Katollčk cerkven list
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti cs celo leto 4 gld. 60 kr., ca po leta 2 gld. 40 kr., za četert let* 1 ?ld. 30 kr V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., ca četert leta 1 gold., ako cadene na ta dan pracnik, izide Danica
dan poprej.
List it
TetaJ XXV.
V Ljubljani 22. sušca 1872.
Veliki petek.
Na Golgoti —	Zdaj sveto stran
Glej križe tri:	Odprč pagan,
Na srednjem — večni Bog visi f Spusti Mu zadnjo sveto kri.
Mož bolečin
Je Božji Sin.
Za greh človeški lije kri.
Ko bije tri,
Dušo spusti,
K očakom nagloma hiti.
Svet stresa se,
Vsih groza je,
Clo mertvih grobe spreleti.
Sveti možjč Ga položč
V kamniti grob, ko se mraČi.
Pa — tretji dan S častj 6 obdan , Prikaže se na vertu spet. Po Njemu zdaj Odpert je raj Odrešen svet, peklk otčt.
O sveti Križ ,
Ti se bliais,
Ti sladko upanje deliš!
Življenja luč,
Nebeški ključ,
Po celem svetu se častiš !
A nt N&mre.
Zmaga sv. križa v XVMM. in XVMM M.
stoletji.
„Glejte, da vas kdo ne capelje!"
Mat. 24, 4.
V xvn. stoletji je kerščanstvo občudovalo karme-lita Frančiška Kriškega (de Cruee), kako je on velik lesen križ nesel v Sveto deželo in spet nazaj na svoj dom. Leta 1643 se je 16. marca v 57. letu svojem iz Validoleda na Spanj skem podal na pot in čez Navaro in Bajono prišel na Francosko; potem čez Savojo, Gč-novo, Milan, Parmo in Florenco v Rim, kamor je srečno dospčl 16. septembra tistega leta; 12. aprila naslednjega leta je križ ta na svojih ramah nesoč potoval v Benetke, odkodar se je prepeljal potlej na ladiji v Aleksandrijo in čez Jopo sel v Jeruzalem.
Kadar je pri vratih Jeruzalemskih odpčl; „Tebe, Bog! hvalimo"—, korakal je v mesto, obiskal z veliko pobožnostjo vse svete kraje, ter potem na gori Kalvariji ne tistem mestu, kjer je stal križ Kristusa Gospoda, postavil svoj križ, in ondi tri ure mudil se v molitvi in globokem premišljevanji. Od ondod se je, breme svoje z nova na svoje ramena vzemši, podal k Jordanu, v Betlehem, v Nazaret, na Tabor in Karmel, vstopil na to v ladijo in v tovarštvu nekega judovskega rabina, kteri se je vidivši ga obernil k kerščanski veri, prišel v Terst, od tod v Rim, kjer je na ukaz sv. Očeta posvečen bil njegov križ. Naposled se je vernil domu.
Križ njegov je vpričo mnogega ljudstva slavno postavljen bil na altar v cerkvi karmelitovski.
BogabojeČi mož tega ni storil brez prevelikega truda in mnogih težav. Policija mu je bila vedno za petami; na Francoskem so ga več mescev deržali v ječi; Moha-medani in Judje so mu vsakoršne opovire delali na potu; celo v Rimu mu niso hotli dovoliti potovati s tim križem, ker je nenavadna reč povsod vzbujala veliko pozornost. Vradnija v Benetkah ga je dolgo zaderievala. Blizo Jeruzalema skor na mestu, kjer je kamnjan bil pervi mučenec sveti Štefan, je malo manjkalo, da ni tudi njega zadela tista osoda. Vsemu temu ukljub je kazal on vedno veselo in priljudno obličje. Kadar je v Terst peljal se nazaj, vstane na morji hud vihar, raz-dere jadernik, poterga jadra, potniki so v strahu že mislili, da so zgubljeni; kar postavi mož svoj križ na njegovo mesto, pade na kolena, ter prosi Boga rešenja, in — vetrovi prenehajo, neb6 se zjasni, in srečno veslajo dalje. Kdo dopovč njihovo radost? „0 drago, to-lažno in zveličansko drevo življenja, so zaklicali lahko po besedah Tomaža Kempčana, bodi blagoslovljeno nad vse rajske drevesa. Po tebi smo o varovani smerti in ohranjeni v življenji!"
Moč Jezusovega svetega križa je skusil tudi Ferdinand II. cesar in kralj ogerski konec XVII. stoletja. L. 1690 je grof Matej Tura z mnogimi puntarji prilo-mastil na Dunaj, oblegel cesarsko poslopje, češ, Ferdinanda dam zapreti v samostan, otroke njegove pa iz-rediti v verstvu protestantovskem. Ferdinand se ni veliko mogel zanašati na katoliške mestjane, in ko je vidil, da je oa ljudi celo zapuščen, vendar ni zgubil serčnosti in zaupanja do Boga. Zapuščen od sveti, zapuščen od svojih podložnikov, zapuščen od svojih prijatlov, kteri so bili sicer voljni, pa pomagati niso mogli: oberne se ponižno in zaupljivo k njemu, ki nikogar ne zapusti, kteri vanj zaupa, in vsakemu zamore pomagati. V kraljevski časti svoji pade na kolena pred kralja najvišega, poklekne prea križ in prosi iz dna svojega serca, da bi Oče nebeški zavoljo kervi svojega edinoroienega Sina nad njim razprosterl svojo vsemogočno roko, ter ga ubranil pred aivjimi sovražniki, in dal mu serčnosti in stanovitnosti, da bi iz boječnosti in obupljivosti ne dal se pregovoriti k djanjem , ktere so krivične in ktere bi potem moral obžalovati. Komaj je skončal to svojo gorečo molitev, kar sliši iz ust križanega Jezusa te le besede: „Ferdinande, non te deseram;" t. j. Ferdinand, jaz te ne zapustim. — In kar je Bog obljubil, to se je v djanji tudi spolnilo.
Cesar je klečal še na kolenih, kadar pride neko poslanstvo s pisanjem zahtevaje, da podpis« napisane členke. Cesar prebravši pismo reče: „Nikakor tega podpisati ne morem". — Možje ti pristopijo bliže in mu
grozijo. Cesar ostane mož beseda. Pristopi eden izmed poslancev, Andrej Turatelj, surovo prime cesarja za roke vprašaje: „Iločeš li se podpisati?" — „Ne", je bil cesarjev odgovor. Kaj bi se bilo moglo na to zgoditi, tega ne vemo; to pa vemo, kar se je zgodilo. — Ko bi trenil, zadonijo trombe kirasirskega polka gredočega skozi vrata cesarskega poslopja. Prišel je rešitelj Dam-pierre. Ko bi trenil, zginejo tudi hudi protivniki in rešen je bil Ferdinand.
Iz te prigodbe že moremo spreviditi, da so v XVII. stoletji razgrajali močni in množni sovražniki svetega križu, kteri so ustavljali se spoznani resnici in prizadjali si zničiti cerkev katoliško. — Se groznejši sovražniki pa so vstali v XVIII. stoletji.
Tem se prištevajo tako imenovani filosofi ali brezbožni modrijani francoski, kteri so v svoji sovražnosti do keršČanstva neprenehoma vpili, da vseh nesreč človeškega rodu krivo je kerščanstvo, in da le kadar se stare ta jarem in človeški razum pripozna za edino božjo moč, tedaj nastopi ljudem spet zlati vek. Sprideni in brezverni narod francoski je verjel takim besedam in želel si tiste prekucije, ktera bi križ in Boga odpravila iz družbe človeške. In naj groznejši šiba Božja je bila to, da je Bog dopustil, da se je želja njih serca spolnila k njih lastnemu pogubljenju. Spolnilo se je tedaj prizadevanje lažnjivih in zapeljivih modrijancev. Služba Božja je prejenjala po vsem Francoskem, na mesto svetega križa so posadili neko ženstvo na altar ter se mu poklanjali! Cerkve so bile oskrunjene, v magazine ali Kasarne vojaške premenjene, znamnje zveličanja povsod purušeno, podobe blažene Device Marije in Svetnikov odpravljene, in na njih mesto postavljene posvetne živih ali pa tudi umerlih ljudi; imena svetniške iz pratik ali koledarjev izbrisane in na njihovo meato natisnjene imena rud, rastlin in zverin. Našli so se taki, kteri v svoji spridenosti niso mogli prenesti imena Božjega, in so od zbornice narodske tirjali, da naj se s smertjo kaznuje, kdorkoli bi nas veto val prisego s spominom na Boga. Nato pa nastopi res grozna prekucija v vseh njih dru-žinskin razmerah. Tedaj zgine ves strah in pah; varna ni bila več ne oseba, ne čast, ne premoženje; mine vse poštenje in vsa sramožljivost, priljudnost in pravičnost tako, da bi naj bolj divji narodi sramovali se nravov, besedi in djanj, ki so potem nastopile, in krivičnosti, ki so se godile.
