(Wočnina mesečno
25 Um. za inozem-	^Mp^Bfc.	"ttMP	A	(
•tvo 40 Din - ne-	^ ^^M W JBmf	IH	m	.flHBf Jf ^ ^GF ^fc l|H"n
deljsko ce-	^^^^^^ ^^M ^HV	flV	M	^^^^^^ M ^^^^^^
loletno <M> za	jflff ^Hf	JflH JIMf	#	f ^HHL § ^^M
120 L)in	flk ^Vl flSF 11	J^V	^	M ^Bf
JLe^Jr mS JL^J ^ m. ^ ^^
Kopitarjevi 11L6/IJI ————I« ^^^^ ^	U prava: Kopitar-
_ . jeva 6. telefon 2999 Telefoni orednlStva, dnevna .Inžba 2050 - nočna 29«. 299* ia 2050	--Izhaja t.a k dan ajntraj. raze« ponedeljka i. dneva po prazniku
Po amandmanu o učbenikih
Nemčija noče odnehati
Nemčija zahteva pogajanja na podlagi enakopravnosti
Francija in Belgija vztrajata na obsodbi Nemčije
Angleško stališče slejkoprej neodločeno
Žilavi vztrajnosti vse slovenske javnosti in naših samoupravnih oblasti, slovenskima zastopnikoma v vladi, slovenskim poslancem in predstavnikom naših gospodarskih in kulturnih organizacij je uspelo v borbi proti zakonu in razpisu o učnih knjigah, dn jc bil / velevažnimi dodatki k finančnemu proračunu sprejet tudi amandman o šolskih knjigah v tem smislu, da se minister prosvete pooblašča, du lahko spremeni Zakon o učbenikih iz 1. 1929. Proti temu zakonu je šlo namreč vsa borba, kajti razpis enotnih učnih knjig za vso Jugoslavijo, ki je tako razumljivo razburil vso slovensko javnost, se je namreč skliceval na omenjeni zakon. Zato so vsi naši zastopniki in organizacije brez izjeme poudarjale, da je treba uničiti najprej izvor vseh teh protislovenskih nurodnokiiltur-ni samobitnosti naperjenih teženj oziroma spo-polniti zakon, ki v svoji nejasnosti dovoljuje take in podobne poizkuse, du bi se slovensko šolstvo in po njem naše kulturno življenje in udejstvovanje sploh poenotilo v pravcu, ki bi moral stopnjema dovesti do likvidacije slovenskega duha in jezika. Skupnemu naporu vseh naših kulturnih činiteljev je uspelo, da so vnesli v vladni predlog k državnemu proračunu tudi dodatek, tičoč sc tega zakona, ki je prodrl v skupščini ter tako dal prosvetnemu ministru proste roke.
V svoji borbi smo torej prišli korak naprej ko se nihče več ne bo mogel zgovar jati nn zakon iz 1. 1929., kakor je izgledal do danes. Toda že v samem tem zakonu je mesto ki pravi, da se lahko učbeniki prilagode krajevnim potrebam ter je bil zato razpis enotnih knjig v smislu čim večje unifikacije že sam pn sebi proti smislu zakona. Že prej je bila dana možnost, da se učbeniki v slovenskih kiajih prilagode našim razmeram, kar se pa žal n; zgodilo, zdaj je samo še poudarjeno da se lahko zakon, če treba, tudi bistveno spremeni s pristankom ministrskega sveta Toda s ti in amund-manom je dana samo možnost, ia se zakon more in sme popraviti, toda kako — v dobro ali slabo, bistveno ali samo nebistveno, popolnoma v smislu izrečenih zahtev in želj, ali pa le delno — to je še vedno odprto. In prav ta negotovost nam nalaga današnje besede.
Ne moremo pa tudi ob tej priliki iti mimo razlage g. ministra prosvete. ki jo ie dal v javnost tik pred zasedanjem skupščine na pritisk vse zainteresirane javnosti. V njej je sicer mestoma govoril o posebnih knjigah za Slovence, oziroma dravsko banovino, toda smisel vsega je bil — kot smo že omenili —, dn bodo šolske knjiga resda v slovenščini, da pa bodo večinoma prevedene ter v glavnem iste kot v \seli drugih krajih naše širše domovine. Če se misli zakon v tem smislu popraviti nismo podržavljen ju in poenotenju šolskih knjig od strani države niti za las ubežali. Če pa se je gospod minister sedaj, ko se je sprejel amandman. nagni' k našemu stališču, oziroma ee je vnos tega aniandmana dokaz za to, da je tudi on sprejel naše stališče, potem je danes v nas več upanja, da sc bo ugodilo našim slovenskim osnovnim kulturnim potrebam ter v šolskem vprašanju dalo tisto potrebno spoštovanje, ki ga naš kulturni razvoj in samostojni razvitek tudi terja od vsa kega. ki spoštuje notranje prirodne nujnosti in samobitno rast. Če!
Tolikokrat smo že razložili iu poudarjali stališče do podržavljenja in poenotenja, da se nam zdi že odveč, ponavljati vse te in take protidokaze, ki monopolizaeijo in unifikacijo naravnost označujejo kot državi škodljivo početje. Z izidom glasovanja v skupščini ob pri liki finančnega proračunu nam je dovoljeno sklepati, da je tudi skupščina sama uvidela, da je razpis iz 1. 1935. neutemeljen ter v svoji težnji zgrešen. Predvsem slovenski zastopniki in poslanci so se zavedali svoje dolžnosti ter storili vse, da se zakon spremeni. Toda — na to bi radi danes opozorili — sprememba zakona, ki bo hotela dati slovenskemu šolstvu popolnoma svojevrstno vsebino v okviru državne kontrole seveda, mora kot svojo prvo posledico imeti tudi r a z v e 1 j a v 1 j e n j c proslulega razpisa iz 1. 1935. Kakor sta namreč logično povezana zakon in razpis, tako se morata tudi v logični zvezi spreminjati in dopolnjevati lz borbe proti razpisu je šel naš napor proti zakonu; zdaj mora iti obratno smer: iz spremembe zakona v smislu slovenskega samo-bitnega šolstva v nujno razveljavijenjc razpisa oziroma v nov razpis za slovenske šole posebej, kot ga je mimogrede in ne dovolj odločno omenil že g. minister sam in po njem g ban
In to danes pribijamo: sprememba zakona iz. 1. 1929., ki jo jc izglasovala skupščina ter poverila ministru za prosveto, se mora izvršiti samo v tein smislu, kot smo žc neštetokrat poudarjali: da se prizna slovenskemu jezikovnemu, kulturnemu in zgodovinskemu razvoju svojevrstna pomembnost, da se z. zakonom potrdi kot prava vrednota, brez. katere bi bila skupna jugoslovanska kultura oškodovana za pomemben in svojevrsten tlel, enakovreden vsem ostalim kulturnim predelom naše države. To zavarovanje v zakonu zahtevamo kot kulturno samobitna enota, ki ima vse pravice do svojega svojevrstnega razvoja tudi v bodoče.
In drugič: temu osnovnemu zahtevku, ki naj dobi izraza v popravljenem zakonu o šolskih knjigah, mora slediti nov razpis šolskih knjig, ustreznjočih gornji oznaki. In ta razpis mora računati s posebnimi slovenskimi knjigami za slovenske šole, pn ne morda prevedenimi, tem več izrecno in brezpogojno pisanimi za naše razmere. Vsi veliki kulturni narodi imajo posebne učbenike za vsako pokrajino, kajti zavedajo se da vsaka raznoternost v kulturi pomeni vedno novo obogatelost v celoti. Samo pri nas — se rdi — vidimo kulturno rast v poenotenju, to je v reduciranju etnografskih značilnosti iu kulturnih posebnosti. Načelo novega razpisa mora liiti: vzgojiti dobro slovensko mladino, ker le kot Slovenec bo mogla biti tudi dober Jugoslovan! In to se pri nas more doseči le s slovensko šolo. Slovensko šolo pn "i moremo misliti samo tako šolo, kjer vsa učna sredstva pred-
London, 16. marca. Danes teče že drugi leden, odkar je Nemčija kršila locamsko pogodbo ter se pregrešila tudi proli paragrafom 42 in 43 ver-sajske mirovne pogodbe s tem, da jc zopet vojaško zasedla Porenje, kljub temu pa niso prišle velesile še do nobenega potrebnega sklepa v tej zadevi. Potem ko so se zastopniki francoske in angleške vlade razgovarjali o lej zadevi, nc da bi prišli do kakega zaključka, se je v soboto, dne 14. t m., ob 11 dop. zbralo izredno (91.) zasedanje Svela Zveze narodov v saintjameski polači v Londonu, v takozvanem salonu kraljice Ane, pod predsedstvom avstralskega delegata lirueeja.
Siališče Francije
Seja Svela Zveze narodov, ki se je po izjavah Edena, Flandina in belgijskega ministrskega predsednika van Zeelanda kmalu končala, prav lako ni prinesla nobenega rezultata, kakor ga niso prinesli poprejšnji razgovori locarnskih velesil, io je Anglije, Francije, Belgije in Italije. Pokazalo se je, da Anglija slejkoprej z vsemi silami skuša doseči kompromis z Nemčijo, dasi priznava, da je Nemčija kršila tako loearnsko pogodbo kakor versajsko mirovno pogodbo in da je zaradi tega Zveza narodov dolžna, da lo kršilev ugotovi in, če treba, tudi slovesno obsodi. Je pa, kakor se vidi, Anglija odločno proli gospodarskim sankcijam proti Nemčiji iz enostavnega razloga, ker so Angleži Nemcem, posebno mestu Berlinu, posodili ogromne vsole, ki jih ne bodo dobili nazaj, ako bi se proti Nemčiji izvajale gospodarske sankcije. Anglija pa tudi ni nič kaj pripravljena ugoditi Franciji, ki zahteva za slučaj, da bi Nemci ne izpraznili Porenja in če bi Zveza narodov proti njim ne izvajala zalo nobenih posledic, naj Anglija nudi Franciji na nedvoumen in konkreten način garancije za njeno varnost pred eventuelnim nemškim napadom Zaradi tega je čisto logično in pravilno, da je Francija ludi na orvi seji Zveze v Londonu zahtevala, da mora "Zveza narodov slovesno ugotoviti kršitev pogodb od slrani Nemčije in da se mora po čl. 16, po katerem so se bile sklenile sankcije proli Ilaliji, uvesti sankcij-ski postopek tudi proti Nemčiji. Francija pa vztraja seveda tudi na zahtevi, da jo morajo pri lem vse podpisnice loearnske pogodbe podpreti ter ji priti efektivno na pomoč v smislu pakia Zveze narodov.
Angleški predlog
Ker Svei Zveze narodov ni mooel priti do nobenega rezultata, je Eden predlagal, naj Svet še enkrat povabi Nemčijo, da poš'je na zasedanje svojega zastopnika. Litvinov, Fiandin in Titulescu so se temu upirali, so se pa končno udali angleškemu stališču Svet Zveze narodov je poslal v Be lin brzojavko, v kateri ponovno vabi Nemčijo, naj se udeleži zasedanja Sveta, kojega prihodnja seja je bila določena za ponedeljek, 16. marca, popoldne ob 15.30.
Nemčija pride, toda stavlja pogoje
Na lo povabilo Sveta Zveze narodov jc dospel iz. Berlina v soboto zvečer sledeči brzojavni odgovor:
Nemška vlada je v načelu pripravljena sprejeli povabilo Sveta ZN, predpostavljajoč, da bo na tem zasedanju Sveta ZN pri obravnavi, proučevanju in sklepanju o teh pritožbah docela enakopraven član z vsemi ostal i m i člani I ZN. Nemška vlada bi bila zelo hvaležna, če bi ji to vnaprej potrdili.
Razen tega oa mora nemška vlada tudi pri tej priliki opozoriti na to, da nemško postopanje, ki je povod za francosko in belgijsko pritožbo, še ni izčrpano z obnovo suverenosti v Porenju, nego je povezano tudi s konkretnimi predlogi. — Nemška vlada smalra to svojo politično akcijo za enotno in nerazdeljivo eelolo. Zaradi tega se lahko udeleži posveta ZN samo tedaj, če dobi vnaprej zagoiovilo, da so velesile pripravljene čimprej pričeti pogajanja o nemških predlogih. Nemška vlada bo zaradi tega stopila v stike z angleško vlado, čije predstavnik predseduje konferenci locarnskih držav v Londonu.
