288
Razne stvari.
Josip Karol Tertnik seje porodil 1. 1867. v Ljubljani. Že zgodaj je vzbujal s svojim krepkim glasom občno pozornost, zato so mu vsestransko svetovali, naj se posveti opernemu petju. Tertnik je pričel pevske študije ter se je najprej nekaj mesecev šolal pri prof. Gerbiču v Ljubljani, potem pa dve leti in pol (1888—1890) pri prof. Levu v Pragi; v tamošnjem »Nar. divadlu« je tudi z najboljšim uspehom 2. novembra leta 1890. prvikrat javno nastopil kot »Manrico« v Verdijevi operi »Trubadur«. Začetkom 1. 1891. pa je šel naš rojak na   Dunaj,   da   se
ondi    nadalje    iz-        __________________________
obrazi v svoji stroki in izpopolni pri slavnem laškem tenoristu in komornem pevcu F. Mancio-tu; velikodušen podpornik mu je bil znani mecenat grof Nik. EsterMzv. Tertnik ima izredno krasen junaški tenor, jako močan in obsežen, ter ga tudi obvlada s čudovito spretnostjo in umetniško dovršenostjo ; posebno pa moramo omeniti, da se je naš pevec na Dunaju priučil onemu predivnemu »bel canto«, ki ga dandanes žal nahajamo le še malo-kje. Lahko torej trdimo, da Tert-nika dičijo vse one lastnosti in sposobnosti, po katerih bode lahko slovel kot pevec in umetnik ne samo v svoji ožji domovini, marveč tudi daleč po širokem svetu. Na Dunaju je naš rojak prvič javno nastopil 4. januvarja 1.1. pri koncertu svojega učitelja v Bosen-dorferjevi dvorani. Naš umetnik je dosegel ob tej priliki krasen uspeh; tudi ostri Dunaj čani so se izrazili o Tertniku jako pohvalno in laskavo, imenujoč njegov glas na pr. »einen glari-zenden Schatz«, »phonomenale Kraftstimme« itd. Dne 12. marca t. 1. pa je Tertnik pel pri koncertu »Glasbene Matice« v Ljubljani. Bil je to njegov prvi javni nastop v domovini, Odkar je šel na sedanjo umetniško pot; nam vsem pa je še v živem spominu veliki uspeh, ki ga je tudi tukaj dosegel s svojim zares krasnim petjem. Ne samo, da je njegov glas jako obsežen,   marveč tudi  nenavadno
Josip Karol Tertnik, dvorni. operni pevec.
(Po fotografiji.)
krepak. Čudili smo se, da se ni utrudil s petjem, ko občinstvo ni nehalo s ploskanjem pozivati ga zopet in zopet, naj doda še kak spev temu, kar je bil ravno dovršil. Živo smo uverjeni, da mu bode še lepa bodočnost. Tertnik je stopil sedaj s preugodnimi pogoji v dvorno gledališče velikega vojvode badenskega v Mannheimu. Naše najboljše in najsrčnejše želje bodo spremljale mladega pevca-umetnika vsigdar tudi po daljni tujini!
Znameniti  grobovi. Dne  19. decembra
pret. 1. je umrl v Dunajskem Novem Mestu nagle  smrti
Radivoj  Poznik,
c. kr. inženir. Porodil se je v Kropi 1. 1849. Dovršivši odlično ljubljansko realko in tehniko v Gradcu je vstopil 1. 1873. kot prakti-kant pri stavbenem uradu c. kr. deželne vlade kranjske v Ljubljani. Kmalu potem je bil premeščen v Krško, a za časa nemško-liberalne vlade je moral, ker ni hotel zatajiti svoje narodnosti, iz domovine v Krems, od-todi na Dunaj in potem v Dunajsko Novo Mesto. Bil je vse svoje življenje navdušen narodnjak. V Gradcu je osnoval literarno zabavno društvo » Vendija « , kateremu je bil prvi predsednik.     Leta
1879. je izdal »Slavjanski Almanah«, zbirko slovstvenih del v vseh slovanskih jezikih. A že drugi letnik je bil zaplenjen, in Poznik je radi tega mnogo pretrpel. Naperjena je bila proti njemu celo disciplinarna preiskava radi neke narodne malo-ruske pesmice. Nabral je baje tudi mnogo slovenskih narodnih pesmij, katere so pa še v rokopisu. 26. januvarja t. 1. je umrl v ljubljanski civilni bolnišnici Ivan Zeleznikar, urednik »Slov. Naroda« in »Brusa«. Porodil se je 28. dec. 1839 v Stiski Vasi pri Cerkljah na Gorenjskem. Pisal je za razne časnike leposlovne in poučne spise; izdal je »Pesmarico« in I. zv. »Zarnikovih zbranih spisov«. —¦ Našemu listu je bil oster nasprotnik in ga popri-jemal šaljivo in resnobno. Bog mu daj večni mir!
Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe.
Tiska »Katoliška Tiskarna«.