Ali nasledovalo je koj grozno maščevanje Božje. Kralj francoski, žena njegova in sestra, in skor dva milijona ljudi raznega stanu in razne starosti je bilo
f>omorjenih. V potocih je tekla kri človeška, in silo ve-ike nesreče so zadevale vso deželo. To je bil nasledek prevšabnega razuma, kteri se je povzdigoval nad Boga in nad Kristusa. Narod francoski je hudo pokoril pre-derznost in lahkomišljenost svojo.
Kmali po francoski prekuciji je v neki bolnišnici ležal vojak, kteri je bil ves razdjan tako, da so se vsi čudili, da more še živeti. Pripeljejo mu gospoda duhovnega.
„Prijatelj moj, spregovori duhoven, slišal sem, da so vaše ran<- zelo hude".
Bolnik odgovori: „Častiti gospod! privzdignite malo t«de odejo". Duhoven privzdigne, pa groze se stresne, ko vidi, da ranjeni vojak nobene roke nima.
Častiti gospod", pravi vojak. ..kaj si pač mislite? Vi st«* >•• -tresnili o tej mali reči; odkrite pa zdaj mi vznožje".
< M k rije in vidi, da vojak tudi nobene noge več nima. ,,Oh ljubi moj", pravi ves žalosten duhoven, ,.kako vas jaz milujem !"
„Nič me ne milujte, častiti oče!" pravi na to bolnik, „jaz sem le to dobil, kar sem zaslužil, ker ravno tako
sem naredil z neko britko martro, z nekim križanim Jezusom. Bilo je tako le: Sel sem nekdaj s svojimi tovarši po cesti, in poleg nje je stal križ z britko martro. Jaz sem bil takrat preaerzen in brezbožen človek. Zlezem na križ, in s sabljo odsekam križanemu Jezusu roke in noge, da bridka martra pade na tla. Komaj pridemo do vojaškega ležišča, kar se prične bitev, in pri pervem spopadu sem postal tak, kakoršnega me zdaj vidite: ali Bogu bodi hvala, kteri je mojo hudobijo na tem svetu tako kaznoval, da bi milostiv mi bil v večnosti!"
Prigodba ta nam kaže nekoliko tudi grozno šibo Božjo, s ktero je za svoje proti Bogu in proti svetim rečem storjene krivice obiskan bil ves narod francoski. — Blagor njim, kteri so sredi preganjanja in verskega zatiranja ostali verni, kteri so resnico Kristusove vere poterdili s svojo prelito kervijo !
V XVIII. stoletji je vstalo tudi v Aziji veliko preganjanje svetega križa, preganjanje, kterega namen je bil od Kristusove vere odtergati evropejske in domače duhovne, učitelje in učence. Poganje so tedaj z obljubami in grozbami, vzlasti silovito prizadevali si častitelje svetega križa preveriti ter k poganstvu spet nakloniti. Nekdaj so dvaintrideset kristjanov svojih rojakov deržali v ječi, iz ktere so bile dvoje vrata. Perve so imenovali „ vrata življenja"; kdor je šel pri teh ven, je obderžal življenje in svobodo; na pragu pa je bil položen križ in sicer tako, da je vsak iti moral po obrazu Zveličar-jevem. Druge pa so imenovali „vrata smerti"; kteri ni notel poteptati križa, je šel pri teh ven, ali prijeli so ga vojaki in odpeljali v smert. Mnogo ljudstva se je sošlo gledat, ktere si bode kdo izvolil, in sterme so vidili, da jih je trideset izvolilo si vrata smerti. Pripravljeni so bili raji umreti, kot teptaje sveti križ pred svetom zatajiti svojo vero v Jezusa Kristusa. Le dva sta bila nezvesta, da sta ven šla pri pervih vratih, pa sami pogani so zaničevali potem zanikerna verolomca.
Tako se je godilo v XVIII. stoletji v Aziji. Ta prigodba se pa lepo obračati dd tudi na nas, ki živimo v sedanjem razsvetljenem veku. Tudi mi smo popotniki na svetu, in pred nami so dvoje vrata: vrata smerti in vrata življenja. Na vratih življenja je znamnje svetega križa Jezusovega in nad njim napis: „Ako hočeš vniti v življenje, spolnuj zapovedi, zatajuj sam sebe in hodi za menoj".
Hoisko nadzorstvo.
Šolskega nadzorstva pomen je prav razločno pojasnil grof Galen v pruski gosposki zbornici. Rekel je: Ne mislite, da po strani maham, ako Vam prav naravnost povem: Jedro našega prašanja (zastran šolskega nadzorstva) je v veri na večno življenje. Kdor to taji, mora ravnosledno „omnipotentno" (vsemogočno) vlado priterditi; kdor pa večno življenje spozni za naj imenitniši v človeškem bitji, ne more „omnipotentne deržave" priznati. Gospodje! Postavim — zanesljivo po pravici — da mi vsi smo na keršanskem stališu. S tega stališa moramo spoznati, da skerb za dušno zveličanje je izročena cerkvi. Na tem je zastavljena pravica cerkve do šole, kteri starši izročujejo otroke, ne samo zato, da bi si znanje pomnožili, da bi se abecede, šte-vilstva in pisanja priučili, temuč da bi se duše teh otrok k Bogu pripeljale. Vidim pa, da ta pravica je v vladini predlogi ki hoče šolo cerkvi iztergati/ zatajena. „Pod-družena pogoja verskega nauka nič ne pomaga, ako ni vse šolsko vodstvo od cerkv. duha p reši n o v a no ..." Tacih misel mož je veliko v zbornici, z njimi je ves kerš. narod. Ker je pa Bizmark na ravno nasprotno, psevdoliberalno stran stopil, če tudi je reč s težavo dognal, je vender to očituo znamnje,
da njegova zvezda temni in se bo uternila. „Ktere koli sadice ni vsadil nebeški Oče, tista bo izrovana."
Beseda o postu r resni premistik•
„Napovedovaje sveti, naj veči post, kako hočem, preljubi, primerniši začeti, kakor z besedo sv. aposteljna, iz kterega je Kristus govoril". Tako je začel današnjo nedeljo svoje postne pridige papež Leon. Hesede sv. aposteljna ste pa ravno kar slišali iz lista do Korinčanov : „Bratje! zdaj je prijeten čas, zdaj so dnevi izveličanja". Sv. evangelij pa nam pripoveduje od Kristusa, ki ni le samo naš Učenik, ampak tudi naš izgled, da se je 40 dni in noči postil, ter potem skušnjave hudega premagal. Glejte, Kristus se je postil, tedaj se mora Kristjan tudi postiti. Kristus, nebeška svetost, se je postil in bi se grešnik ne hotel? Res, nobenega druzega dokazovanja bi ne bilo skorej za pametnega človeka potreba, in vender — kako grozna in bodeča je kratka beseda, za dandanašnji svet! Lahko mogoče, da so marsikomu, če le to besedico čuje, berž vsi sedanji zanikarni izgovori in ugovori v misiih in na jeziku: „Čemu se bom neki postil, sej je to le cerkvena, človeška zapoved ; Bogu ni nič za lačni želodec, da le pošteno živim; jed je jed, ena ko druga", pristavlja mesojedec, „da le nezmeren nisem" itd. Tedaj ne bo odveč, če, ako tudi ne dolgega dokazovanja, pa saj kratek načert, da in zakaj smo se postiti dolžni, v premislik pod&m.