Francija pa odgovarja:
Nesprejemljivo !
Nemški odgovor ie povzročil v Londonu novo zmedo. Kar se tiče Francije, je Fiandin lakoj zavzel določeno stališče. Izjavil je: »Prišel sem v London, da se ugotovi dejstvo, da je Nemčija prekršila pogodbo, ne pa da bi se pogajal z
vsem knjige, pišejo slovenski učitelji m za slovenske razmere. Kako naj bi jih pisal tudi kdo drugi? Saj imamo dokaz v rokah, ko je neki upravitelj državne narodno šol v Belgradu (ime njega in šole na razpolago) napisal v indeks slovenskega učenčka kot roistno mesto: Ljubljana, savska banovina!! In kako moramo od takih ljudi, ki sicer dobro poznajo svoje kraje, naše pa lako sramotno površno, pri-čukovati zadovoljive oznake naših narodnih, zemljepisnih in duhovno kulturnih vrednot? Te pa hočemo čuvati proti vsakemu ter jih go-I jiti v svojih šolali, ki jih tudi s svojim denar-i jem vzdržujemo. Zato zahtevamo samostojno j slovensko šolstvo, predvsem pu vpliv nn duha, i ki naj vindn v naših šoinii in v katerem naj sc
Nemčijo. Čc bi bilo drugače, potem bi bilo ljubše, da bi se vrnil v Pariz, in če Ireba, da bi prenehal tudi predstavljali Francijo v Zvezi narodov«.
Anglija priznava, da ima Francija prav, kljub temu bi rada videla Nemčijo na seji
Kar se liče Angležev, morajo priznati, da jih je nemški odgovor razočaral. Oni so upali, da bo Nemčija sprejela povabilo na zasedanje Sveta Zveze narodov brez pogojev, ker bi bilo le na la način omogoče: o, da se zadeva mirno in povolj-no reši. Kaj naj pomeni zahteva Nemčije, do mora biti docela enakopraven član z vsemi ostalimi člani Zveze narodov? Očividno je, da bi v smislu nemškega stališča njena enakopravnost pomenila toliko, kakor da ni prekršila nobenih svojih obvez, bodisi z ozirom na locarnski pakl, bodisi z ozirom na versajsko mirovno pogodbo. Pod temi pogoji pa je absolutno nemogoče razpravljati z njo, ker bi se s tem velesile morale odpovedati
London, 16. marca. o. Današnji dan je potekel v Londonu bolj mirno. Angleška vlada je svoje posredovalne poskuse pripeljala do koncu in zalo bo jutri v Londonu zadnja seja sveta Zveze narodov. Več članic sveta ZN zahteva, da naj se svet ZN jutri sestane na javno sejo, kjer bo ZN obsodila Nemčijo zaradi kršitve pogodb. Nato pa bi se naj izvolil odbor, ki bo nato na seji sveta ZN. ki pa bi se v ponedeljek vršila zopet v Ženevi, (Kiročal o korakih, ki jih je treba podvzeti proti Nemčiji.
f' Posvetovanje z Litvinovim
Fiandin je dopoldne dolgo proučeval nemški odgovor s člani svoje delegacije, nato pn je sprejel na dolg razgovor španskega zunanjega ministra Barcia. Nato je prišel k Flandinu Litvinov in imel z njim eno uro trajajoč razgovor. Za Litvinovim sta prišla k Flandinu najprej Titulescu in nato še jugoslovanski delegat dr. Purič. Takoj nato so imeli zastopniki držav Malo zveze dolg skupen razgovor s sovjetskim zunanjim minstrom Litvinovom.
Med tem je imela angleška vlada sejo in je tudi obravnavala položaj, ki je nastal po odgovoru nemške vlade na vabilo sveta ZN.
Tajna seja
Seja sveta ZN se je začela ob pol 4 popoldne. Seja sveta ZN je bila najprej proglašena za zasebno in so poleg delegatov smeli ostati na seji samo še sodelavci nameščenci tajništva ZN. Predsednik sveta ZN Bruce je prečital odgovor nemške vlade, nakar je povprašal delegate, če se naj razprava takoj prične. Za besedo je takoj zaprosil Fiandin, poljski zunanji minister Beck pa je takoj interveniral in zahteval, da se naj seja proglasi za tajno. Člani sveta so ta predlog sprejeli in vsi razen delegatov so morali zapustiti sejno dvorano.
Francija, Romunija, Turčija, Rusija, Poljska in Španija — proti nemškim predlogom
Kakor podaja potek seje dopisnik vHavasa . je Fiandin izjavil, da jc nemški odgovor po obliki \ pritrdilen, nikalen pa pn smislu. Za Flandinoin so I govorili Titulcseu, Ruždi Aras, Litvinov, Beck in Barcia, ki so vsi izjavili, da jc nemško stališče nesprejemljivo. Ostali člani sveta pa so zavzeli nasprotno stališče in skušali rešiti položaj, češ da jc Nemčija pripravljena priti na seje sveta ZN.
Suef Zveze narodov sprejel dva nemška predloga
Predsednik sveta ZN Bruce je ob 16.50 prečital kratko poročilo časnikarjem o poteku tajne seje. V tem poročilu je tudi prečital točno besedilo nemškega odgovora na vabilo sveta ZN. Tako se je iz tega poročila razvidelo, da nemški predlogi zahtevajo: 1. enakopravnost Nemčije pri posvetih Sveta ZN: 2. začno sc takoj pogajanja med Nemčijo in ostalimi velesilami, ki so podpisale loearnsko pogodbo; 3. pogajanja sc bodo razširila na znane Hitlerjeve predloge o organizaciji miru v Evropi.
Po seji Sveta ZN sc jc zvedelo, da je Zveza narodov sprejela vse nemške pogoje, razen drn-
razvija naša mladina v zvezi s slovensko kulturno preteklostjo in v zvezi z vsem razvojem jugoslovanstva, ki ga naša bitnost le potrjuje iu obogatuje, ne pn negira, kakor mislijo naši centralisti in unitaristi.
Po amandmanu k zakonu o učbenikih pričakujemo rešitev našegu šolskega vprašanja v smislu zgornjih označb ter verujemo, da se raz-| voj ne i>o ustavil na točki, kot jo je v svoji ! izjavi določil g. minister še pred zasedanjem j skupščine. To bi pomenilo za nns samo razočaranje. Od dodatka pričakujemo vrč: spremembo zakona v smislu slovenskega samoupravnega šolstva ter posebnega, za naše razmere in naše ljudi razpisanega razpisa slovenskih šolskih knjig
svoji pravici, da zahtevajo od Nemčije odgovor zaradi prekršitve mednarodnih paktov, ki jih je ona sama podpisala. Francija in Belgija bi se morali odreči svoji zahtevi, da mora Nemčija svoje čete iz Porenja umakniti. Čisto naravno je, du mora Svel Zveze narodov najprej sprejeti sklep, da je locarnska pogodba kršena, iu šele potem začeti z Nemčijo razgovore, kako naj Iii se zadeva drugače uredila. Tudi Belgija, ki zavzema ves čas zelo pomirljivo stališče, je sedaj primorana, da se popolnoma postavi na francosko siališče. -Kljub vsemu temu pa angleški krogi še vedno menijo, da bi bilo dobro, če se Nemcem da možnost, da se udeležijo zasedanja Zveze narodov, ker ni videli drugega izhoda, ako naj se ohrani mir in zmanjša napetost mednarodnega položaja, ki je nastopila po kršitvi loearnske in versajske pogodbe od strani Nemčije.
Na lo seveda odgovarja Francija, da se je nemogoče pogajati z Nemčijo o znanih Hitlerjevih predlogih, kako zagotovili mir na drug način, preden se kršilev mednarodnih pogodb ne obsodi in se nemške čete ne umaknejo iz Porenja.
gega pogoja, (ilede prvega pogoju zagotavlja Svet ZN Nemčiji popolno enakopravnost pri razpravah in bo Nemčija imela ise pravice, razen pravice glasovanja, (ilodc Hitlerjevih predlogov za mir pa sc Zveza narodov ne moro izjaviti, da bi bila tisti forum, kjer Iii se n teh predlogih lahko razpravljalo. ker mnogo držav, ki so interesirane v teh mirovnih predlogih, ni zastopanih v Svetu ZN. — (ilede otvoritve pogajanj i ostalimi državami, ki so,podpisale locamsko pogodbo, pn prosi Svet ZN Nemčijo, naj la pogoj umakne.
Netočne ifi (endenčne ies(i
Belgrud, 16. marca. AA. Glede nu vesti tujih listov o neki konferenci zastopnikov Male antante in Balkanske zveze 12. t. ni v ženevi pod predsedstvom g. Titulesca in o sklepih, ki naj hi jih bila sprejela ta konferenca ^ zvezi z locamsko pogodbo, izjavljajo v tukajšnjih uradnih krogih, da jim o tej konferenci in o njenih sklepih ni nič znano.
Bukarešta, t(>. marca. V A. Agencija Rndor poroča: Zunanje ministrstvo ra/.clnšu. da je vest, ki so jo objavile neke tuje časopisne agencije, po kateri naj Iii hil g. Titulescu proti temu, da se Nemčiji pošlje vabilo un sejo sveta DN, popolnoma netočna. G. Titulescu je ne samo podprl ta predlog, nego je celo predlagal formulo, ki so jo potem sprejeli.
Angleško brodovje odplulo!
Gibraltar, lb marca. c. Večina angleškega brodovja, ki je ves čas krize zaradi italijansko-ahesinskega spora križnrilo po Sredozemskem morju, je danes odplula proti Angliji. V Gibraltarju je ostalo samo nekaj manjših cdinic angleškega brodovja.
Na fronti nič posebnega
Rim. 16. marca. AA Agencija Štefani pri občuje komunike št. 136: Na eriirej-kern iu na somalijskem bojišču se ni pripetilo nič posebnega. Neko bombarderskii letalo je po povratku s poleta strmoglavilo pred našimi črtami Vsa posadka, to je pet mož. se je ubila.
Drobne vesti
Pnriz, 10. marca. b. V ponedeljek zvečer se jc zgodil neprijeten dogodek, ki je vznemiril vse pariško prebivalstvo. Ob 23.10 je pričela tuliti sirena, kar jc trajalo rele tri minute. Vse ljudstvo jc zapustilo svoja stanovanja, ker se je halo nemškega letalskega napada. Kmalu nato pa -f je ugotovilo, da je neki uradnik liatignolesa pomotoma sprožil sireno, ki jc začela tuliti.
Bern. 16. marca. b. Ponori so v mnogih krajih Svire čutili močne potresne sunke, ki so povzročili pravo paniko med ljudstvom. Stanovalci s(, pobegnili na ulice, ker so mislili, da bodo sledili še močnejši potresni sunki, ki bodo pričeli rušiti hiše. Tudi v Franciji so čutili potres v Aragonamt.
Rini. 16. marca A A. Havas poroča, da je zn časa vaj padlo v Gorici nn tla veliko bombardur letalo. Pilot je mrtev.
Carigrad. 16. marca. AA. Štefani poroča iz Smirne, da so lam divjala huda neurja. Več predmestij je |>od vodo. Mnogo hiš se je zrušilo. Precej ljudi je ranjenih.
Kovno, 16. marca. AA. Havas poroča: Rekn Njemen je dosegla včeraj s 7.0 m svoj maksimum. Nn ustju reke se jp razlilo jezero, ki je '2 km široko. Poplava je dosegla ludi modemi del Kovna. V mestu je preplavljenih (Vi ulic. Vojaki inženjerskega oddelka poskušajo z dinamitnim razstrelivom prebiti jez, ki se je napravil v koritu in ki zavira odtok vode.
Lizbona, 16. marca. AA. I lava« poroča: Mesto Spinko je postalo žrtev strašnega ciklona. Porušenih je več hiš. Škoda je zelo velika.
