Varstvo kulturnih spomenikov NEKAJ LET nazaj se je več-krat čul plat zvona o tem, kako razpadajo naši kulturni spomeniki. Od enega do dru-gega proračunskega leta smo bili priče, kako kopne pre-cejšnja sredstva, namenjena spomeniškemu varstvu, v drobnem krpanju posamez-nih objektov. Prizadevanja, da bi usmerili večino sred-stev v nekaj objektov, so končno rodila sadove. Tak način reševanja spomeniške-ga varstva bo sicer pustil ob strani nekatere spomenike, ki jih bo mogoče le zaščititi pred zobmi časa, bo pa omo-gočil, da enkrat za vselej opravimo s takimi spomeni-ki, kot je grad Goričane, in kasneje s Starim gradom nad Smlednikom. Spomeniki, ki jih v občini ni malo, so prenehali biti za-nimivi samo po kulturni pla-ti ter so postali privlačni tu-di s turističnega in gostin-skega vidika. Prav ta okoli-ščina je močno prispevala k pospešenemu reševanju spo-menikov. Odločna stališča, da je potrebno ob investici-jah v kulturne spomenike upoštevati tudi gospodarske smotre, so pripomagla, da bodo letos skoraj vsa razpo-ložljiva sredstva namenjena za dokončno obnovo Goričan. Ta odločitev je bila nujna zaradi Etnografskega muzeja v Goričanah, ki je svoje zbir-ke neevropskih kultur tako razširil, da ga je nedokonča-ni grad oviral pri delu. Usposobitev novih prosto-rov bo omogočila stalno raz-stavo mnogih predmetov, ki so sedaj uskladiščeni, kot tu-di občasne razstave tujih zbirk. Pestro delovanje mu-zeja v Goričanah — v svojem dveletnem obstoju je imel že nad 12.000 obiskovalcev — prikazovanje etnografskih fil-mov, recitali in predavanja potrjujejo, da bo denar v grad Goričane dobro nalo-žen. Misel, da bi občina na-jela kredit za ureditev gradu, ni več tuja nikomur, ki je spoznal vrednost samega ob-jekta in dejavnosti v njem. Grad v Smledniku bo mo-ral počakati, ker bo letos de-ležen le manjših vzdrževal-nih del, ki ga bodo zavarova-la pred propadanjem. V delu pa so projekti, ki predvide-vajo, da bo nastala iz stare smledniške ruševine prijetna izletniška točka. Odprta osta-nejo vprašanja Vodnikove rojstne hiše in urejanja zelo zanimivih spomenikov naše kmečke arhitekture v Gunc-ljah in Stanežičah. Veliko po-lemiko je sprožila odločitev sveta za prosveto in kulturo, da zaradi pomanjkanja sred-stev ne bo podprl del pri ure- (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) jevanju rojstne hiše heroja Franca Rozmana—Staneta. Vzrok za takšno odločitev so neurejeni lastniški odnosi, ker je objekt funkcionalno in prostorsko spremenjen in v njem manjkajo originalni predmeti, ki bi edini lahko dali hiši spomeniški pomen. Svet je vodila pri njegovi od-ločitvi misel, da je heroj Franc Rozman—Stane oseb-nost iz naše nacionalne zgo-dovine, ki mora dobiti spo-menik v Ljubljani, saj bi s spominskimi sobami brez originalnih predmetov slabo počastili njegov spomin in pomen za novejšo slovensko zgodovino. Veliko škode so v preteklih letih naredili nekateri samo-voljni posegi v okolici ali ce-lo na samih spomenikih. V prihodnje bo zaradi tega tre-ba vzpostaviti poseben var-stveni režim za celotno oko-Ije spomenikov. Zajeti bi mo-ral zemljišča okoli gradu Goričane — tod so se že po-javile gradnje, ki se stilno ne ujemajo z okoljem — za-ščititi pa bo potrebno tudi zemljišča okoli smledniškega Starega gradu. »NAGLO PUŠKE smo zgra- novanjskih in socialno-zdrav- bili. .« je odmevala ondan stvenih vprašanj, ki pač za- pesem v mali dvorani tivol- htevajo dolgotrajnejše, ven- ske hale, ko so se po dveh dar vztrajno obravnavanje. V letih ponovno zbrali nekda- tej zvezi velja omeniti priza- nji partizani in interniranci devnost občinske skupščine, iz druge svetovne vojne, ki ki kljub skromnim finanč- sedaj živijo in delajo v Šiški. nim sredstvom uspešno re- Bilo je prisrčno srečanje in šuje življenjske probleme obujanje spominov na do- borcev.