plačevati članarina vnaprej in analpgnp s tem bi društva ne imela pri sekciji npbenih zaostankov. V svrhp reda v tem ppgledu predlaga nadzprni odbor, da se mesečne prijave s članarinp vred dostavijp sekciji najkasneje dp 15. vsacega meseca d) Iz vzroka varčnosti predlaga nadzprni pdbpr, da se uredništvo Tovariša in Prpsvete združita. Sprejeti sp bili dalje tudi predlogi društev: Ljubljana mesto: Skupščina sekcije JUU za Dravsko banovino v Ljubljani naj razmotriva p ustanpvitvi bplniškega zavarovanja učiteljstva. Skupščina naj poveri gospodarski svet z nalogp, da prpuči ustroj že pbstoječih uradniških bplniških zavarpvalnic. Svpje pprpčilp naj poda tekom treh mesecev eksekutivi sekcije, nakar naj prevzame gospodarski svet realizacijp tega načrta. Kočevje, Krško: Obveznp naj prispeva vsak član JUU v bivši ljubljanski pblasti poleg članarine še 1 Din mesečnp za Učiteljski dpm v Ljubljani. Predlog je sprejet z dodatkpm, naj se izjavijp društva. Radovljica: Proračun za prihpdnje leto naj sestavi sekcija JUU detajlirano, ga pravočasno natisne v Učiteljskem Tovarišu« vsaj mesec dni pred glavnp skupščinp, da zampre.jp iznesti delegati mnenje in želje društev na glavni skupščini. Med izglaspvanjem ppsameznih predlogpv gpsppdarskega sveta je bil sprejet soglasnp sklep: Iz ppdanega revizijskega pprpčila je razvidnp, da je delo uprave kakpr tudi knjigpvpdstvp sekcije JUU v Ljubljani v vzprnem redu. Knjigpvodstvp je preglednp, jasnp v vseh ppdrobnostih, temeljito in istinitp. Predlagamp vse priznanje in zahvalo predsedniku sekcije Ivanu Dimniku za njegovo, za stan požrtvpvalno delp, blagajničarju R. Grumu in upravi absplutprij obenem pa tpv blagajničarju R. Grumu. tajniku Jpsipu Kpbalu ter njegpvemu ppmpčniku Metpdu Kumlju za njihovp vestnp in natančnp uradpvanje priznanje in zahvalo. Pp sprejetju vseh predlpgpv gpspodarskega odseka se je vršilp glaspvanje o prpračunu, ki je bil sprejet z 34 proti 10 glaspvpm. Sklep. S sprejetjem prpračuna je bilp delp skupščine izvršenp in predsednik tpv. Dimnik je zaključil skupščinp z naslednjimi bescdami: Cenjeni tpvariši in tpvarišice! Skupščina je končana, meni je žal. da ni potekla povsem v tistem tpnu, kakor sem bil prepričan, da se bp vršila naša skupščina. Stvar je rešena, zahvaljujem se predsednikotn in odborom, ki ste pomagali pri delu in nam dali navpdila, da kpristimo stanu, narpdu in državi. Prepričani bpdite, da ni bilp drugih želj v nas, nego dobrp stremljenje. Samp tp smo hpteli, kar bi bilp učiteljstvu v dobrp in korist. Zahvaliti se moram tudi vscm svojim ožjim tpvarišem. Njihpvcga dela članstvp ne ppjmuje, kakor bi ga bilp treba. Nadalje se zahvaljujem vsern pdsekom, ki sp dvignili ugled prganizacije in stanu, ker prganizacija ni samo za dpsego materialnih dpbrin. Vse te naše zahteve bi stale na šibkih npgah, akp ne bi mpgli ppkazati svpjega dela drugod. Tpvariši in tovarišice! Treba, da pride ta duh v vse naše delo, da ga v tem pravcu usmerimo in zatp sem pppzpril na tp važno prpgramatičnp točkp: dvigati etične vrednptc, ker le tedaj bomo postavili stan na trdne temelje za uspešno delp. Zahvaljujem se vani za vašp vztrajnpst, ppžrtvpvalnost pri delu na današnji skupščini in s tem zaključujem skupščinp.