Bukarešta.. 16. marca. AA. Pri Sina ji je plaz včeraj zasul osem planincev. Šlili so rešili, IruDla ostalih pii so našli kasneje.
Seja Sveta Zveze narodov
„Slrnn
•six)vkm;c . djie it. minTtt urno.
fttcv. 04.
Podonavsko vprašanje zopet
na VrSti •	hoče biti prvi iahtor v Podonavju
Rim. Hi. marca. Obisk avstrijskega kanclerja Srliu*cliiiigga In avstrijskega zunanjega ministra Herger-NValdenegga v Budimpešti se v italijanskih di|iloinutiiuiih krogih smatra )><) svojih rezultatih za doku/., (la jc o*. okoli katere naj lii sc sukala vsa politika. ki teži za ureditvijo tako zvanega |>oilo,iav skegn vprašanja. zveza med Rimom, Dunajem in Budimpešto. Šniutru sc. ilu je prizadevanje češkoslovaškega min. predsednika dr. Hodže v toliko /o resi lo svoj cilj, (la sc Avstrija ni vdala vplivom, ki delajo na lo, (la bi središče podonavskega problema poslala Mala zveza. Italiji jc na Iiiii. ila hi v leni oziru bilo težišče podomiVHke politike v Rimu. ki se v prvi vrsti naslanja na Avstrijo in Madjarsko, dočim naj bi države Male zveze igral« drugotno vlogo, ki je seveda dobrodošla.
Razgovori med avstrijskimi in »ladjarskimi državniki v Budimpešti bodo služili za podlago konferenci, ki se ho ta teden sestala v Rimu. Namen le konference ie. da bi se rimski pakti, ki so liili sklenjeni meil Italijo na eni ter Avstrijo iu Madjarsko ua drugi strani, tako utrdili, da bi moral vsak. ki želi ureditev Podonavja. k tem paktom pristopiti. Prizadevanja nekaterih — tako pravijo v Rimu —. ki so menili, da bi se Italija, ki je angažirana v Abesiniji, pri gospodarski reorganizaciji Podonavja potisnila vslrnn kol faktor druge vrste, .so doživela neuspeh. Kljub temu gre razgovorom med Schuschniggoiu in češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. llodžo na Dunaju velika važnost, ker je tudi Kalija za to. da imajo države Male zveze naravni vpliv in pomen pri ustvarjanju gospodarske skupnosti vseh podonavskih držav samo da se mora Italiji priznati listo mesto, katero ji dajejo rimski pakti.
Madžari zvesti Nemčii*
Druga točka, ki se v rimskih diplomaličnih krogih ob tej priliki poudarja, je stališče Madjar-ske! ki se je izkristaliziralo v budimpeštanskih razgovorih meri avstrijskimi in madjarskimi državniki: da mora poleg Italije bili udeležena na gospodarski skupnosti in gospodarskem sodelovanju v Podonavju Nemčija, ako naj ima tako sodelovanje realen |Mimen in uspeh. Idejo srednjeevropske gospodarske centrale, ki jo zastopa češkoslovaški mi -liislrski predsednik dr. llodža. ki pri leni morebiti misli mi Prago, madjarski državniki ne smatrajo uiti kol delno rešitev, ki bi mogla zadovoljiti vse podonavske države. V ostalem se podonavski problem seveda v Budimpešti ni rešil, ampak so tam
Domači odmevi
Angfifa sc je obrnila na dominjone . . .
London. Iti. inarea. b. Britanska vlada se je obrnila na vse doniinijone ler zahtevala mnenje o stališču Francije in Belgije in o predlogih Nemčije za mir. Dominijeni so odgovorili, da niso podpisali lokarnske pogodbe, vsled česar dajo lahko Veliki Britaniji le moralno podporo, da bi se ohranil mir v okviru Zveze narodov. Trdi se, dn je tak odgovor popolnoma zadovoljil Veliko Britanijo in je tudi uicrodaivn z.a nadaljevanje njene akMje za .varnesl miru na zapadli na temelju pogajanj ■/. Nemčijo.
Francija se zanaša samo nase
Pariz. 16. marca. b. Generalissimus francoske vojske general Gamelin je imel včeraj v Strass-liourgu govor, v katerem je opozoril nn sedanje težke trenutke ter dejal, (la ne ho izdal nobene tajnosti, če odkrito prizna, da je zrak poln elektrike. Nihče ne ve, kaj nam prinese jutrišnji dan. Pojavili se znajo šc večje težave. Prav i/, tega vzroka pa mora in biti vsi Francozi složni ter -ta i drug poleg di ,-ega. kakor nepremostljiv zid za ohrambo svoje domovine. Francozi se morajo zavedali svoje moči. svoje svobode in svoje velike domovine. Francija se lahko popolnoma zanese na svoie vzhodne trdnjavske pasove in v Magiriotijevo linijo. Francija naj se v bodoče zanaša samo na sebe.
govorili samo o konkretnih predlogih, kako utrdili vzajemne gospodarske odmislijo med Avstrijo in Madjarsko. ki se morata boriti z gotovimi teikočami. K rešitvi podonavskega vprašanja v celoti bo šele pripomogla nekaj rimska konferenca, ki jo na Dunaju in v Budimpešti (v prvi vrsti pa seveda v Rimu) z napetostjo pričakujejo.
Te informacije, ki Jih prinašamo seveda samo kot kronisti, dokazujejo, da v Kvrupi na nobeni točki ni mogoče priti do sporazumnih rešitev, ker si stališča držav povsod diametralno nasprotujejo.
Izjava ministra Hodže
Praga, 16. marca, e. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan llodža ji dunes sprejel I lav asovega dniisnika in iiiii podal daljšo izjavo glede položaja pogajanj zu ureditev Podohilvja. Ur. llodža je izjavil, du moramo sedanje delo urediti v dve etupi Prva etapa se je začela s sestankom gospodarskega sveta držav Male zveze v Pragi ki se je za ključil / lepim uspehom. Druga etapa pn obsegu razvoj dogodkov po njegovem dunajskem obisku. Na Dunaju je avstrijska vlada želela, naj se med vsemi podonavskimi državami nsi vii r i jo isti odbori gospodarskih s. rokov lijakov, kakor že delujejo \ gospodurskeni svetu držav Male zveze. Ti gospodarski strokovnjaki naj nato začno s praktičnim delom. Dr. Hodža je ob koncu izjave podčrtal, da se odnošaji med državami Male zveze in državami rimskega pro- i tokola zmeraj lepše razvijajo in zboljšujejo.
Pred rimsko konferenco
Budimpešta, 16. marca. \A. Predsednik vlade Gomhos je sprejel italijanskega poslanika. Razgovor je trajal celo uro. V glavnem sta govorila o podrobnostih bližajočega se potovanja g. Gilinbiisa v Rim. Gg Gomhos in Kanya se bosta v četrtek odpeljala na Dunaj in bosta nato v družbi avstrijskega /.veznega kancelai-jn in zunanjega ministra nadaljevala vožnjo v Rim. kjer bodo obravnavali podonavsko vprašanje nn podlagi rimskih paktov.
Sestanek odvoden
Rim, Hi. marca c. Sestanek držav rimskega protokolu, ki bi se moral vršiti v dneh od lb. do Jt). marca, je odložen za Iri dni
Senat pretresa proračun
Belgrad, 16. marca. m. Danes dopoldne ob 9 se je sestal linančnj odbor senata ter je začel z. razpravljanjem o proračunskem predlogu za leto 1936-37. Sejo je vodil predsednik finančnega odbora Daka Popovič, ki je imel takoj ob pričet-kti seje komemorativni govor za umrlim senatorjem Pero Tesličem, kateri ie bil tudi član finančnega odbora. Na seji so govorili o vprašanju
Velik shod JRZ v Belgradu
Belgrad, 16. marca. V tukajšnji politični jav nosti so se danes mnogo komentirali včerajšnji govori, ki so jih imeli posamezni prvaki, tako od strani JRZ, kakor člani tako imenovane združene opozicije. Precej živahno so komentirali tudi govor ministra za gozdove in rudnike Gjure Jankovi č a , ki ga je imel včeraj v Belgradu, in na katerem se je prvikrat, odkar je prišlo do nesporazuma med člani bivšega glavnega odbora bivše radikalne .stranke, bavil s tem vprašanjem.
Minister Gjura Jankovič je jamo naglasih da so funkcije tega odbora stranke prenehale z dnem ustanovitve JRZ. S tem vprašanjem se je minister za gozdove in rudnike bavil radi tega, ker so nekateri člani bivšega glavnega odbora izdali pam-flet, ki ga širijo med ljudstvom in v katerem pravijo, da so predsednik vlade dr, Milan Stojadinovič, Dragiša Cvelkovič in minister za gozdove in rudnike Giura Jankovič prenehali biti člani radikalne stranke, Z ozirom na to je Gjura Jankovič na včerajšnjem shodu izjavil sledeče: »Mi smo vsi prostovoljno izstopili iz radikalne stranke onega dne, ko smo potrdili program in pravila JRZ, a prvi, ki je to podpisal, je mnogospoštovani naš stari veljak Aca Stanojevič. In ko smo prijavili program oblasti in ie bil le-;a na podlagi zakona odobren, smo ga ljudstvu objavili ter ga pozvali, da se oprime tega progrema in sc organizira, tedaj je častno in pošteno prenehala funkcija radikalne stranke kot posebne politične organizacije. Sedaj pa, ko nekdo prihaja ter se znova oprijemlje za našo svetlo preteklost ter želi znova vnesti zmedo v teh težki') časih, moram tej gospodi odgovoriti: Nihče nima v politiki pravice tradicionalnega prava. Ima ga lahko samo toliko, v kolikor bo delal in v kolikor mu ga bo narod podelil.«
Minister Dragiša C v e t k o v i č pa se je v svoiem govoru, ki ga ie imel v Arangjelovcu, bavil v glavnem z gnusnim šestoinarčnim dogodkom ter dejal, da strel, ki jc bil naperjen na osebo predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, ni meril samo na njegovo osebo, temveč tudi na politiko sedanje kr. vlade.
V teku včerajšnjega dne je imela par sestankov tudi Jugoslovanska narodna stranka, med drugim tudi v Odžacih. Ta stranka je napovedala za včeraj tudi shod v Kumanovem, ki se pa radi protestov navzočega ljudstva proti tej stranki sploh ni mogel vršiti ter jc moral glavni govornik, bivši poslanec Dragovič s svojimi maloštevilnimi pristaši zapustiti zborovališče.
Za dan 22. marej ie sklicana velika skupščina JRZ v Zenico. Po dosedanjem načrtu bi se imel te skupščine udeležiti ludi predsednik vlade dr. Stojadinovič z ministri dr. Spahom, Drag. Cvet-kovičem, Gj. Jankovičetn in dr. Behmenom. »Ob-zor« poroča, da so velike priprave za lo skupščino že v teku, po vseh okoliških srezih se vrši živahna atfitacija, da bi se je udeležile čim večje množice ljudstva.
Minister Behmen na Visokem
Visoko, 16. marca. Včeraj ob 10 dopoldne je prispel iz Sarajeva v Visoko na shod minister brez
i/volitve poročevalca finančnega odbora za ni«- I listnice dr. Šefkija Behmen.
Neihiri v Španiii
Madrid. 10. marca. Joseia Antonija Primo de It i vera in ostale voditelje fašistične španske falange so zaprli. — Snoči so iz nekega avtomobila streljali na fasado hiše socialističnega voditelja Larga Cabalero. Kot se izve. ni nobenih žrtev. Policija išče napadalce. — Iz Salamanke poročajo, da je prišlo do spopada med pristaši levice in desnice. Ubita je bila neka ženska, ki je pripadala desničarski organizaciji. — V Puerli del Sol je prišlo do spopada med fašisti in levičarsko mladino. Pri tem spopadu je bilo izstreljenih več re-volverskih strelov. Kot se izve, ni bilo ljudskih žrtev.