Smo se h dolžni, in zakaj smo se dolžni postiti? Zato smo se postiti dolžni: 1. ker je post Božja zapoved. O joj ! — ne mara, da sem v seršenovo gnjezdo zadel! Oho, bodo rekli meseno-liberalci, ktera neki? Med desetimi je ni, več pa zapoved Božjih ni. Prijatel! le počasi, da se ne prenagliš in te potem preveč sram ne bo. Bolj učenega ni bilo kmalo, kakor sv. Avguštin — deset dandanašnjih modrijanov mu do glave ne doseže, — in ta o postu takole govori: „Jaz to (namreč post) premišljevaje iz evangelijev in apostoljskih listov, ter vsega, kar se novi zakon zove, vidim in spoznim, daje post". Praviš: post ni Božja zapoved; mar li misliš, da je edino to zapoved, kar v 10 Božjih zapovedih izgovarjaš? Za tako neumnega in nevednega nobenega nimam. Ni li tudi zapoved Božja sv. kerst prejeti, k svetemu obhajilu hoditi, samega sebe zatajevati ? In vender ni nič v znanih 10 Božjih zapovedih od vsega tega, in še marsikaj druzega ne. Post ni Božja zapoved? — Čuj in sodi! V nekih bukvah — Konkordan-cije sv. pisma se zovejo — sem našel, da v sv. pismu stare zaveze vsi preroki od Mojzesa do zadnjega govorijo od posta : zdaj , da ga je Bog zapovedal; zdaj, kako da so se sveti postili, preden so kako razodenje božje prejeli; zdaj, kako so se posamezni grešniki, ali cele grešne ljudstva postili, preden jim je Bog prizanesel in usmiljenje skazal itd. — ugani kdo, kolikokrat? 51 izgovori, ter reci eno in petdesetkrat! In pri vsem tem sem še pogrešal 40dnevni post Mojzesov (Deut. 9,".'), na gori Sinaju, kjer „ni kruha jedel, ne vode pil"; tudi od 40-dnevnega postil Elija na gori Horebu ni bilo nič brati in tako sem primerjaje z drugo knjigo še kakih 7, 8 govorov od posta pogrešil, vsega pomanjkljivega pa gotovo nisem zapazil. Iz nove zaveze sem naštel 32 verstic, ktere na različnih krajih od posta govorijo. Primerjaje z drugo knjigo (Krones hom. Realleksikon), mi je manjkalo pet različnih verstic iz pisem sv. Pavla, 1 iz lista sv. Petra, 1 iz evangelija sv. Matevža. Dalje nisem pre-iskaval, ker mi je bilo dovelj. Toraj glej in se čudi: 4Ukrat govori sv. pismo nove zaveze, fJOkrat stare zaveze na različnih krajiji od posta in potem bi post ne bil Božja zapoved!? Ce ti to ni zadosti, je tvoja slepota neozdravljiva. Vsaki, kdor ima zdrave možgane in
pošteno serce, veruje, da ie post Božja zapoved. Da, — resnično je Božja zapoved, tako stara, kakor katoliška Cerkev; tako starodavna kakor judovska sinagoga; da, tako stara kot svet. „Z vsih dreves smeš jesti, s tega a ne; če boš jedel, boš umeri". Kaj je bilo druzega, akor posti, zderži se tega sadu. O naj bi se bila perva dva človeka malo bolj zderževala, bi nam zdaj ne bilo dolžnost posta dokazovati!
2. Smo se dolžni postiti, ker je post cerkvena zapoved. Kaj pa se! ne mara sem zdaj pa v osje gnjezdo dregnil? Kes: Kaj pa je zato, če se ne postim, ali če meso jem? Sej je le cerkvena, tedaj le človeška zapoved! Tako dandanašnji sploh modrujejo, in še celo beseda Kristusova: „Kar skozi usta gre, ne omadeža človeka, ampak kar iz sercA, iz ust pride" (Mat. 15, 11); ali beseda sv. Pavla: ,,Vse mi je pripušeno jesti, pa vse ...." jim mora služiti v veče poterjenje njih poželjivih naklepov. Dragi dandanašnji modrijanje, se še
spominjate latinskega reka: „Si tacuisses"____ da bi bil
molčal, bi bil modrijan ostal", tako pa si norec postal. Že res, da je jed, ena ko druga, Božja stvar; ali pa mar ne znate več naprej brati, kar sv. Pavel govori? „Če jed brata pohujša, ne bom jedel vekomaj?"
Resnična je tudi beseda Kristusova, — ali kaj pa pride iz serca zaničevalca posta ali mesojedca ? Prihaja nepokoršina do Boga, zaničevanje cerkve, pohujšanje bratov. To omadežuje in to jih bo tudi pogubilo. In naj bi bil res tudi post le cerkvena zapoved, bi jo bili spolnovati dolžni; ni pa le cerkvena, ampak Božja zapoved, kakor smo se ravnokar lahko prepričali. Cerkev je namestnica Kristusova na zemlji, ktere nevidni poglavar ostane Kristus „do konca sveta"; ktere voditelj, posve-čevalec in razsvetljevalec je sv. Duh sam; ktera ima tedaj popolno oblast zapovedi dajati, to je, določevati, kako in kdaj naj spolnuje, kar je sicer zatujved Božja. Ali hočem na dolgo in široko dokazovati, kaj pomenijo besede Kristusove, rečene Petru in drugim aposteljnom: „Kar boš — bote na zemlji zavezali, bo tudi v nebesih zavezano... — Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva... — Pasi moje jagnjeta in moje ovčice...? Ne bom se pri tem mudil, ker vediti mora vsaki kristijan; komur pa te besede nič ne veljajo, že tako več kristijan ni. Naj vender le opomnim na ojstro žuganje Kristusovo : Kdor vas zaničuje, zaničuje mene in nebeškega Očeta... Kdor vas ne posluša, ne posluša tudi mene, ne nebeškega Očeta... „Kdor pa Cerkve ne posluša, ga imejte za nevernika". (Luk 10; Mat. 18.)." Tu ni druge izvolitve ali biti kristijan, ter Cerkev poslušati: se postiti in mesnih jedi zderžati se ; ali pa Cerkev zaničevati in biti nevernik. In koliko pač jih jc, kteri si to poslednje izvolijo ! Dostikrat so ravno gosposki in učeni, kteri naj zanikarniši to Božjo in cerkveno zapoved očitno prelomljujejo, ter pohujšanje dajejo in — kar je naj bolj Čudno - dostikrat hočejo še za dobre kristi-jane veljati in se, kdo ve, koliko s svojim katoličan-stvom ponašajo! Po tem takem, ni čuda, da modruje za učenimi tako marsikteri neumnež in nevednež, ki bi prašan znabiti 6 resnic ne znal povedati, ter misli, kdo ve, kako imeniten in gosposk je!
Pri neki pojedini je zanikernež mesojejo zagovarjal, rekoč : „Bog nas ne bo zavergel, če le njegove zapovedi spolnujemo." Resnično je to, se oglasi pošten kristjan, toda ravno tako resnično je, da nikoli noben ni Božjih zapovedi zvesto spolnoval, kteri je cerkvene zaničeval.
Toraj kristijan ! bodi že v gosposki ali kmetiški suknji, vbogaj Cerkev, ter se posti in zderži, kakor ti ona v imenu Kristusovem zapoveduje; brez spolnovanja zapoved ni izveličanja. „Kdor nima Cerkve za mater, nima tudi Boga za očeta", pravi neki učenik. Ne prištevaj si zaničevanja posta ali mesojeje v imenitnost ali
♦
„gospostvo" (tako „gosposk" je tudi moj kužek, je rekel neki posten kristijan takim zaničevalcem), ker to res ni druzega, kakor brezverna poželjivost, ali pa lahko-mišljena zanikernost.
Toliko tedaj za odgovor na dva tako navadnih pa tako puhlih ugovorov: Post ni Božja zapoved, post je le cerkvena zapoved, tedaj se že sme prelomiti. Pomni kristjan, kar sv. Ambrož od perve skušnjave Kristusove govori: „V tem je satan začel (namreč Kristusa skušati), v čemur je že enkrat premagal" (perva človeka", ter glej, da tudi tebe ne premaga. Pomni, daje Kristus za-te z žolčem in jesihom nasitovan, in ti bi si ne mogel za Njega in za se kake žljice jedi, ali kakega griž-ljeja mesa pritergati? Kaki kristijan bi pač bil! Koliko boljši od Iškariota ? On je Kristusa za malo vredne srebernike prodal, in ti — Ga se za manj vredniši košček mesa prodaš. Gotovo veš, kako ojstro se postijo staro-verci, celo turki; in mi bi se ne! ? Res grozno sramotno. Tedaj še enkrat si zapomni: tu ne velja noben ugovor (Kdor ima pravičen vzrok, dobi lahko prilajšanja) in nobena navada. „Stara navada, če je pregrešna, je stara hudobija, ne pa pravičen izgovor", pravi naš Veriti. Ali kristijan, ali nevernik, le v tem ovojnem imaš prosto izvolitev — in kakoršna bo ta, taka bo večnost *) J. J.
