Okrajni zastop Celjski. Volitve v okrajni zastop Celjski vršile se bodo prihodnji teden, iu sicer volijo veliki posestniki v torek, dne 26. t. m. in kmetje v petek, dne 29. t. m. Razmere so v okrajnem zaatopu take, da Slovenci imamo večino, če zmagamo v velikem posestvu. V velikem poseatvu pa je razmerje postalo od potlej, kar se je g. Berkan in g. dr. Dečku posrečilo, da so ae skoraj vai Celjani izbrisali iz velikega posestva, jako ugodno. Mi Slovenci zmagamo lehko, ako le pridejo vsi slovenaki volilci in volijo pošteno, narodao. Nemški Celjani, katerim gre hudo ,,za gaber", kateri že čutijo v vseb udib. svoj propad, vozarijo 8e kakor besni po celem okraji. K vsakemu volilcu jih pride po eden, ali pa več skup, na čelu njim žid Sonnenberg ter ga nadlegujejo in silijo, naj gre volit z ,,Nemci" ali pa naj doma ostane. Bog ne daj pa tega sto riti, ne eno ne drugo bi bilo pošteno. Nemški Celjani in njih prijatelji pa pravijo kmetom: Ali niste zadovoljni a starim okrajnim zastopom in načelnikom, z g. Stigerjem, aaj je on red napravil v okrajnem zastopu in dolgove poplačal s svojim umnim gospodarstvom? No, če je red napravil. moral je prej biti nered, in oe je dolgove poplačal, nidrali so dolgovi biti. Kdo pa je napravil nered in dolgove? Nikdo drugi, kakor nemški Celjani. Oni so imeli vedno krmilo v rokah, in njim na čelu notar Sajovic Če pa je g. Stiger dolgove poplačal, ni skazal se za to še nobenega čarovnika. Ko je stopil na čelo okrajaemu zastopu, bili so veliki zaostanki na dokladah. Ti zaostanki so se iztirjali in ž njimi vpčinoma poplačali dolgovi. Pozneje so se pa davki in doklade redno vplačevale, deloma, ker so nastale boljše letine, glavuo pa, ker so se začeli davke ailno atrogo iztirjevati, da še tako strogo nik dar prej. Tako je bilo vedno dosti denarja in če je denar tukaj, ni nobena umetnoat, dobro gospodariti. G-. Stigerje toraj atem, daseje napravil red, indasose dolgovipoplačali, eamo popravil atare grehe avoja-nemške, Celjanske stranke. Med tem, ko vse zdihuje pod neznosnim bremenom davkov, ko kmet omaguje pod njim, ko je enoglasni klic ,,varčujte, varčujte, znižajte doklade!", godilo se je ravno narobe. Ne da bi doklade znižali, zvišali ao jib. pod g. Stigerjevim načelatvom v kratkej dobi v 3 letih dvakrat! To ni gospodarstvo po našej volji; gealo naše alovenske stranke je in bode: ,,z dokladami doli!" Nemški Celjani imajo komando ne samo v okrajnem zastopu, ampak tudi v mestu Celji, imajo torej obe mošnji v svojih rokah. Ce treba kje kaj podpirati, sežejo pa Celjani vedno raje in globokeje v mošajo okrajnega zastopa, češ, to nas manje boli, ker morajo zraven kmetje plačevati. Mošnjo Celjskega meata pa atiakajo lepo skup. Na primer: Ko se je napravila lani Celjska razstava, moral je okraj mastno pripomagati; mfsto Celje pa, ki je imelo največ koris'ti od te' razstave. kakor od marsičesar, za kar mora pla evati okraj, to se je pri plačevanji držalo lepo zadej. To se mora spremeniti. Mesto Celje ima šole. pri katerih niraa okrajai šolski sovet nič zraven govoriti. Človek bi toraj mislil, da ae Ct ljani v zadeve ostalih slovenskih šol ne bodo vtikali, ter volili vsaj nekaj Slovencev v okrajni šolski sovet. Izvolili so pa v okrajni šolski sovet sarae take gospode, kakor dr. Glantschnigg, dr Schurbi in druge, ki so nam Slovencem in našemu jeziku silno neprijazai. Ti so postavljeni nad naše alov. šole. in bi imeii skrbeti, da bi se one razvijale. To je ravno tako, če bi kozla postavili, da bo čuval na zelje. Za to pa hočejo zidati šole v kotih, kamor jih nib.Se ne mara; in če udje krajnega šolakega soveta se takim nakanam protivijo, pa jim naložijo koj po 100 gld. kazni. To mora biti drugače; nad slovenskimi šolami naj čuvajo slovenaki možje. čeravno so ae doklade povišavale, poatale ceate niao boljše; vzboljšale so ae le tam, kjer stanuje kak poaeben prijatelj naših nemakih Celjanov. Tudi to ni prav, da vozari in vozari samo par ljudi šoter ali prod za ceate; če plačujejo v celetn okraji okrajne doklade, naj bi ae tudi zaalužek razdelil; naj jih zaaluži veo ljudi, ne samo eden ali dva vse. Groapodaratvo v okrajnem zaatopu toraj ni dozdaj tako, da bi mi Slovenci mogli biti zadovoljni ž njim. Treba korenite premembe, katera ae bo izvršila, ako zmagamo Slovenci. Slovenci pa bodemo in moramo zmagati, ako Btori vsak Slovenec svojo dolžnost, da pride volit ter voli pošteno, narodno s Slovenci! vsak se naj spomni besed pesnikovih, ki govori: Črna zemlja naj pogrezae tega, kdor odpade !