Prebivalstvo sovietske Rusije
Po podatkih iz poročila Molotova, predsednika Jveta ljudskih komisarjev, ki ga je podal na sestanku sveta I. 1935, je prebivalstvo Rusiie razdeljeno na:
Buržuazijo, ki je padla na 0.10 odst. vsega prebivalstva (leta 1913 je zavzemala 15.9 odst.), kmetje »jedinoličnici« (ki niso včlanjeni v kolektivih) 22.5 odst. (I. 1913 jih je bilo 65 odst.), v kolhozih sovhozih-in na državnih posestvih je 45 odst. kmetov (1. 1913 0 odst.). V državnih, trgovskih, kulturnih in podobnih ustanovah je zaposlenih 15.9 odst. prebivalstva (1. 1913 12.4 odst.). Vojska zaposluje 3.4 odst. prebivalstva (iz tega področja nobena država ne izda pravih številk »iz raz.umljivih razlogov«), med proletarijat v komunističnem smislu to ie med tovarniške delavce, pa spada 28.1 odst. prebivalstva (1. 1913 16.7 odst).
Pobesneli odvetnik
Stockholm, 16. marca. AA. (Štefani). Pri neki •azpravi v Nickdepingu je odvetnik Vilen vdrl v sodno dvorano z revolverjem v levi roki in avtomatsko pištolo v desni in začel kakor besen streljati na sodnike llbil je državnega tožilca in neko pričo, biden izmed odvetnikov je pa ranjen Ko je postreljal vse naboje, je potegnil še tretji revolver in se ž njim ubil.
Zdi se, do sc ic odvetnik Vilen hotel tako maščevati nad sodiščem, ker ni smel izvrševati odvetniške prakse.
Buenos Aires, Ifi. marca. AA.	Havas poroča:
Strahovit ciklon je razrušil mesto	Ohihir. Slevljo
žrtev je veliko, pa tudi ranjencev	je mnogo. Veliko število hiš je razrušenih.
Dunajska vremenska napoved. Malo sprememb, nežni meteži. malo topleje.
Zagrebška vremenska napoved: Deloma jasno in isnremeuliivn 7 zmernimi temperaturami.
račun .drža vrti h dohodkov ih izdatkov za leto 1936-193/ ler ie bilo sklenjeno, da I16 ta poroeevBIfo izvolu 11 takoi, bo bo finančni odbor senata -lfoti-Pušan l.elica, ki je l< predloženemu pfOraČnnske-predlogu v podrobnostih. Pn načelni razpravi je na današnji scii prvi govoril finančni minister dr. Dušan Letica, ki je k preloženemu proračunskemu pre< logu podal daljši ekspoze. Za njim sta govorila še senatorja Pavle Vujič in dr. Kramer.
Popoldne ob pol 5 je finančni odbor nadaljeval svoje delo ter so v načelni debati govorili: l.jubibratic, Morjanovic in predsednik finančnega odbora senata Daka Popovič, nakar je finančni minister dr, Dušan Letica odgovoril na izvajanja posameznih govornikov S tem je bila načelna debata v finančnem odboru senata zaključena ter je bil predloženi proračun v načelu sprejet.
Iidri dopoldne ob 9 bo finančni odbor sedala priče1 pretresati predloženi proračun v podrobnostih. Na dnevnem redu je proračun za vrhovno | državno upravo, finančno ministrstvo, državne do-1 liodke, pokojnine, invalidnine, državni rezervni ' krediti in finančni zakon.
Zasedanje jugoslov. - nemškega sia!nega gospodarskega odbora
Belgrad. 1H. marca. AA. S trgovinsko pogodbo iz lela 1034 med našo državo in Nemčijo je predvidena ustanovitev stalnega gospodarskega odbora, ki ima nalogo, da kontrolira izvajanje pogodbe in regulira vsa tekoča vprašanja, ki so v zvezi z na-
predkom obojestranskega prometa. Ta odbor se j rešitvi iz nje:
Na shodu je najprej poslanec Diubomir Pantič izrekel priznanje vodstvu Jugoslovanske radikalne zajednice gg. dr. Milanu Stojadinoviču, dr. Antonu Korošcu in dr. Mehmedu Spahu, ki so v najtežavnejših političnih in gospodarskih razmerah prevzeli državno upravo v svoje roke in povedli našo državo k splošnemu napredku in ureditvi.
Za Pantičem je govoril g. minister dr. Šefkija Behmen. V svojem govoru je omenil razmere in dogodke v parlamentu in opozoril na sabotažo opozicije, ki je skušala preprečiti delo kraljevske vlade. Opozicija je skušala preprečiti državni proračun in ostale zakone, ki so vitalnega pomena za gospodarsko obnovo naše države. Bogu se je treba zahvaliti, da niso zadeli streli, ki so bili namenjeni g. predsedniku vlade, kakor tudi svobodni demokraciji. Tako jc bilo naše notranje življenje obvarovano hodih zapletkov, ki so naše ljudstvo že dovolj mučili.
Tudi govor g. ministra Behmena so prisotni opetovano prekinili z ovacijami zanj in za člane kraljevske vlade.
Dr. Maček o kmečkem gospodarstvu
Dr. Maček je za zadnjo številko »Gospodarske sloge« napisal krajši članek, v katerem se peča 7, gospodarskimi težavami kmeta in svetuje kot edini izhod, da se kmet vrne nazaj v naturalno gospodarstvo. Članek »Nekaj malega o sedanji krizi takole opisuje vzroke kmetove stiske in o
kov in surovin, posebna volne, bombaža in sličnih predmetov, truditi pa se moram«, <se hodo v bodoče uvažale samo surovine in samo tiste, ki se v naši državi ne morejo proizvajati.
Dolga je pot, ki nas vodi do cilja, tuda že sedaj moramo delati za to, da pridemo do njega. Kmečki stan se mora zavedati, da so nastale nove razmere, v katerih mu bo čimdalje huje, ako se sedanjega težkega stanja ne osvobodi Da bi napravili prvi korak k osvoboditvi kmeta oti izkoriščanja nn trgu, naj letos vsaka kmetska hiša, kolikor ji je to mogoče, zaseje vsaj nekaj spomladanskega lanu in konoplje. Krajevni poverjeniki »Gospodarske sloge« naj v uakrajšem času poročajo »Gospodarski slogi« v Zagrebu preko svojih okrainih poverjenikov: 1. Kakšna površina je bila jeseni zasejana z lanom? 2. Kakšna površina je bila z lanom in konopljo zasejana spomladi? 3. Koliko ie bjlo letos posejanega lanu in konoplje več kakor lani.
Še danes je mnogo krajev, hvala Bogu, kjer hrvatski kmet splo-ii ne kupuje platna, niti pletenega blaga, ni pa še dolgo od tega, ko noben kmet tega blaga ni kupoval. Takrat so manj čutili pomanjkanje denarja in še danes se to pomanjkunje manj čuti tam. kjer kmet sam izdeluje platno, kakor pa tam, kjer ga kupuje. Nekdaj, ko je bilo razmerje med cenami kmečkih pridelkov in industrijskih izdelkov kolikor toliko ugodno, bolj kakor jc danes, se morda res ni izplačalo, da bi ženske predle in tkale, ker so mogle čas, ki so ga porabile v tem poslu, bolj koristno izrabiti kje drugje v poljskem delu. Danes pa, ko moraš dati z.a meter platna 25 jajc, par pršk ali 8-t-10 kg pše-nice, ne more nihče pametno reči, da se ta posel ne izplača. Posebno še, ako upoštevamo, da trpi v trgovini kupljena srajca pol leta, najdlje 1 leto, domača srajca pa celo nekoliko let.
Dr. Maček zaključuje ta članek s pozivonji »Torej možje in žene, pamet v roke in poslušajte moj svet.«
Ali ni la klic nekoliko — zakasnel? Za naše razmere gotovo.
JRZ in povišanje cen živine
Z ozirom na najnovejši pokret, ki je razpreden že precej na široko med hrvatskimi, kakor tudi med slovenskimi kmeti, da s složnim nastopom z močjo svoje lastne organizacije vzdignejo cene živini, poroča sarajevska »Pravda«, glasilo JRZ za drinsko banovino, o podobnih prizadevanjih v Bosni: »Ostali so še drugi kraji, kjer ta akcija še ni bila izvedena, čeprav bi bila več nego upravičena, ker prihajajo v poštev živinorejski kroji. Njihovo politično predstavništvo JRZ jc vzelo stvar v roke. Neka skupina narodnih poslancev, v prvi vrsti iz Bosne, je imela konferenco, na kateri so to vprašanje vsestransko premislili in napravili takoj konkreten skleo. Takoj bodo izdelali pravilnik, po katerem se bodo v no-edinih okrajih kmetje vpisali kot člani v »Združenje kmetov za povzdigo cen živine«, potem pa bodo izvolili posamezne odbore, ki bodo dajali nadaljnja navodila in vodili skupni nastop kmetov.«
Demokratske stranke še ne bo
Pred kratkim smo poročali, da je vodstvo bivše demokratske stranke sklenilo .'(nbnov^^^ojo stranko in zaprositi za predmetno dnrnlfanj^ po obstoječem zakonu. Danes pa piše ^bzori?Kff» so demokrati opustili to namero. Zmagalo je namreč stališče, da sedaj ne bi bilo primerno prijavljati stranko, ampak da je treba počakati obljubljenih političnih zakonov. Za to stališče se je posebno zavzemal Milan Grol. Savko Dukanac, član glavnega odbora bivše demokratske stranke in neki niegovi tovariši so bili sicer mnenja, da je stranko čimprej treba prijaviti, posebno z ozirom na razmere stranke v Srbiji. M. Grol in njegovi tovariši pa so poudarjali, da bi prijava demokratske stranke po sedanjem volivnem zakonu in po zakonu o združevanju mogla škodljivo vplivati na sodelovanje s SD-koalicijo, mogla bi celo onemogočiti nadaljnje skupno delo. To njihovo »tališče je zmagalo in demokratska stranka so bo pojavila, ako med tem ne pride še kaj vmes, šele po novem zakonu o združevanju.
Volitve v SUZOR
Zagreb. 16. marca. b. Danes so bile volitve » ravnateljstvu SUZOR-ja. Kandidat IISS Amadej Carnelutti je ostal 7, enim glasom v manjšini ter je bil izvoljen Marko Bauer kot zastopnik vele-induslrijcev. Za podpredsednika jc bil izvoljen od delavcev Pfeifer Vladimir, uradnik Delavske zbornice, ki spada v skupino socialistov Živka Topaloviča.
.mora. vsaj. enkrat na leto sestati, in sicer izme-
»Kriza kmeta se javlja najbolj v tem, ker
noma v obeh državah, kakor lo pač zahtevajo ! mora kmet pridelke poceni prodajali, blago pa, ki
mu je potrebno, mora drago plačati. Takega sta-
j obseg iu razmah naših gospodarskih odnosov.
Prvo stalno zasedanje gospodarskega qdbora se je j vršilo preteklo leto v Miinchenu. Sedanje drugo zasedanje bi se moralo vršiti že mnogo prej, a se je 1 lo zaradi preobloženosti večkrat odložiti. Žara. velikega pomena vprašanj, ki se bodo razpravljala (plačilni promet, boljša ureditev izvoza
nja naš knietski stan ni mogel več prenašati, zato so se kmetje združili, da s svojim složnim nastopom na trgu vzdignejo cene kmečkim pridelkom, posebno živini. Uspeh, ki je dosedaj dosežen, je sicer lep, loda samo povišanje cen kmečkih pridelkov ne more I rajno izboljšali težkega stanja
Napredovanje
itd.) bodo na zasedanju sodelovali vsi člani nem- knietskcga slami. Razlog je največ v tem, f;er ima ške in jugoslovanske sekcije stalnega gospodar- 1 povišanje cen svojo mejo na gladini svetovnih cen.
skega odbora. V nemški sekciji so: Osternom, predsednik nemške sekcije, načelnik ministrstva narodnega gospodarstva Reinchard, svetnik gos|K>-darskega ministrstva Clodius. sveanik zunanjega ministrstva Mtiller, svetnik 'ministrstva za prehrano Seidl, svetnik finančnega ministrstva Terneden, svetnik drž. devizne ustanove Jost, ravnatelj Narodne banke lless, tajnik poslaništva v Belgradu lioitz. Jugoslovansko sekcijo predstavljajo: gu. Pi-Ija, načelnik ministrstva kot predsednik, dr. Belin, viceguvernei' Narodne banke, Novakovifvpomočnik ministrstva industrije in trgovine, dr. Laza revir, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, Bu.j-dič. višji inšpektor finančnega ministrstva, dr. Mi-ličič, svetnik zunanjega ministrstva. Grga Sevič. inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo, iu načelnik odseka za turizem Anluna. vodja odseka dr. Petrovič, ravnatelj zavoda zn razvoj zunanje trgovine. Markovič, generalni ravnatelj PRIZAD-a, Kocič, delegal jugoslov. zavoda za razvoj zunanje trgovine v Berlinu in Vrtačnik, tajnik jugoslov. delegacije.