Jože Marešič,
bivši duhoven na Šmarni g-ori.
(Spisuje A nt. Namre.)
(Dalje.)
Cerkev je zgubila v rajnem gosp. Jožefu vernega pastirja, zvestega oznanovavca svete vere, gorečega pridigarja. Sveto pismo je bilo njegova orožnica, iz ktere je jemal ojstre pšice proti pregreham in škite za čednosti. Hudobne si je v pridigah prizadeval pretresti in na pot pokore zaverniti. Pobožne je poteijeval, da bi na stermem potu proti nebesom ne omagali. V vsih njegovih govorih se je vidilo, da je solncu enak, ki ne sveti samo, ampak tudi greje. Njegovi govori so razodevali njegovo bogoslovsko učenost, pa tudi kazali gorečnost njegovega serca — vnetega za čast Božjo in za zveličanje auš.
Ce mora oznanovavec Božje besede na leči oroslan biti, se mora v spovednici v jagnje spremeniti; kajti v spovednici je duhoven učenik, zdravnik in sodnik ob enem. Tu pri ozdravljevanji duš je bilo rajnemu gosp. Jožefu viditi, da je imel poglavitno vodilo, da nobeno zdravilo nič ne izdd, ako ne pride od zdravnika, kterega bolnik ljubi; zakaj ojstro ternje v bule in rane bosti bolečine le še huje dela. Z grešnikom, pravi sv. Ignacij, mu gre ravnati, kakor ljubeznjivi materi z bolnim otrokom. Rajni se je ravnal na leči po besedah sv. Pavla, ktere je pisal svojemu učencu Timoteju: „Zaro-tim te pred Bogom in Jezusom Kristusom! oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si prilično ali nepriliČno," — v spovednici pa po besedi: „prosi!" — in po besedi: „pri-lično". — Rajni je znal ranjene serca z milo krotkostjo maziliti. Vsacega spovedenca je poterpežljivo poslušal, in potem, ko je bil ves strup izraetan, je zlegu pripravno zdravilo pokladal na rane. Zatoraj so verni kaj radi k njemu k spovedi hodili, posebno pa romarji, ki so na
P«» navodu iz ,,BetrH<ht:ingibueh fiir Priester von Adjutus" predelano in pomnoženo. Premišljevanja so izdelane po laškem A. Ant >na Seotti-a nadškofa Tesaloniškega. Za predmet imajo reli Mi*n razne stavke nedelj, evangelija. V petek je večkrat premišljevanj« presv. Jezusovega Serca, v saboto navadno od Matere Božje. Premišljevanja so namenjene duhovnikom, vse si nanaša na njihove dolžnosti in opravila; vendar se dajo dostikrat prav lahko iu primerno tudi za ljudske govore pr-delati. Naj bo knjižica vsim duh »vnom živo priporočena.
Šmarno goro hodili. Število vsih od njega v 12 letih na Šmarni gori spovedanih je le Večnemu znano. In vender je bil spovednice vselej vesel. —
Te lepe darove je rajni dobival od zgoraj. Slabe so namreč človeške moči, ako bi jih naj vikši moč Božja ne podpirala. Kolikor teže so dela, in kolikor veče je terpljenje, toliko veče je treba moči. Kje pa je dušnemu pastirju te pomoči iskati, da pri tolikih delih ne omaga in pod butaro svojega terpljenja ne obleži? Iskati in najti mu je je tam, kjer je je iskal in jo našel njegov mojster in učenik, Jezus Kristus, namreč v molitvi. Zato je bil rajni gosp. Jožef tudi mož molitve, ne le zato, da bi v molitvi tolažbo in serčnost dobival, po besedah sv. Jakopa: „Je kdo žalosten izmed vas, naj moli". Ako je videl, da mu njegov trud le malo, ali celo nič sadu ne prinaša; vidil, da z rešetom vodo zajema, in jo v sod nosi, ki je brez dna; vidil, da z ubogim Sisifom težek kamen verh visoke gore vali, in ko ga do verha privali, se mu zopet nazaj v dolioo sproži: tu je povzdigoval , kakor David pravi, svoje oči proti goram, od kod mu bo prišla pomoč. Molitev je dajala rajnemu prave besede na jezik in vspeh njegovemu trudu, iz molitve mu je rosil nebeški blagoslov na vse njegove dela.
Presveti skrivnosti terpljenja in pa presv. Rešnjega Telesa ste ena drugi neizrečeno podobni. Ker se je namreč v kervavi daritvi na Križu ravno tisti Božji Sin daroval, ki se v nekervavi daritvi vsaki dan na altarji daruje, ima sv. Cerkev prav, ki v navadni molitvi spri-čuje, da nam je Kristus naš Gospod pod prečudnim Zakramentom spomin svojega Terpljenja zapustil.
Svojo živo vero v skrivnosti Jezusovega terpljenja, in svojo gorečo željo za češčenje te presvete Skrivnosti je rajni gosp. Jožef očitno s tem kazal, da je župnika Vodiškega, vis. Čast. gosp. Tomaža Kajdiža, koj, ko so Vodiško faro nastopili, prosil, da bi novi križev pot na Šmarni gori oskerbeli. In res je dobila Smarnogor-ska cerkev že lansko leto iz Dunaja prelep Križev pot, oskerbljen posebno s prizadevo visokovrednega in v Šmar-nogorsko cerkev vsega zaljubljenega stolnega dekana ljubljanskega, gospoda Jožefa Zupana. Ravno tako ie seree rajnega gorelo do skrivnosti vsih skrivnost Božjih, do presv. Reš. Telesa. In kako bi ne ? Do une skrivnosti je rajni imel živo vero, od te pa še posebno sladek okus in skušnjo. Nevesta v visokosti je imela noč in dan, zjutraj in zvečer vsa s tem opraviti, da je iskala Njega, kterega je njena duša ljubila. Taka veliko skerbna duša, ki je Ljubega nebeškega ljubila, je bil rajni služabnik Božji. Pogostokrat je obiskoval Gospoda v tabernakeljnu, in mnogokrat sem nad njim zapazoval, da se je med molitvo angeljskega češčenja vselej proti cerkvi obračal, in svoje zdihljeje svojemu Ljubljenemu proti tabernakeljnu pošiljal. —
Zastonj kdo Sina išče brez Matere, zastonj Jezusa brez Marije. Tisti trije Modri iz Jutrovega so Kristusa Gospoda iskali, in glej! zvezda, ktero so vidili na Jutro-vem, je pred njimi šla, dokler ni prišla, in zgorej obstala, kjer je bilo Dete. Ne nad Detetom, ampak zgorej , kjer je Dete bilo, je zvezda obstala. Kje pa je bilo Božje Dete? Odgovorim, bilo je v naročji Materinem. Zvezda stoji nad zvezdo, kajti Marija se „Morska zvezda" imenuje, da bi s svojimi žarki pokazala, da tisti bo prišel k Božjemu Sinu , kteri bo Mater našel. Iz tega vzroka so od nekdaj vse bogoljubne duše Marijo priserčno ljubile, ker so dobro vedile, da se Božje milosti ne morejo dobiti, razun po Mariji. Ce je Kristus Gospod morje, je Marija vodotok, po kterem milosti na zemljo tečejo. — Kaj hočem reči v tem oziru od rajnega gosp. Jožefa? Imam v rokah v njegovem rokopisu nekaj pridig o Smarinih praznikih. Iz vsih diha neizrečena ljubezen do Marije, in želja, naj bi vsi ljudje
Marijo častili, slavili, in po Nji pri Bogu pomoči iskali. Kakor se iz palca velikan spoznd, tako zamoreš iz pridig rajnega njegovo ljubezen do Marije meriti. — I kaj ? Sej je rajni že kot deček v Karlovški frančiškanski cerkvi pred Marijinim altarjem molil: „0 preblažena Mati Božja, ko sem od doma Šel, mislil sem: kdo bo moja krušna mati? Kje bo moja in Božja Mati? Glej, danes aem našel obed ve". Ko mu je bil leta 1860 začasni počitek dovoljen, je svojemu nekdanjemu župniku, g. Valentinu Bergantu^blagega spomina, željo razodel, da bi naj rajši šel na Šmarno goro, kjer je bila ravno izpraznjena služba ondašnjega romarskega duhovna. Želja se mu Je spolnila. Celih 12 let je preživel pri Materi Božji na Šmarni gori. Po smerti občespoštovanega starčka in zlatomašnika, gosp. Primoža Snoja, ki so pri romarski cerkvi svete Lucije na Skaručini Skaruško sosesko do smerti oskerbovali, so ga duhovni tovarši nagovarjali, naj bi Šmarno goro zapustil in na Skaručino prišel, je rekel: Oh, pustite me vender na Šmarni gori, dokler je Božja volja, naj pri Mariji počivam; sej veste, da mati je otroku — vse. —	(Konec nasl.)