Število prometnih nesreč
Prometni minister dr. Spaho je v svojem poročilu o proračunu podal tudi pregled železniških nesreč v zadnjih 6 letih. Tako je bilo trčenj 1. 1929 31, I. 1932 23, I. 1934 14; iztirjenj 1. 1929 98, I. 1932 29, L 1934 23: skupaj raznih trčenj, iztirjenj in drugih nesreč 1. 1929 193, I. 1932 392, 1. 1934 314. Ob tei priliki jih ie umrlo ali bilo poškodovanih: železničarjev poškodovanih I. 1929 126, L 1932 70, 1. 1934 64; mrtvih: 1. 1929 23, 1, 1932 20. I. 1934 8:. Potnikov: poškodovanih L 1929 35, I. 1932 139. 1 1934 1 10S; mrtvih: I. 1929 59, 1. 1932 40. I. 1931 ?.!).
preko katerih ne moremo iti, ker moramo misliti na izvoz kmečkih pridelkov v tuje države, izvo/. pa je mogoč samo takrat, ako so cene našega izvoznega blaga nižje, kakor pa cene na tržišču izvoza. Poleg tega pa bodo s poviškom cen kmečkih pridelkov zrasle tudi cene drugemu blagu in to še bolj, kakor kmečke cene in kmet bo v kratkem prišel na isto, kjer je danes. Kriza se bo začela iznova, 7. njo pa vse trpljenje in težave kmečkega stanu. Povišanje cen je potrebno in koristno in je danes naša največja skrb, toda treba je gledati v bodočnost.
Sploh je vsa trgovina s kmečkimi pridelki velika krivica, ki jo današnja družba na škodo kmeta podpira. Kmet nikdar ne dobi za svoje delo toliko, kakor drugi. Korenina lega zla je še v časih, ko je postal kmet odvisen od trgovine. Tega zla. v kalero smo padli, se moramo osvobodili. Zato si mora kmet prizadevati že sedaj, da čim manj kupi od dugih in da sam izdela čim več stvari, ki so mu potrebne z.a življenje. S tem bo zelo zmanjšal svojo odvisnost od drugih oziroma bo ublažil vpliv krize na svoje gospodarstvo, dokler se gospodarsko popolnoma ne svoliodi.
Kden največjih izdatkov v kmečkem gospodarstvu je izdatek /a obleko. Tekom časa in v drugih razmerah se je kmečka družina odvadila izdelovali obleko za svoje* potrebe. Mi smo prisiljeni. da kmečke proizvode izvažamo iti si prilr-ganio od ust samo zato, da moremo obleko kupili v inozemstvu. Naš izvoz kmečkih proizvodov je nn leto znašal 3 milijarde dinarjev, prav toliko pa je znašal ludi uvoz tkanin in tekstilnih surovin. Zaradi tega je kmečki stan postal siromašen in telesno propada, ker slabo živi. Vem, da danes še •io umremo bili pre/. uvoza tujih tekstilnih izdel-
Belgrad, 16. marca. m. S kr. ukazom so na' predovali za svetnika IV. pol. skup. 2. stopnje: v fiančnem ministrstvu Slavko Savinšek, višji tajnik inančnega ministrstva v V. skup., dr. Alcks. Podobnik, višji finančni tajnik V. pol. skup. pri dravski finančni direkciji v Ljubljani, za višjega finančnega tajnika V. skup., dr. tbrahim Iladži-oman, finančni tajnik VI. skup. pri dravski finančni direkciji v Ljubljani, za višjega finančnega tajnika V. skup., Dušan lijelič, tajnik VI. skup. na glavni carinarnici v Ljubljani finančni minister jc na predlog Drž. hip banke postavil pri glavni podružnici Drž. hip. banke v Skoplju za Višjega uradnika VIII. pol skup. janeža Ažmana, uradniškega pripravnika iste skupine.
Zenica
Belgrad, 16. marca, m Današnje »Službene. Novine« objavljajo uredbo, ki jo je izdal ministrski svet in s katero se v smislu § 63 finančnega zakona za leto 1934-35 ter § H zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 pooblašča minister za gozdove in rudnike, da po ravnateljstvu državnih gospodarskih podjetij odluipi od nove emisije akcij »Industrije železa« d d. v Zenici do 25.000 delnic po ceni 100 Din z.a komad in 250.000 delnic po 170 Din za komad, to je, da za vse akcije plača nojveč 45,000.000 Din.
Betgrajske vesti
Belgrad, 16. marca. AA. V živinorejskem oddelku kmetijskega ministrstva bo jutri konferenca delegatov bonskih uprav. Razpravljali bodo o delu bonskih uprav za pospeševanje naše domače konjereje.
Belgrad, 16. marca, m V tukajšnji tovarni za pohištvo »Velika Srbija« je danes dopoldne nenadoma izbruhnil požar, ki so ga gasilci pravočasno zadušili.
Belgrad, 16. marca m. Na lastno prošnjo je upokojen Ignacij Koščnk, višji pisarniški ofici-ial pri okrajnem sodišču v Laškem
Lepi uspehi na
Ljubljana, 16. marca.
Ne samo mi Slovenci, marveč ves Sprotni svet je že treliič z vso napetostjo pričakoval pla-niškega smučarskega praznika: ali bo padlo 100 metrska znamka pri smučarskih skokih? V trctic gre rado — šlo je tudi v Planici. Stometrska znamka ie padla in danes že gre po vsem svetu glas o malem gorskem kraju, skrilem med gorskimi velikani na koncu Jugoslavije.
Okrog 15.000 ljudi
Celi kordoni orožnikov, šc večji kordoni gra-ničarjev in rediteljev — vse to je prihajajočemu občinstvu pričalo, da bo šlo v Planici prav za res. In tako ie tudi bilo. Nihče ni smel stopiti čez barijem, nihče čez žico in celo po stopnicah so se smeli vzpenjati le ljudje s pisanim pravom. Tako je moralo bili, kajti ljudstva se je zbralo okrog 15.000.
Kraljevi zastopnik polkovnik Lukič
Kmalu po deselih so se začeli zbirati na častni tribuni gostje. Bili so med niimi zastopnik vlade minister dr. Mika Krek, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen s soprogo, divizijonar general Nedeljkovič s soprogo, zastopnik ministra za vojsko in mornarico general Radosavljevič, ki je obenem predsednik Združenja smučanev Planica, predsednik mestne občine ljubljanske dr. Adleršič s soprogo, finančni direktor Antoust Sedlar, zastopnik JZSZ dr. Ciril Pavlin ler številni zaslop-
Škof dr. Rozman in minister dr. Krek se pozdravljata.
niki zimskošporlnih in tujskoprometnih organizacij. Vmes pa so sc gibali neumorni funkcionarji zimskošportne zveze in Združenja smučarjev Planica. Kmalu ie prišel ludi škof dr. Gregorij Rozman, ki se je z vsemi odličniki rokoval in razgo-vajal, dokler ni vojaška godba zaigrala državno himno. Med zvokom državne himne ic zavze1 svoj prostor na tribuni kraljevi zastopnik polkovnik Mihajlo Lukič, poveljnik L planinskega polka
Blagoslov skakalnice
Nato je škof dr. Rozman opravil blagoslovitev Skakalnice, nakar je v lepem govoru povdari! pomen skakalnice in blagoslovitve. Povedal ie svoio željo kot zastopnika Cerkve: naj ostane nad lo
jkot dr. Rozman blagoslavlja skakalnico
skakalnico blagoslov božji, kakor naj ostane blagoslov na vseh, ki so do te naprave pripomogli, posebno pa bodi blagoslov niim, ki sc bodo te naprave posluževali.
Zahvalil sc ie škofu predsednik general Radosavljevič, nakar so se začeli skoki.
Težko vzdušje
Kljub lepemu vremenu, kljub najbolišemu razpoloženju in pričakovanju je vladal nad deselisoč-glavo množico nekaka ležka atmosfera: vse ie čeli razširjati glasovi, da Norvežani ne bodo skakanja pred vsem nie ie hotelo občinstvo videti in baš oni naj bi bili listi, ki nai porušijo 100 metrsko znamko. Naenkrat pa so se med tekmovanjem začeli razširjati glasovi, da Norvežani ne bodo skakali. Poskusni skoki so bili končani, začeli so se skoki za konkurenco, tudi ti so se končali in nazadnje ic bilo konec tudi tekem z.a najdaljši skok — vse brez Norvežanov.
Nov svetovni rekord
Ni še bilo tekmovanja konec, ko ie bilo že iasno, da Norvežanov sploh ni več treba Zgodilo se ie namreč, da je baš v času, ko je dosedaj neprekosljivi svetovni mojster in rekorder Birger Ruud stal med gledalci pod drevesom pri začetku
Avstrijec Bradi, ki je skočil 101 m.
stopnic, zaplaval po zraku 17 lelni avstrijski dečko Bradi in dosegei z novim svetovnim rekordom (101 m) ono, kar je bilo po mnenju vsega športnega sveta, posebno pa po mnenju Norvežanov, pridržano le mojstrom, kakor so Ruud in njegovi tovariši. V trenutku se je Ruud zavedel položaja in tedaj je gotovo želel, da ga k tekmam sploh ni bilo.
Na tisk naj vplivalo ...
Še včeraj neposredno ob začetku tekmovanja, t. j. ob 10 je sporočil funkcionar norveške zveze telefonično Sigumundu Ruudu v Planico, da lahko skačno Norvežoni pod dvema pogojema:
1) Prireditelji tekem nai dajo jamstvo, da bodo vplivali na lisk, da o norveški zimsKošportni zvezi ne bo pisal nič slabega. 2) N»ben Norvežan ne sme preskočiti znamke 80 m.
Prireditelji so gled eprvega pogoja malo skomignili, drugega pa brez nadaljnega sprejeli. Ko pa so določili mesto zaleta, od koder se predvidoma doseže največ 80 metrska daliava, je Sig-mund Ruud izjavil da se Norvežani ne bodo zaganjali z onega mesta na zaletu, kjer določijo funkcionarji, marveč od lam, kjer bodo sami hoteli. Na lem se je potem stvar razbila, Norvežani niso startali; lo je v zvezi z nadaljnimi dogodki povzročilo, da je prestiž norveških skakalcev z včerajšnjim dnem padel, kakor še nikdar doslej.
Barijere podrte - prebiti kordoni
Raz.položerijc med občinstvom ie neprestano naraščalo. Vsak skok je piinesel novo navdušenje. Pravi vihar navdušenja pa ie naslal- ko jc Bradi postavil nov svetovni rekord iri toliko pričakovano 100 metrsko znamko. Komaj se je Bradi na izteku dodobra ustavil že se je trlo okrog njega cela kopica fotografov, dekleta pa so že tiščala postavnemu fantu razglednice, da jim da toliko popularne autograme No dveh mestih so navdušeni gledalci podrli celo barijere, prebili vrsio rediteljev in se vsuli proti zmagovalcu. Končno se ie rediteljem le posrečilo napraviti red, in je občinstvo pri tem tudi samo pokazalo dovolj discipliniranosti.
Albin Novšak, ki je posfavil novi jugoslovanski rekord.
Nič manj ni pozdravljalo občinstvo ludi Nov-šaka, ki ie kar trikrat v enem dnevu zboljšal jugoslovanski rekord. Prvič od 72 na 77, drugič od 77 na 80 in Končno od 80 na 80'A. Oba naša zastopnika, Novšak in Pribošel«, sta v nedeljo dokazala, da mamutska skakalnica tudi za naše skakalce prestuia biti ltiksus ...