Ms krive,
pomožne k lepi odgoji in poboljšanju mla-aenčev in mož na priobčeno prošnjo „Zgodnje Danice" v listu 39. preteki, leta.
(Konec. *)
3) Ker je z nedeljsko ali ponavljavno šolo iz mnogih vzrokov marsikje velika težava, je pa tlobro in mladini k velikemu pridu, kakor je v nekterih krajih navada, da mladenči (in ravno tako dekleta), pred spol-njenim 16. ali 18. letom k velikonočnemu spraševanju ne gredč z drugimi odrašenimi, ampak pred začetkom velikonočne spovedi kakih 6 ali 8 tednov po enkrat, dvakrat ali trikrat na teden (kolikor se izpeljati more in okolišine dopuščajo) posebej k nauku nodijo. Tudi v tem času se lahko veliko stori, ponovi in popravi, hudo odvračuje, dobro pa oživlja in vterjuje.
4.	Velika napaka je, da možaki in odrašeni mladenči ob nedeljah in praznikih popoldanski keršanski nauk sploh vse preveč zanemarjajo in le bolj ženskam in otrokom prepuščajo, kakor bi ga oni ne potrebovali. Ta nemarnost je kriva velike nevednosti pri moških; iz te nevednosti pa izvira veliko hudega, pomanjkanje vere in spačeno življenje; ker mnogi še spoznanja grehov nimajo in se se prav spo vedo vati ne znajo. Zato je velika in živa potreba, vse si prizadjati, da bi može in mladenče k pridnemu obiskovanju in poslušanju keršanskega nauka pridobili in pripravili; ker se ravno v keršanskem nauku vse resnice in zapovedi sv. vere po versti razkladajo, in ker je ravno sedanji čas posebno vterjenje v veri čez vse drugo potrebno.
5.	Kako potrebne in k kolikemu pridu za može in odrašene mladenče so sedanji čas katoliško polit, društva, je bilo v „Zg. Danici" preteklega leta že večkrat obilno dokazano in živo priporočeno. Veliko je brezvernih ljudi, kteri kot satanovi najemniki z besedo in pisanjem hujskajo zoper vero, ter katoliško cerkev in njeno duhovšino neprenehoma napadajo in zasramu-jejo, ter išejo tudi ubogo ljudstvo premotiti, ob zaupanje do duhovnov in s tem ob vero in večni blagor pripraviti. Take zmote, s kterimi se ljudstvo slepi in bega, bi se narložeje pri tacih shodih v domačih pogovorih razjasnovale in temeljito zavračevale. Gotovo bi se s tem med možmi in mladenči verska zavest mnogo oživila in vterdila, da bi se na poti resnice in zveličanja
*) Glej Zg. Dan. 6. list. Po nepriliki dokonč. zakasnjeno. Vr.
ohranili. Ali ni torej po pravici želeti, da bi se take društva zlasti po večih farah vpeljale in dobro vstano-vile? Ali je prav, če^bomo spali, da bo sovražnik ložeje ljuliko zase j al ? — Ce pa kje zdaj še ne kaže, da bi se tako društvo osnovalo, naj bi pa duhovni pastir po opravljeni popoldanski službi Božji ali kak drug priložni čas možem in mladenčem včasih domA posebej po okolišinah in potrebah sedanjega časa kaj primernega bral in razjasnil, da bi se ne motili, ko med seboj tu in tam dostikrat kaj nasprotnega ali napčnega slišijo. Tudi to bi jim bilo v pria v marsikteri zadevi.
6. Kjerkoli se sv. misijon obhaja, se tudi stanovske družbe za može in mladenče, za žene in dekleta vpeljujejo. Take družbe poštenja so gotovo tudi možem in mladenčem prav pomožne v njih poboljšanje in k stanovitnosti v dobrem, ako se le v dosego lepega namena prav vodijo in vredujejo. Posebno je dobro, da se v zadobljenje odpustkov za vsak stan odločeni praznik prav slovesno in s primernim ogovorom obhaja, in za spovedovanje še kak ptuj duhoven ali redovnik povabi. Meni se zdi, da nič lepšega in ginljivsega ni, kakor ob nenavadnem, nezapovedanem času veliko in6i in mladenčev viditi pri mizi Gospodovi. Tako sv. misijon s prav vredovanimi stanovskimi drui bami ne more brez prida ostati — tudi za može in mladenče. Zatorej „vse poskusite; kar je dobrega, ohranite!" —	A. P.
Pervi kozlovski rog.
Eden naj novejših romanov začenja prav lepo, dela celo z Bogom, z usmiljenjem do priprostih delavcev, in mislil sem že: to bo eden pametnih, brezstrastnih, celo podučljivih romanov', in nikakor ne to, kar se je pod takim napisom bati. Berem, berem, — pa precej, že proti koncu pervega „kapitelna" se je pokazal pervi „kozlovski rog".
Lagati se je namreč začel pisač, da je neki jezuit bobnal svojemu učencu, sinu bogatega plemenitnika, kako je Bog — Bog masevanja, ki hoče, da naj se vsak drugaČ misleči (to je, druge vere) z mečem in ognjem pokončd. Dalje popisuje „roman," da je pater rejencu pravil, kako daje ljudstvo prosta, hudodelna derhal, ki se ne more zadosti terdo na ujzdi deržati.
Kdor je le enkrat slišal oo. jezuite pridigati, kdor je kterikrat na njih misijonih bil, kdor vč, da se jezuiti ravno s priprostimi, z delavci, z revnimi naj bolj pečajo; taki bode precej spoznal nesramnost ostudnega „romanskega pisača", — spoznal bo, da jezuiti, kakor sicer duhovni, so ravno nasprotno tega, za kar jih gerdi rudečkarji zaznamnujejo.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. 0 družbi Božjega groba. Letni doneski udov družbe Božjega groba v Jeruzalemu znašajo za 1. 1871 101 gl. 73 kr., kteri so se oddali z drugimi prejetimi darovi v denarju in eno obligacijo v Kolin. Z ne-kterimi posebnimi darili je bilo napravljenih 6 mašnih srajc (albe) v veljavi 64 gld. za kapelo božjega groba v Jeruzalemu, ktero so č. g. Primož Peterlin, ki ravno romajo v Jeruzalem, radovoljno seboj vzeli, ter jih bodo tam oddali. Bog plačaj stoterno vsira dobrotnikom Božjega groba in daj, da tudi za naprej dobrotljive serca ne opešajo in nc pozabijo dragocenih s kervjo našega Zveličarja pokropljcnih svetiš in muogih v stiskah bi-vajočih kristjanov na Jutrovem, temuč da podpirajo tudi nadalje koristno družbo Božjega groba.
KaroL Lahajner.
Katoliške mladenške družbe. Po Laškem se močno razširja družba „katoliških mladenčev" (Gioventu cattolica ita liana); v kratkem je pet novih vstalo in v Milanu, v Folinji in Neapelnu se napravljajo. Med vsimi italijanskimi društvi se nobeno tako ne razširja, kakor ,,Gioventu cattolica." Narod je začel čutiti, kam ga mavtarji dervijo in se zbuduje. Po tem takem ..Italija še ni zgubljena." — Kako potrebne bi bih- tudi pri slovenskih dobroserčnih mlader.čih katoliške družbe! Kakor tudi verni in dobri pridejo mladenči od staršev, se jih vender na tujem veliko spači in zgubi — ne le za vero, ampak tudi za narod. Sej sploh človek ni v nobenem oziru zanesljiv , kadar je vero zavergel, zakaj kdor se je tako deleč zgubil, da mu za njegovo lastno večno pri hod nj ost več ni mar, kdo mu bo verjel, da bode v zgolj časnih reče stanoviten? Tedaj na dan z mladenško katoliško družbo tudi po slovenskih deželah, kakor jo n. pr. že imajo nemški mladenči in celo tudi svoj časnik „Der Bund" na Dunaju. Ne pustite te misli zaspati, temuč naj se oglasi, kdor ve kaj dobrega svetovati. da se misel hitro vres-niči. Gotovo je, da naša katoliška mlade 11 ška družba ne bo med zadnjimi, samo da beli dan zagleda.