Končni uspehi
skakanja so sledeči: Bradi 213.6 (77, 781, 2. Holl 208.6 (72, 85), 3. Ric.ger 203.7 (71, 80), 4. Dr. Reinl 198.5 (67.5, 84), 5. Aschcnvvald 195 9 (70.5, 871 (vsi Avstrija), 6. Lasseur (Švica) 188.9 (64, 71), 7. Novšak (Jugoslavija) 188.8 (69.5, 77), 8. Vrana (Ceh.) 179.2 (63, 66), 9. Maier (Av.), 178.2 (61, 65.5), 10. l.ukeš (Celi) 175.7 (63, 63.5), 11. Pribošek (|u-goslavija) 174.9 (63, 63), 12. Budarek (Ceh.) 151.5 (78 p.. 86), 13. Leoba (Švica) brez točke, ker je padel pri obeh skokih.
Bradi si je s tem priboril kraljevo prehodno darilo, Novšak pa vsa številna darila za najboljšega našega skakalca.
Oguljen čevelj - edina nesreča
Ob priliki večjih tekmovanj tvorijo nesreče posebno poglavje. Nedeljska bilanca nesreč jc prav kratka: Ko je Avstrijce Holl pri drugem skoku zavozil v izteku preveč na desno in s strahovito brzino dirjal proti barijeri, je marsikomu zastal dih, ker je pričakoval, da je nesreča neizogibna. Na notranji strani barijere so bili namreč reditelji in orožniki, od katerih bi eden ah drugi utegnil poslati obenem s Hollom žrtev nesreče. Pa se jc vse izteklo tako srečno da ic Holl oplazil samo nekega orožnika, pa šc lega tako, da mu jc odnesel samo malo može v čevljev. To je vse, kar ie v zvezi s kroniko nesreč na Planici
TftHrtllh neredno vretje v debelem čre-■""M'vesu slaba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne
Franz-Josefove
grenke vode — ena polna čaSa na prazen želodec.
Bog. |x> min. *oe. pol. In imr, «tr. S l»r. 1S4M, 28. V.
Obisk francoskega poslanika v Ljubljani
Ljubljana, 16. marcu. Za sredo je Ljubljani napovedal visok obisk: poslanik francosko republike pri našem dvoru. j;, minister prof Dampierre obišče slovensko prestolnico, in sicer oficijelno.
francoski poslanik pride s svojo go soprogo v sredo z br/ovlakom ob 9.">7 dopoldne iz Belgrada. Nastanil se bo v hotelu l liion«, nato pa opravi dopoldne oficielne obiske. Obiskal bo Inku g. bana dr. Natlačena, mestnega župana dr. Adlešiču. divizijskega poveljnika generala Ncdcl jkoviču. škofa di. Rozmana, rektorja univerze dr. Samca, predsedniku npe-laeijskega sodišča dr. Cioljo in predsednika Zbornice za IOI g. Jelačina Ob H položi šo pek pred Ilirski in Vodnikov spomenik, ol IvjO pa sc udeleži svečanega kosila na banski upravi. Ob 15.45 obišče frane sestre - frančiškanke Mirju ter njihovo šolo. oziroma francoski otroški vrtec. Ob Ib.V) obišče francoski institut. Ob 19.^0 bo diner na francoskem kon/iilntu, nato pa se udeleži predstave Kausta< v operi ki ga je komponiral I* rancoz G' unod Ob 9 zvečer bo francoski poslanik odpotoval
Visokega gosta in zastopnika velikega svobodnega in nam prijateljskega naroda pozdravljata Ljubljana in Slovenija!
Samopomoč kmetov
Št. Jur ob juž. žel., dne 15. marca Samopomoč kmetov je dosegla popolen uspeh tudi na zadnjem sejmu v Št. Juriju ob juž. žel., ki ie znan kot eden največjih daleč naokrog, vsaj je ~>ilo prignane nad 700 glav živine. Razni prekupci, mešetarji in ljudje slične vrste so v zgodnjih jutranjih urah na dogonskih cestah pričakovali takorekoč vsako živinče z očitim namenom, da nepoučene kmete z raznimi izmišljenimi pretvezami pripravijo do tega, da jim za sramotne nizke cene prodajo živino katero bi potem sami z mastnim dobičkom prodali naprej. Za sejm je bil izvoljen agilen odbor živinorejcev, ki so na sejmišču kakor ludi na dogonskih cestah patruljirali in preprečili izkoriščanje kmetov po mešetarjih Le maloštevilni so nasedli limanicam teh prekupcev. Inozemskih kupcev ni bilo. Domači mesar|i so sc držali do poldneva zelo rezervirano Ko so pa uvideli, da dobro organiziranega nastopa zavednih kmetov ne zlomijo in se ti na vidnih tablah ozna-
čenih cen strogo drže, so začeli nakupovati ter ic bilo prodanih nad 150 glav živine Doseženi, cene: Voli 1. vrste 4.50 do 5 Din, voh II. vrste 3.50 do t.25 Din. voli Ul. vrste 3 do 3.50 Din. telice 3.25 do 4.50 Din, kra ve lebele 2.75 do 4.50 Din, krave klobasarice 1.50 do 2.25 Din. teleta 5 do 6 Din.
Zelo ugodno in hvalevredno jc vplivala tudi kontrola okrajnega načelstva, ker se jc dognalo, da izvršujejo številni mešetarji in prekupci obrt brez dovoljenja, da celo pod pretvezo, da kot mesarski pomočniki nakupujejo za svoje mojstre Razpaslo se je namreč prekupčevanja zadnje čase tako zelo. da razven nekaj častnih izjem že skoro noben mesar živine sam kupovati noče.
f Župnik Peter Gorjup
\ Ormožu je v ponedeljek zjutraj ob 2 mirno v Gospodu zaspal gospod I'eter Gorjup. župnik na Dolu pri Hrastniku. Rodil se p- dne 19. febr. I87"i v st. Petru \ Savinjski dolini, v mašnika je bil posvečen 2">. juliju 1901. knpiu-noval jc v l.učah. v Mozirju v Brežicah in Sevnici. One I marca 1911 je pa postal /upnik na Dolu. kjer jc goreče iu v/oruo pustirnval 21 let. Zadnja letu je začel pešati in jc kmalu popolnoma obnemogel. Pred enim mesecem jc odšel v Ormož, da se odpočije in pomiri živce a ga je Vsemogočni poklical k lepšemu počitku Truplo bodo prepel jali danes i/ Om oža na Dol kjer bo v sredo •>!> 10 dopoldne pogreb Nai v miru počiva!
Gospodarstvo v Delavskem domu
Ljubljana, 16. marca.
Kako je znala bivša občinska uprava gospodariti z javnim denarjem in javnimi ustanovami, zelo značilno kaže gospodarstvo v Delavskem domu Mestna občina ie zu lo zgradbo dobila posojilo 3 milijone Din. Sprva ga je upravljal uradnik mestnega knjigovodstva g. Plorjančič, dcccmbra 1935 pa je bil podrejen mestnemu socialnemu uradu. V nadzorstvo je bil dodeljen iz socialnega urada g Rudolf juvan V nadzorstvu so bili trije mestni uradniki ki so za svoje opravke pn Delavskem domu prejemali posebno nagrado. Takoj, ko je nastopil svoj emeslo novi mestni župan, je odredil revizijo poslovanja v Delavskem domu. Revizorji so bili. obč sveinik Kozamernik Viktor, višji mestni svetnik dr. Lelnar in mestni računski kontrolor jožef Langus, Prvo, kar so ti revizorji našli v blagajni, ie bil bon za 1025 Din, denarja pa nič. Blagajniška knjiga je bila vodena površno, pogosto črtana, številke pa popravljene. Predujem iz blagajne, za katerega se ie bon glasil, je bil vzet brez dovoljenja nadzorstva in mestnega poglavarstva. Blagajniška knjina ni bila nili prešita, niti opremljena z mestnim pečatom, prav tako ne poslovne kniiac in računi
Dobava mleka ie bila oddana de« embra 1933 tedanjemu občinskemu svetniku Vrbincu z Barja in sicer po reni 1 75 Din liter Pozneje ic dobavljal mleko še Benda, ta pa ie prejemal za liter mleka 1.40 do 1.45, torej 30 do 35 par ceneje, kakor obč svetnik Vrbinc.
Dobava mesa je bila oddana dvakrat in sicer prvi novembra 1933 in drugič maja 1934 Najcenejša ponudnika sto bila mesarja Vihovec in lesih, ki sla bila pri svojih pondbah za 20 do 25 par pri kg cenejša, kakor mesar Lovša. In vendar ie dobil dobavo mesa l.ovša Zapisnik o oddaji mesa pa je bil sestavljen tako, kakor, da bi bil Lovša najcenejši ponudnik, kar ie seveda neresnično. Oddaja telečjega mesa ni bila oddana najcenejšemu ponudniku temveč mesarju lavorniku, ki jc bil za 1 Din pri kilogramu dražji Oktobra 1934 ie bila oddana dobava krompirja. Najcencjši ponudnik je bil Zoreč iz St. Vida pri Stični, ta pa ni dobil dobave, temveč neki Grčman, ki je bil v svojih ponudbah višji. Dvakrat pa je bila naročena masi pri Mestni klavnici in sicer take vrste,
ki razvija pri cvretju neprijeten voui, ic pa bila v rcsnici le za malenkost cenejša, kakor prava, zdrava mast. Zakaj ni Delavski dom direktno naročil masti pri mesarju, ni jasno.
Ko je naročil Delavski dom službeno kolo, ga ni kupil pri oni Ivrdki, ki je za ceno 2100 Din ponudila pokromano kolo temveč pn drugi, ki jc za isto ceno ponudila ponikljano, torej slabše kolo Nabave centralne kurjave ie bila oddana kar brez ofertalne licitacije.
Člani nadzorstva Delavskega doma so prejemali za svoje seje po 400 Din mesečne nagrade razdeljene pa so bile še posebne nagrade.
Ko je župan dr Adlešič zvedel za to, ie odredil, da se honorirano nadzorstvo nad Delavskim domom takoj ukine, ker ne gre. da bi imela taka socialna ustanova skoraj toliko nadzornikov kolikor uradnikov Delovanje nadzorstva sc ni izkazalo, za vzorno, kakor na pr. dokazuje način oddaje dobav. Mestni župan ie zato odločen, da pre-osnuie Delavski doni v samostojno socialno insti-j tuciio, ki jo bo vodil poseben upravni odbor, iz-1 volicn iz mestnega sveta, ki bo vršil svoje fupk-! cije brezplačno in Ic v korist delavcev, ki ta dom obiskujejo Računska nadzorstvo pa bo imel uradnik mestnega finančnega oddelka kot svoj uraden posel in siccr brez posebnega honorarja 1 Dosedanjega blagajnika je mestni župan že /a-i menjal.
Mestni župan je dalje odredil takojšen razpis vseli dobav in ponudbe so pokazale, da ie bil t,i razpis res potreben, sai so bile dobave zadnjič raznisone pred 2 letoma in so cene živilom znatno padle. Nove ponudbene cene so bile v rcsnici znatno nižje, kakor dosedui. Samo pri novem razpisu ie bilo prihranjeno 8252 Din.
Pred dnevi jc mestni župan nepričakovano in nenapovedano obiskal Delavski dom ler sam poskusil hrano v Delavskem domu Nalo jc naročil upravitelju Ziliču, naj prihranke, ki iili ie dosegel z razpustom nadzorne komisije in pri novi oddaji dobav, uporabi v prvi vrsti zalo, da se izboljša hrana v kuhinji Delavskega doma, zlasti, da bo imela več maščobe.
Dosedanjega »domačega gospodarjenja \ Delavskem domu pu ic vendar enkrat konci-, kar bo Ic v korist delavcev samih
Razbojnik Košajnc obsojen na 12 tet
Maribor, 16. marca.
Pred malim senatom, ki mu je predsedoval vss. dr. Tombak, prisednika pa sta bila dr. Kotnik in Kolšek, se je začela danes dopoldne ob 9. uri obravnava proti proslulemu razbojniku Francu Ko-saincu s Pobrežkc cestc 11. v Mariboru. Obtožbo ie zastopal državni pravdnik Sever, obtoženca pa je branil odvetnik dr Novak. Za obravnavo je vladalo danes v Mariboru izredno zanimanje, saj je bil Košajnc lansko poletje in jesen s svojim pajdašem Pajmanom pravcato strašilo za Mariborčane in okoličane. Zaradi lega ie bila danes velika dvorana na št. 53. docela napolnjena.