Po Laškem s katoliškimi društvi raste tudi število katoliških časnikov. Sedem novih časnikov ima v kratkem na dan priti. To je dosti očitno, kako silovito katoličane budi stiskajoči jarem novih nejevernikov k vstajenju iz spanja in k čversti delavnosti, da se reši nesrečna domovina.
Vprašanje
do predsedništva katol. polit, društva v Ljubljani:
Ali se sme vladni komisar pri shodih političnih v debate vtikati in sme on govoriti in poprejšne govore kritizirati ali zavračati?
Odgovor: Pri političnih shodih ima vradni komisar le to zavračati, kar je zoper postavo; ima pravico tirjati, da se mu po § 1*. društv. prava odloči primeren sedež, da se mu pove, ako tirja, kdo je govornik, in da se v razpravah in sklepih zapisnik napravi; nima pa nobene pravice se v debato vtikati, poprejšnih govorov in nasvetov prerešetovati in jih otumpiti.
Predsednik.
Češki deželni zbor je razrešen in razpisane so spet nove volitve. „Čech" pravi, da na kacih 5—7 glasovih v velikem posestvu bo zastavljeno, ali zmaga cerkvena in narodna korist, ali pa nasprotna stran. Terdno se zanaša na zmago in pa da se bodo še spolnile besede cesarjeve, kakor je obljubil 12. sušca 1871 rekši: ,,Priznavamo radi pravice tega kraljestva in smo pripravljeni poterditi jih s prisego pri kronovanji." — Misli se, da na zmagi ali padcu Cehov je zastavljeno, če bode tudi kranjski zbor ostal, ali pa bode razrešen , ker ako Cehi zmagajo, mora ministerstvo pasti. Mi o tej priliki le opomnimo, da narodne pravice so v zvezi sploh s pravično rečjo in posebej s pravicami sv. Cerkve. Ako se poteptana velika pravična zadeva sv. Cerkve ne vzdigne, nikar ne mislite, da bode v druzih zadevah praviva zmagoslavje obhajala. To smo opomnili zato, ker mnogi, če tudi katoličani, bi še bilike ne premaknili za katoliško reč, le narodnost — to jim je vse. Celo eden amerikanskih listov se i.eča za avstrijansko osodo v njenem sedanjem stanju. Vpraša: ,.Kaj se bo zdaj zgodilo? Kako bodo zaderževali zavidne narode, iz kterih obstaja avstrijan*ka deržava, da bi se med seboj ne napadali. ker -o razt« rgali vez , ktera jih je tako srečno imela vezati V Veste, ktero vez misli list? Menda ni treba še praviti, da to so cerkvene načela, ki velevajo dati in pustiti tudi narod« 111 njihove pravice.
fiasgteci po mreiu.
Na Ogcrskcm se je jelo v prid katoličanstva gibati. V gosposki zbornici so se slišali čversti govori zoper „Pla-cet," ki je prava ironija ob času križem-svet bahane svobode. Kaj tacega v taki podobi še Lahi nimajo.
Tirolsko. V velikem shodu katoliških družb ti. sušca je bilo sklenjeno: 4. apr. po vsih cerkvah napraviti slovesno Božjo službo s pridigo za sv. Očeta; večkrat med letom opravljati devetnice, splošne obhajila itd. in vsak teden v vsaki duhovniji po eno sv. mašo za papeža jetnika.
V	l*ragi je bil od 12. do 15. sušca škofovski posvet zarad zboljšanja duhovske plače. Pričujoči so bili: Kardinal praški vikši škof Švarcenberg, olomovški vikši škof s svojim kanclerjem kan. Heidenreichom, škof bernski, budejeviški, posvečeni škof praški, kraljograški general-vikar in kap. dekan Kais, pa litomerski kanonik Rehak.
V	Pragi se neprenehoma opravlja zverstoma po cerkvah 4<hirna pobožnost pred sv. K. Telesom.
Iluhoini poduki ali konferencije edino za gospode se bodo veliki teden od 2 >. do 31. sušca opravljali v Pragi, kakor tudi že poprejšne leta, v cerkvi sv. Klemena v češkem, v gimnazijalni kapeli pa v nemškem jeziku.
Nasledke, ako na Češkem „verfassungstreuerji" zmagajo, je „Vaterland" pojasnil. Vstanovili bodo neposred-nje volitve za deržavni zbor, v kterem bo gospodoval germanizem in centralizem, in ker se toraj slovanskim narodnostim njih naravne in zgodovinske pravice ne bodo privolile, bode razpor in nezadovoljnost ined narodi zmiraj veči. Liberalstvo ter upor zoper Cerkev in njene pravice bo zmiraj huji, rudečkarstvo zmiraj močneji, in še le ko bo vse prepozno, bodo tudi bogati posestniki in plemenitaši spoznali, da niso prav delali. Ob kratkem reči: Avstrija bode šla po poti za Italijo in v nasprotji zoper Cerkev za Bizmarkom, ako češko plemstvo dopusti, da se deželi večina zgubi v volitvah mesca aprila.
Iz Poznaujskega se piše v „Genevski Korrespondent", kako nespodobno se prileže kanclerju nemške deržave, da je v svojih poslednjih dveh govorih v izpeljevanjih zoper katoličane zaničljivo rabil besede: papeževa nezmotljivost, non possumus, in celo čez zakrament sv. pokore nepristojno zinil. V kacem umazanem rudečkar-skem listu bi se takemu govorjenju ne bilo čuditi, v ustih kacega ministra pa kaže to, kam so se pogreznile vlade in pa občinstvo. Mož, kije tako velike reči dognal, se k tako malopridnim pomočkom zaganja!
„liizmarkarije." „Germanija" pripoveduje djanja iz Poznanskega, da bi bilo misliti, tam vlada kaki „grossmogul" in ne širokoustna nemška svoboda. V Opel-u so katoličanom zalušili njih kazino, v Krapicu katoliški misijon prepovedali, pri bivšem gimnaz. uče-niku in zdaj vredniku katol. lista so po stanovanji pre-štefnjavali in vse papirje zapečatili Omenjeni list pristavlja : „Znotranje „ultramontanske" hiše ni več varno, kakor je viditi. Vsaki katoličan v nekoliko posebnišem stanu mora vedno pripravljen biti na policijsko obiska-nje ..." Poprej še so si bili izmislili , da je nekdo Biz-marka napadel, in bili bi radi, da je ta „nihče" ultra-montanec in Poljak; zapečatili so pri poštenem kanoniku celo reč nedolžnih papirjev in delali so taki hrup, da se jim zdaj vsi časniki smejajo, sami pa tudi blezo v svoji nesrainožljivosti, ker so s takimi komedijami zmago postavi o šolskem nadzorstvu podpirali.
Itariensko. Veliki vojvoda badenski je bil t. m. na svojem popotvanji na Laško pri papežu. Med tem pa badenska zbornica ostudno rogovili zoper pravice katoliške Cerkve; ravno 15. t. m. je sprejela predloge
zoper očitno učenje udov cerkvenih redov, pa zoper misijone redovnikov, in veliki vojvod, ki je zdaj papežu poklon delal, kdo ve, Če ne bode domu pridši, poterdil Cerkev morivnih postav, zoper ktere je, 10. sušca vse katoliško prebivalstvo protestiralo v velikem ljuškem shodu?
Iz Carigrada pišejo, da je na Libanu vstal hud vriš, da so vender domačini s turškimi gosposkami hudo delali.
Veliko pruskih vohunov, kakor pišejo, leta po (»krajinah ,,Aube" Haute Marne" in „Cote d'Or" iu v vsaki vasi oprašujejo po številu prebivavcev, deželnih proizvodih, prihodkih itd. — Rusija menda na to tiši v Berlinu, .da naj Nemci zapustč okrajine, ktere še obsedajo.
Spanjska zmešnjava, kakor se boje, se bo s kervjo rešila. Kralj Atnadcj neki vedno ponavlja v laškem jeziku b«-sede: „Nikomur se ne morem zaupati." (Non mi posso ti 11 are a nessuno.)