Obtožnica slika Košanica kot starega grešnika. Ima že Iri predkazni, ki so mu prinesle skupno 14 let ječe. Bil je izučen natakar, pa ic že v mladosti zašel na kriva pota. Velja kot prosluli vlomilec in spreten lat, ki pa jc obenem zelo nasilen. Ko jc bil v zaporih celjske jctnišnice, je skušal nekoč pobegnili ter je pn tem pobil paznika s kamnom na tla. Prišel je iz ječe šele konec leta 1934. Sedaj je star 33 let. Komaj je bil na svobodi, že je zopet zašel v slare pregrehe. Združil se je s Jožefom Paimanom, s katerim sc ie seznanil v zaporih. Tli mesecc sla slrahovala ma riborsko okolico in ie večina velikih vlomov, ki so si lakral sledili drug za drugim, gotovo njuno delo. Košajncu samemu so dokazali 9 velikih vlomov, pri kalerih ie napravil 85.000 škode. Tri vlome je zagrešil v naši državi, šest pa v Avstriji. Nepreslano je menjaval pozorišča svojega dela. Kadar so ga iskali v Mariboru in okolici, je pobegnil po tihotapskih potih v Avstrijo, ko pa so mu postala tla lam prevroča, se ic zopet umaknil na našo stran. Sredstev ie imel vedno dovoli, ker so mu vlomi prinašali lep plen.
Dramatična in nevarna je bila njegova aretacija. Po vlomu v Waltendorfu v Avstriji, pri katerem ic odnesel za 25.000 Din zlatnine, sc jc
Košajnc zatekel zopet v Maribor Tu jc vnovčil del plena ter skušal najti skrivališče pri svoji prijateljici Ljudmili Kavčičevi. Hotel se je domenili z njo in ji je poslal sporočilo, naj ga čaka na starem mestnem pokopališču. Na poli na sestanek pu ic Košanjca spoznal neki šofer, katerega ie bil svo-ječasno opeharil za voznino. Obvestil jc policijo, ki jc nalo Košanjca zasledila na pokopališču ter ga obkolila. Razboimk je bil oborožen z dvema pištolama iri samokresom Otvoril ic ogenj na policiste, ki so odgovorih s slreli. V bitki se je posrečilo Košanjcu, da ie preskočil pokopališčm zid ter pobegnil v mesto Policisti so ga zasledovali, bil bi jim pa najbrže ušel. če mu nc bi bil zastavil poti sodarski pomočnik Sadck, ki ic v/lic samokresu v razbojnikov ili rokah begunca urno pod-stovil nogo ter ga skušal prijeli, Košajnc jc ustrelil na preganjalca ter ga zadel v glavo. Krogla ic šla skozi levo oko ter izstopila pri ušesu. Dolgo časa jc visel Sadck v bolnišnici med življenjem in smrtjo in končno so ga rešili, oslol pa jc slep na levo oko. Košajnca so pri spopadu s Sodčkom dohiteli stražniki ter ga prijeli.
Na današnji razpravi se je razbojnik zagovarjal v nemškem jeziku, pa zelo spretno V zapori si je sestavil dolg zagovor, ki se ga ie uaučil na pamet ter ga je danes pred sodniki \ deklarnacij-skem s|j| u govoril Naslikal jc \ zagovoru vse svoje živlenic od desetega lela starosti naprej fci sc je skušal predstavili kot žrtev razmer m slab« vzgoje. Kljub temu zagovoru jc pa bil obsojen na 12 let robije ter trajno izgubo častnih,pravic. Njegov zagovornik ie vložil zaradi stroge kazni priziv.
Pravo senzacijo jc povzročil med sodniki in poslušalstvom izjava Košajnca, da se je v zaporu . poročil s svojo dolgoletno prijateljico I.i. Kavčičevo. O tej njegovi nameri smo ž< svoječusno ! poročali. Poročil se je po protestantskem obredu ' po namestniku
Drobne
Kol(>(ior
Torek, dne I" marca. letlerl, dcvica: 1'utrik. s ko I.
Novi grobovi
+ V Ljubljani jr v nedeljo mirno v Gospodu zuspul g. Leopold II um peri, poštni nudkontrolor v p. Pogreb bo danes ob A pop Nuj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so/ulje!
-f V Ljubljani je včeraj v študentovski ulici umrl najstarejši član k rižanske moške kongrcgucije in dolgoletni, vneti nočni častilec g. Jakob J u g e r upok. železn. uslužbenec, v Visoki sturosti nad 90 let Pogreb blugega pokojnika bo v sredo, 18. t. m ol> pol 5 popoldne. Naj počiva \ miru!
Osebne vesli
= Duhovniške izpremembe v lavanlinski škofiji. Imenovan je g. Murtin Urunjek, kaplan pri Sv. Pavlu pri Preboldu, zu provizorja isto-lum in /h soprovizorju župnije Marija Reka. — Prestavljeni so bili gg. kapluni Jurij Cu/.ej od Sv. Jurija pod Taborom v Žalec za I kaplana. Maks Lediuek. L kaplan \ Žalcu zu 11. v Ljutomer, in Stanislav Trobina i/. Ljutomera, II. kaplan, v Črcnsovce. Začasno nezasedeno ostane kapi. mesto v Sv. Juriju pod Taborom.
= Poročila sta se v Sevnici ob Savi aku demik gospod Franc Rukuš in gdč. Anica K r a j n č i č, hčerka uglednega trgovca in peka v Sevnici. Obilo sreče!
— Promoviran je bil na univerzi v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva dr. phil. Hubert P e h a n i. K drugemu doktoratu iskreno čestitamo.
= Izpit so napravili za rez. sun. podporočniku kapluru-dijaku dr. Davorin Solter in dr. Frane Derganc; za rez. lekarniškega podporočnika kaplura-di juka Sitna Skubic in Slavko Kezele: za rez. nižjega voj. uradniku IV razr ekon. stroke kaplara - dijaku Ivan šindlei in Ivan Buzarski; za čin akt. in rez. poročnika bojnega broda II. razr. poročnik fregate Oton Miklavčič; za čin akt. in rez. intendantskega kup. II. razr. int. poročnik mornarice Slavko Car: zu /vanje akt. in rez. nižjega voj. telin. uradniku II. razr. mornarice nižji voj. teh 11. uradnik III. ruzr. Ignacij štiglic; za akt. peli. podporočnika narednika Marko Vrkljun in Alojz I Irska: zu akt. inž. podporočnika narednika Anton Hitejc, Ivan Urašovec, Slavoljub Kuni in Dušan Sinobrad: za akt. zrakoplovnega podporočnika narednik Ljudevit Bencetič in za nižjega voj. kapelnika IV. ru/r nižji godbenik I. razr. Jožko Herman.
Odrejena sla za učitelja topniške častniške šole topniški polkovnik Ferdinand Janež in za pomočnika učitelja iste šole topniški major Otokur Sterliček
Upokojeni so nižji voj. uradnik I razr. lopniško-leliuičue stroke |osip Dujmovič. nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Franjo Cijnko. topniški polkovnik Ljudevit Kozel in peli. iiurednik-vodnik I. razr Dane Jelaču nn službi v kontrolno-budžetnem oddelku ministrstva vojske iu mornarice. Obenem so prevedeni v rezervo.
Odlikovana sta / redom jugoslov krone l\ razr. lopniško-teliiiične stroke Josip Dnj-movič. in / zlato kolajno za vestno vršenje sluz.be peli. narednik-vodnik I. razredu Dane Jelaču.
Pri zlati žili. bolečinah v križu, zastoju krvotoka ieter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih
vsled zapeke, se dosežejo odlični uspehi z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo. Bolniki radi iemljo preizkušeno Franz-Joseiovo grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi
Osi. rog. S. hr. 30474/8."!
—	Uprava Aleksandrovega kolegija \ Pragi je sporočila Akademskemu od-t ku Jugosl.-češkoslovenske lige v Ljubljani, do je /a prihodnje leto 1936-3" rezerviranih osem mest novodošlim slovenskim visoknšoleem in to pu običajni kolegijski ceni (soba /a enega 210 Kč, za dvu 360 Kč. brunu dnevno s Kč). — Tri mesta pa so popolnoma brezplačna. Ker je Aleksandrov kolegij zelo zaseden. moraj<. prosilci vložiti svoje prijave (tudi oni. ki plačajo) potom češkoslovaškega konzulata v Ljubljani, najpozneje do konca marca 1936 Zaradi številnih prijav v Aleksandrov kolegij opozarjamo tovariše, da ne odlašajo s prijavami
—	Občni zbor društva Bogomila« v Ljubljani bo nu praznik sv. Jožefa (19. t. tu.) ob 3 popoldne v Domu služkinj« K ri/.cvnišku u. št. J v pritličju, po običajnem sporedu
—	Salezijansko sotrudništvo i/ Štajerske in Prekmurja ima svoje letne (zaprte) duhovne vaje v Murijaniški kapeli \ Veržeju v .Ineli od 23. do 29. I. m. 1'deleženke v/, bolj oddaljenih krajev naj se /uradi prenočišču priglasijo po možnosti že do 20. t. m Uvodni govor je v sredo, dne 23. marca popoldne.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze
miti- zjutraj nn prazen želodec kozarec na rti \ ne » Fran /,-J ose f grenčipe«.
Smrtna nesreča pri škof j i Loki. V ne
deljo /večer je šel v vas k Sv Ožboltu 17-letni kinr:-l<i lant Jože Okorn od Sv. Barbare nad šknl ju I .n k 11 lani je imel s sel oj revolver ter s i ji na obisku / njim igral Revolver pu -r j i naenkrat sprožil ter je strel zadel funta v trebuh in mu predrl želodec. Drugi fantje - i lanjeiiiu naložili nu voz ter ga peljali dve m r i daleč v škufjo loko k zdravniku dr I lomu n ii lu pu je odredil takojšen prevoz v litib-Ijatisku bolnišnico, fantu so tlo Medvod peljali / vo/oni lam pu |e njegov spremljevalec izprosit neki tovorni avto. s katerim so ga popoldne prepeljali v Ljubljano. Nekaj minul pred bolnišnico pu je nesrečni ranjenci i/ dilinil.
\n sodišču v Tržiču lio dne 20. marcu dopoldne produju obrtne hiše v /clo prometni Cerkveni ulici 6. Začetek družbe ob pol 10 dopoldne.
Nova kuharska knjiga brezmesna, vegelcrijanskn. — Časovno in življenjske razmere iius silijo, du se čimbolj obračamo od mililo mesne prehrane k rastlinski. Marsikatero bole/en uli prerano smrt moramo pripisati napačni prehrani. I" potrjujejo ra/ni zdravniki iu znanstveniki, ki so potom preiskav in primerov i/ svoje prakse dognali, da jc današnji
novice
način naše prehrane zu človeški organizem škodljiv, čiin več rastlinske — piesne hrane dobi naše telo, lem bolj bo odporno škodljivim vplivom napačne prehrane. Rastlinska (presna surova) hrana ima v sebi vse one prirodne vitamine v tolikem številu, da prav lahko pogrešamo mesno hrano. Po drugih deželah se je ta način prehrane že močno udomačil. Slovenci smo dobili tako knjigo šele pred nekaj leti pod naslovom: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih. Priredila je knjigo Štefanija Huuiekova, učiteljica gospodinjstva v Ljubljani, po spisih dr med. M Bircher-Benneijcve in po zbirki kuharskih zapiskov ge. B Brupbaehcr-Bircherjeve v Zurihu. lina 22+ struni in stane nevezana 30 Din, vezana -KI Din. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjiga vsebuje poleg teoretičnih navodil tud' 323 praktičnih receptov gospodinjam in kuharicam za pripravo teč i« i 11 jedil, katera so pri nekaterih boleznih najboljše zdravilo Dalje navodila za peko kruliti iz debele moke s krasom ali brez njega, jedilnike za vse mesece v letu in končno poglavje o nekuhani s*udni in zelenjndni hrani. Knjigo priporočamo vsem onim. ki trpe motnje v svojem organizmu in jim bo trenutna spre memba v prehrani dulu moč in veselje do vsak danjih opravil.