Frasrnska. Prošnje katoličanov do deržavnega zbora za pravice sv. O eta in zoper novo psevdo-Italijo imajo že čez ?dO.i)00 podpisov. Francoski časniki najberže mavtarskii se boje punta, ako bi narodni zbor privolil v prošnje katoličanov; „Uazzette de Pariš" pa jih tolaži , da zveza s papežem je veliko več vredna kakor pa zveza z laškim kraljem. — Celo mogočna Rusija je spoznala, da brez prijaznosti s papežem se politika noče prav sukati.
Rimsko in Laško. V Rimu je med drugimi „darovi" laško ministerstvo „osrečilo' prebivalce tudi s prote-stanškim predikantom Sciarelli em. Ta gospod je tako učen, kakor je bil ljubljanski Tagblatt pred nekterimi mesci; terdil je tudi on, da sv. Peter nikoli ni bil v Rimu in je klical rimske duhovne, da naj nasprotno dokažejo. Klic je bil v časniku „Capitale"; precej naslednji dan pride šest rimskih duhovnov na protestanško konferencijo ter se hočejo podati v obravnavo in pogovor. Sciarelli pravi, to bi bilo nedostojno, da bi se jih šest borilo zoper enega. Katoličani ponudijo, da bode en sam izmed njih govoril; toda Sciarelli je na tesnem, .jeclja, se umakne; ali v nezmerni zadregi reče, da hoče obravnavo sprejeti kaki naslednji dan.
Prišlo je naslednjič res do očitnega razgovora vpričo mnozih poslušavcev, ki se je veršil 10. in 11. svečana v dvoru „Sabini." Bili so pričujoči: dva katoliška in dva protestanška predsednika in pa govorniki. Sciarelli, ki se je poprej tako ustil, jez molklim glasom bral, kar je bil iz protestanških knjižur in bukev prepisal. Noben glas pohvale se ni bil slišal po prebranji, kar nasprotniki sami pišejo, akoravno je bilo poslušavstvo protestanško in katoliško v pričo. Overgel ga je katoliški duhoven Fabiani tako tehtno in iasno, da se mu je glasna pohvala naznanovala. Govorilo jih je še več od obeh strani, toda celo iz naznanil nasprotnikov, ako se pazljivo berejo, se vidi, da so nasprotniki oparjeno, akoravno po fantalinsko vpili: „Sem te, sem te!" —
„Goriziano" piše, da tudi eden oo. jezuitov v cerkvi „al Gesu" je tri perve postne nedelje govoril o prihodu sv. Petra v Rim. Cerkev je bila vselej vsa napolnjena, vmes so bili mnogi protestantje in tudi odpadniki Gavazzi, Hiacint, Sciarelli, Ribetti in drugi. Velik hrup so delali novi farizeji precej po pervi pridigi, toda morali so umolkniti, ker govori so se dajali precej v natis in nasprotniki niso mogli svojih ovračanj na laži opirati, kakor so navajeni. Po teh govorili se j.* pričela tridncvnica na grobu sv. Petra, kteremu bi hinavci radi utajili, da je kdaj bil v Rimu. Protestantje so se v perste grizli , zakaj veliko jih jc v Rimu iz Angleškega in Nemškega, iu ko bi bilo kdaj mogoče, bi zdaj Rim po-lutcranili in ,.pokatercali".
Kolikor bolj pa se odpadništvo in krivoverstvo šopiri, toliko bolj se pravoverniki skazujejo z dobrimi deli.
Princesinja Salviati je vstanovila sprejmiše za vse bolne dečke in otročiče pod oskerbništvom usmiljenih sester. — Vsako nedeljo gre na tisuče Rimljanov k sv. < >čctu, ki se povračajoipotolaženi z besedami sv. Očeta, ktere so polne ljubezni in zaupanja. „Buzzuri," sovražljivi tujci v Rimu, se medle jd žolča in jezikajo, da jezuiti vodi jo ljudstvo v Vatikan, kterih bi moglo stokrat več biti, da bi vse to delali, kar se godi. Vlada je v svoji stiski kaj dobra klerikalcem, ali prepozno je.
Kdo si ve, kaj svet prav za prav hoče z Rimom, ker vse zdaj v Rini hiti? Princ Napoleon, princ pruski, pruski grof Moltke, danski kralj , angleški kraljevič, amerikanske veljavnosti in kdo ve, kaj še vse je v Riinu in na Laškem? — Nekteri govore o zvezi Italije s Prusijo, ali celo o tem, da bi Napoleone zopet na prestol spravili ter bi se potem v edinosti onigavilo zoper Rusa, kteri je tako močan — že celo v edinosti z Ameriko! Drugi glas zopet je, da je prišel čas, naj se Rusu po-verne za njegovo politiško obnašanje v poslednjih vojskah . ter ima zdaj ob jugu plačila iskati, da zato ^n? pruski princ v Egipt, da bi tudi ondotni namestili kralj s«; nagnil k nagajanju zoper Visoko porto. IV je kaj resnice v teh kremljarijah, se ne ve, toliko je gotovo, da gospoduje bolj samopridnost in ,,uzinik«»slovstvo,a kakor pa pravica, in pa da se uzmikoviči bojč eden druzega, posebno pa neke skrivne nepremagljive moči, ki vedo, da se bode gotovo zmaševala nad njih pregrehami in potuhnjenimi hudobijami.
V	Rimu se nabirajo tudi garibaldovski novaki in se pošiljajo na Spanjsko. Ce zapuŠcnemu Amadeju v pomoč, to se bo vidilo.
V	Kvirinalu se bolezni množijo in „buzzuri" se zmakatajo, kadar jim klerikalci pravijo, da je v Kvi-rinal prišla roka Božja. Ako bi kdo želel laškega kralja viditi, treba bi ga bilo iti iskat v gojzde, ali v gostilno, ali na ples. Kralj kraljuje, pa ne vlada.
Kako togotno laški voglarji ali karbonarji vero zatirajo in z vso močjo narod v divjaštvo silijo, kaže tudi njih rogovilstvo v Bolonji. Usmiljene sestre so imele šole za uboge deklice, — francoske dominikanarice odrejiše za hčere višjih stanov, — - hčere Jezusovega Serca cvetoč vstav, ki ga je obiskovalo 80 mladih gospa , in drugo šolo za 150 ubozih deklic brez vsake plače: vse te lepe in dobrotne naprave je laška vlada prepovedala, ukazala zapreti in otroke razgnati. Tako se je zgodilo še več ženskim šolam, kakor piše ,,Genf. Korresp." Da vzrok ni noben drugi, razun ker brezbožni mavtarji sovražijo sv. vero, tega nihče tajiti ne more. Zato se pa tudi pregrehe tako množijo, da je že zdaj na Laškem živ pekel. Apelska sodnija v Bolonji je imela 1. 18 iO obsoditi 4819 zatoženih, 1. 1871 pa že o094. — Take dogodbe so dobre v premislik tudi hinavskemu Tagblattu, ki je ravno undan na sv. vero valil pregrehe.
Maeinovanje — njegova „apoteozija" — se jc ver-šilo preteklo nedeljo in vse te dni v Rimu in v Genovi iu po vsem karbonarskem Laškem. V Genovi so mu truplo mazilili, v Rimu so njegovo podobo v obhodu spremili na Kapitol. „U. Italiana" je govorila o njegovi sveti duši4 in popisovala je smert „pravičnega." „1*. catt." pa pravi : ,,Lanza, Sella in Visconti-Vcnosta in njih pajdaši, ki nočejo vere papeževe, se morajo danes priporočati vojakom, da naj jih branijo zoper ve ro M ac i n o v o.
Macinova zadnja beseda, pravi ..U. Italiana," j" bilo neko .... ime. Kdo -i ve, kakošno inc-? <»«»tovo ne ime: „Viktor Kinanvel," ne Italija." ne republika** ali kaj tacega; zakaj tacih imen bi karbonar-ki li-t w bil zamolčal, še bahal bi se bil z njimi. Kaj. ko bi bilo kako klicanje po Volterovo ?... Bil je Maeini v Pizi •»d novembra mesca 1872 pod tujim imenom, da bi se
bil kaj v zdravii vterdil, ter je vedno bral, pisal in ta-bak pil, pa nikogar ni k sebi pustil. V svečanu je zbolel na pljučih. — Na zadnje, pravi eden listov, je poklical zdravnika, stegnil proti njemu roko, delal kakor bi hotel spregovoriti, nazaj čunil — bil je mertev. Tako je zopet v večnost sel eden papeževih nasprotni-nikov , sedemdesetletni Macini, rojen v Genovi 1. 1805. Šel je pred Sodnika, kteri je zapovedal: „Išite Božjega kraljestva in pravice;" — ne pa: „Išite z ropom republike in edine Italije." Laški karbonarji zdaj kadilo žgejo, da se kadi po vsem Laškem; malokdo pa blezo praša: Kje je zdaj Macinova duša?
Naj bi pomnili marsikteri mladenči, da Macini s prelepimi zmožnostmi je bil spačen na vseučilišu, ker takrat se je bil v skrivne društva zapletel. Potikal se je 40 let po tujem, kakor rogovilež, brez miru in pokoja. Društvo njegovo „Mlada Italija" je imelo namen razdreti vse prestole na Laškem in vstanoviti edino italijansko deržavo v podobi republikanski.
„Unita catt." pravi: Od 1. 1833 do 10. sušca 1872 vcdne zakletje — to je njegovo življenje ob kratkem. Macinu pa pričujoča Italija ni bila všeč. Ni bila to njegova Italija, tista velika, veličastna in srečna Italija, o kteri je on sanjal. To ni Italija ljuška. To je Italija, včeraj Napoleonova, danes Bizmarkova, jutri morebiti Carova...
Imel je pa vender eno dobro lastnost, kakoršna se pcgreša pri aanašnjih liberalcih, mavtarskih časnikarjih, mnogih diplomatih itd. itd.: Macini ni bil hinavec, lagal ni nikoli, pravi „Unitk catt.".
Lulzovanje. V aeržavnem zboru je brez obravnave sprejčt ta-le predlog prošnjiškega odbora: „0d vlade naj se zahtčva, da naj na tanko opazuje prižnico in kaznuje napčno rabo prižnice." — Kakor da bi bile vse libe-raloe dosedanje vlade vtem poslu lene?!.. Oprezovalci naj bi raji svoje bistre oči obračali na kazališa, na nesramno časništvo in čez vse zapopadke ostudno romanopisaštvo. počenjanje v večernem mraku po večih mestih in še marsiktere reči, ki Evropo spreminjajo v živo Sodomo in vsi olikani (?) Evropi sramoto delajo.
Y Jeruzalemu je latinski patrijarh tretjo predpustno nedeljo posvetil svojo novo stoljno cerkev, ki jo je zidal že več let. Ta dogodba ima velik pomen. Pervo postno nedeljo je svitli patrijarh v nji že posvetil škofa o. Caharija, kapucina, kakor prefekta za misijon v notranji Siriji. Stoloval bo v Miridii v Mezopotamiji. Tudi en frančiškan ie bil za škofa, nekaj klerikov za mas-nike posvečenih. To je veselo znamnje, da se katoličanstvo na Jutrovem res razširja, kar je tudi sicer znano. Orient se je bil z odpadom od katoličanstva povernil v divjaštvo, nevrednemu mohamedanstvu je „zgubljeni sin" svinje pasel; zdaj ga katoličanstvo zopet vzdiguje, rešuje _ povrača se pa namesto njega Evropa „k otro-bam" s svojim lažnjivim liberalizmom. Premoženje je ta „nepokorni sin" že tako zapravil, da ni druzega kakor dolg in dolžne pisma pri vsih vladah in pod vsako streho; — v nečednem življenji je tudi storil že silovit „napredek." „Tujemu gospodarju", judom, je že tako v rokah, da si danes kolikoršno si bodi kraljestvo na zemlji lahko kupijo, ali če tudi sam Jeruzalem, in si svoj tempelj zopet zidajo. Sej na prodaj ima ta „zgub-Ijeni sinu vse, — naj lepši dobra deržavne in druge posestva se mu malo smilijo. Denar mu malo tekne. V časnikih njegovih pa beremo ,,von erstaunlichen Fort-schritten," samo to pozabljajo pristaviti, da „abwarts."
Iz ljuldjane. Slradajoeim na Notranjskem in Dolen-skem. Svitli cesar je Dolencem in Notranjcem v njih
pomanjkanji daroval iz lastnega premoženja 4000 gl. — Ljudje so v velikem pomanjkanji in nagle pomoči potrebni, ker mnogi nimajo za vsakdanje potrebe nič ; zato je katoliška družba precej razposlala na Notranjsko in Dolensko zadnjič omenjene nabirke, ki jih je pri tomboli dobila. — Tudi več stotin po Danici nabranih darov smo te dni razposlali na Dolensko in Notranjsko. Odbor deželne vlade, kakor „Nov." pišejo, pa iz nabranega denarja kupuje semena, da si bodo ljudje za prihodnje mogli z obsejanjen njiv pomagati.
V	Deržavnem zboru so bile posebno zanimive obravnave o zboljšanji plače. Greuter jim je pojasnil, da on ni sploh zoper zboljšanje duhovske plače, ker vlada je tudi po konkordatu dolžna za to skerbeti; skoz in skoz pa je zoper t&ko zboljšanje, ktero bi vlada merila po vrednosti deržavljanskega obnašanja duhovnov. Duhovšina bo raji stradala, kakor da bi cerkveno svobodo prodala za košček kruha in pripomogla, da bi Škofje po Božji pravici ne smeli več svojih duhovnov pošiljati v njegovem imenu. Ne delajte strančarske propagande s cerkvenimi zakladi in z der-žavnimi denarji; kaj pa če veter proti vam potegne? Kaj da si misli neka stranka s tem zboli še vanj em, poglejte na današnji dnevni red: na belem listu stoji 500.000 gl. za duhovstvo, na plavem pa „napčna raba prižnice." Tudi to pride se danes na dnevni red. Dajte Cerkvi nazai, kar se ji je vzelo, in ne bo treba deržavi podpirati duh ovnov. Po daljšem izpeljevanji je govornik ajal proti koncu: Gospodje, ako ste „numan," dajte svoj dar, pa ne stavite tacih pogoj , kakoršne so zoper naj globokejše prepričanje nase vesti. (Obširniše prih.)
V frančiškanskem samostanu je 20. t. m. po dolgi bolehnosti nanagloma umeri posebno čislani, mnogim ne-pozabljivi preč. o. Emili j an Jan. Stukelj, definitor m provinc, tajnik, rojen 15. susca 1803. Bog mu daj večm mir za obilno njegovo duhovno delo v prid grešnega človeštva!
Očitna zahvala.
Slavnemu katoliškemu društvu v Ljubljani za poslanih 20 gl. in neimenovanemu gospodu za 10 gld. pre-serčno zahvalo izrekam vimenu stradajočih Kočevarjev. Bog plati 1
V	Kočevji 19. marca 1872.	Josip Novak,
dekan.
Muhovske spremembe.
V	lavantiDSki škofiji. Č. g. Jož. Ulčnik pride za kaplana v Poličane, in č. g. Fr. Pirkovič gre v začasni pokoj.
Dobrotni fiarori.
Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. Poljanska fara po č. g. fajm. J. Globočniku 11 gl. — Neimenovani 6 gl. — Neimenovana 1 gl. — Iz Zalega Loga 3 gl. 30 kr. — Preska fara po gosp. fajmoštru 5 gl. — Iz Podlipe po J. O. 8 gld. — Smleški farmani in gospoda duhovna 46 gl. in 40 kr. a. v., in sicer za strad. na Dolenskem polovico, drugo polov, pa za Notranjce — Fara na Trati pri Gornji vasi 12 gl. — Po č. g. fajm. Brezovškem 22 gl. Preddvorski farmani in duhovna 22 gl.
Za sv. Očeta. Neimenovan za velikonočne praznike „majhen dar 1 terdnj. za 2 gld. s pristavkom: Dar je majhen, toliko veči je ljubezen do „nezmotljivega svetega Očeta"; prosi sv. blagoslova. — Oseba 20 kr. — Duhovni pastir prosi sv. blagoslova za se in za verne 1 gl. G. M. B č 3 gld. — M. Ž. 1 gl., da bi se Bog usmilil svojega namestnika in zvestih zatiranih služabnikov. — Dr. in prošt gosp. Anton Jarc 5 gl. — Iz Selc 1 gl. — (Drugi darovi prih.)
Odgovorni vrednik: Luka Jerau. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.