Ljubljana
© Spominska akademija. Drevi točno ob s priredi v veliki dvorani »Zvezde« okrajna organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev v Ljub Ijani spominsko akademijo kol u\orl v sveča uosti, ki sc bodo vršile letos v spomin nu boje in žrtve I. srbske dobrovoljske divizije v Do-brtidrži. Vstopnine ni nobene. Akademije se udeleži tudi predsednik Zveze vojnih dobro-voljcev v Belgradu. že vsej javnosti /nuni slepi podpolkovnik Ln jo Lovrič. Opozarjamo občin stvo nu to lepo prireditev naših vojnih dobro-voljcev, ki so zaslužili, da jim dokažemo z dostojnim obiskom njihove akademije da smo vredni težkih žrtev, ki so jih oni ooložili na oltar domovine med svetovno vojno, v časih, ki so bili /a slovanstvo najbolj odločujoči — Narod, ki nc ceni žrtev svoje svobode, ni vreden svobode!
TEL. 22-21 KINO UNION TEL. 22-21
Danes poslednjič ob 16., 19'15 in 21*15 uri sijajna in izredno zabavna burka
Na končni postaji
Paul HSrbiger, Marija Andergast m
popularni komik Hans Moser
Zadnja prilika, da se zabavate pri tej odlični veseloigri!
© Angleška predavateljica Mrs. H e n r y Andrevvs, znana tudi pod imenom Miss llobecca West, bo predavala jutri v sredo, dne 18. t. m. ob 18 v beli dvorani hotela Union n 'Osebnostih v sodobni angleški literaturi«, in ne danes na univerzi, ker je prireditev predavanja nu univerzi zaradi tehničnih ovir ne mogoča. Vabljeni vsi. ki se zanimajo. Vstop prost.
© Mladi uporniki. Mladi potepuh in nepridiprav Peter, ki nikoli ni pozr.a! skrbnih, ljubečih materinih rok, jc ušel i/ poboljše val-nicc in nahiijskal nad štirideset ljubljanskih otrok, nu j sc u prejo svojim staršem in jim odpovedo pokorščino. Mladi pokvarjene, je imel s tem seveda prav posebne namene Z *omam-Ijivimi obljubami jc nazadnje re pregovoril otroke, du so jo popihali od doma in odšli z njim v samoten kraj. kjer so si uredili taborišče in sklenili živeti veselo in svobodno kot ptički nu veji. Prinesli so s seboj vse svoje prihranke, navili pa so se založili šc z robo. ki so jo pouzmali domu. Pa se je ta robinzo-nuda mladih upornikov« hitro in dokaj klavrno končala. Izkazalo se j( namreč, da jih je Peter izvabil, v samoto samo zaradi tega. da jih je la li ko nemoteno okradel v družbi tatinskega ciganu.. . Sledilo jc razočaranje tn ke-sunje, iz kosanja pu se jc rodilo spoznanje, kako dragoceno je materino varsue za otroka, ki se uda.ja romantičnim iluzijam o lepoti dalj-njega svetu. — To je kratka vsebina nove igre v lil. dejanjih, ki jo jo spisal M. Kunčič in katero bodo med drugim uprizorili , ponedeljek. 23. t. m. ob 7 zvečer v Ljubljanski operi na materinski proslavi. Nastopi okoli 80 otiok v najrazličnejših vlogah. Vstopnice po znižanih opernih cenah sc dobijo v predprodaji pri operni blagajni.
™ KINO SLOGA £e7lef,°S ™'
Danes posledniič ob 16., 19"15. in 21*15 uri
ZadnlišfirieizStCruza
Film za ljudi z močnimi živci!
Jutri premiera: H/II)nY PICL v senzaciji
Svet brez maske
© Kino Kodeljevo. Danes dvu sporedu.
Slavospevi ljubezni«, film poln drnmutskih prizorov, kakor rlrtigi interesantni film o ječah v Sing-Singu: 20.000 let v Sing-Singu«.
,© Najcenejše instrukcije dobite v Pripravljalnem tečaju za dijake srednjih in meščanskih šol«, ki se vrši vsak dan v popoldanskih urah nu II deški meščanski šoli v Bee thovnovi ulici. Učijo sami profesorski kandidati. in sicer vsak samo svoj predmet, kar jamči za uspešno napredovanje učencev v šoli. Vsak učenec ima za vsak predmet tri lin pouka na teden. Učnina znašu za predmet 8<; Din na mesec. Podrobnejše informacije dobite vsak dan od 3 do 4 popoldne v Beethovnovi ulici 7. pritličje, desno. — Odbor DBPK.
Iz Ljubljanskega šah. kluba
V splošnem turnirju jc zmagal 1, Mazlovič s 5 t. (100r,r); sledi Kosi 3 in pol in Ivanuš 2 in pol t. Ti pridejo v drugi razred.
Ožji turnir sc bo pričel drevi ob 20 v igralnici kavarne »Zvezde«. Večina upravičencev je žc prijavljenih. Do začetka bo sprejemal vodja turnirja g. prol. čop še zadnje prijave, nakar bo žrebanje in prvo kolo.
Vrši sc dalje training-turnir, ki sc ga udeležujejo razen Milana Vidmarja ml. vsi prvorazredni igralci, ki so zdaj še v Ljubljani, med njimi tudi bivši zagrebški prvorazredni šahist in teoretik inž.. Z. Wciss. Za Veliko noč bo končan. Zmago-I vaiec bo pre]ei krasen šah. darilo predsednika ' prof. dr. M.Kasala.
Maribor
□	.škofijski odbor Kal. akcija za lu rutinsko skalijo. Za nastopno poslovno triletno dobo je bil ud lavantinskega ordinarija potrjen na občnem zboru KA izvoljeni odbor za lavnntinsko škofijo, ki je sledeče sestavljen: predsednik dr. Kejžar Mirko, sodnik; podpredsednik dr. Sušnik K ran, profesor; tajnik duh. svetovalec Oberžan Drago; odborniki: dr. Lavrenčič Matija, starešina okrajnega sodišča; Gračner Drago, železniški uradnik; Stupca Antonija, šolska ravnateljica v p.; škofijski zastopnik dr. Cukala Franc, stolni dekan.
□	Občni zbor Karitativne zveze v Mariboru se bo vršil dne 23. marca ob 4 popoldne v sejni sobi stolnega in mestnega župnišča nn Slomškovem trgu
□	Večer angleške narodne pesmi. — Gospa Iithel Lewis, ki je na svoji turneji po Jugoslaviji žela povsod sijajne uspehe, nastopi v petek, dne 20. marca ob 8 zvečer vnovič v Mariboru. Koncert, pri katerem sodelujejo g. Živko in g. Neralič ml. s svojim zborom, se bo vršil v Vesni in je namenjen vsem ljubiteljem narodne pesmi. Predprodaja vstopnic v trgovini gospe Brišnikove.
□	Ljudski oder igra v nedeljo, 22. t. m. dramo Stilmondski župan«. Vstopnice se dobijo že v predprodaji.
□	Socialna dneva katoliške mladine. Maribor ska katoliška mladina priredi jutri v sredo ob 20 v dvorani na Aleksandrovi ti, socialni večer s slo defim sporedom: Govori: Ob spominu na Jan. K Kreka:, -Naša socialna usmeritev«, Nravna ob io va — predpogoj socialno- ter pesem Povsod Bo ga (tnoški zbor). V četrtek, 19. marca zvečer je v dvorani na Aleksandrovi 6 — akademija. Moški zbor zapoje Laluiriiurjevo Na delo* in Aljaževo Na bregu . -'. 'di govor, solospev, recitacija Seliškarjeve pesmi Črni otroci« in igra v polili slikali Zasuti .
□	Gostovanj«* Josipa Povheta. V kratkem bo v mariborskem gledališču gostovanje znanega komika Josipa Povheta. Nastopi v operetah Bajadera in »Cigan baron«.
□	Mariborski čevljarji se združujejo. Mariborski čevljarji so v borbi za svoj obstanek zelo agil-ni. Le žal, da kljub vsej borbenosti njihova obrt zaradi premočne industrijske konkurence čimdalje bolj propada. Iščejo sedaj nova pota, da se rešijo. Ustanavljajo pod okriljem Zadružne zveze v Ljubljani posebno čevljarsko produktivno zadrugo, ki naj bi začela na industrijski način z izdelovanjem obutve, da bi lahko konkurirali s ceno tvornicam čevljev. Celo gibanje vodi ortopedni čevljar gosp. Globan.
□Mestni avtobusi bodo na praznik sv. Jožefa, 19. marca, vozili kot vsako leto na progi št. 2 (Studenci) po Ruški cesti, Črtomirovi ulici in Stu-deniški cesti. Ves dan bodo na razpolago tudi rezervni vozovi.
□	Za cross-countrv prvenstvo Maribora v nedeljo, 22. marca je določilo poverjeništvo JLAS sledečo žirijo: vrhovni sodnik Bergant Evgen, vodja tekmovanja Venuti Vlado, starler dr. Jettmar Er-vin, sodniki in časomerilci: Cestnik, Kramberger Franjo, Kramberger Lojze, Smerdel, Starešina. — Franjo, Kramberger Lojze, Smerdel, Starašina. — sodniškega zbora ob 9.45 na stadionu SK Železničarja, Tržaška cesta. Pričetek tekmovanja ob 10. Poverjenik.
G Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte in o
trsničurstvu bo v ponedeljek, dne 23. marca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 in od 14 do 18.
□	Z avtobusom po Južni Srbiji. Društvo Fru-ška gora« v Novem Sadu. priredi 8-dnevni izlet z avtobusom po Južni Srbiji z obiskom najvažnejših kulturnozgodovinskih krajev. Vožnja in vsa oskrba znaša 1420 Din. Prijave sprejema clo 11. aprila Putnik v Mariboru.
□	Pri vlomu zasačen. Hlapec trgovca Stangla v Taborski ulici je zasačil v noči na ponedeljek vlomilca, ko je odpiral z vitrihom vrata. Bil je to bivši sluga v skladišču, ki se je izgovarjal, da je bolel odnesti samo svoje perilo, katerega je za časa službovanja v skladišču pozabil. Vlomilca je dobila v svoje varstvo policija.
□	Črne gostilne — kar na ulici. Črnim gostilničarjem-''' se obetajo v Mariboru slabi časi. Občina je poostrila kontrolo, kar je rodilo žc lepe uspehe. V železničarski koloniji je zasačila kon-Irola nekega posestnika iz Račkove pri Sv. Benediktu v Slov. gor., ki je pripeljal v Maribor po-lovnjak vina ter ga razprodajal kar na ulici. V nekaj urah so nm ljudje polovnjak skoraj izpraznili, tako da je našla kontrola prazen sod. Točil je vino po 4 Din liter. Proti točilen borlo uvedli kazensko postopanje.
Celie
Sprememba v vodstvu Združenja kovinarjev in kolarjev. V nedeljo dopoldne je bila v hotelu Pošta redna letna skupščina Združenja kovinarjev in kolarjev v Celju. Dosedanji predsednik, ključ, mojster g. Franc Žohar se je zahvalil na nadaljnji izvolitvi in je bil za novega predsednika izvoljen kleparski mojster g. Franjo Dolžan.
& Volitev delegata za glavno skupščino Merkurja. V nedelio dopoldne je bila v Celju volitev delegata za podružnico Merkurja v Celju in njeno izpostavo v Sevnici za glavno skupščino v Zagrebu. Volitev se je udeležilo 146 članov. Zmagala ie lista št 2 s kandidatom «. Schuslerjom (namestnik g. Cepin Franjo). ki je dobila 01 glasov. Lista opozicije št. 1 (rdeče pobarvana) je dobila 54 glasov.
■0- Umrli sta: Bastič Rozalija 3,8 letna žena delavca iz Loke pri Trbovljah in VVende Ana, 74 letna zasebnim v Celju. Gosposka ulica št. 24. N. v m. p.!
Pt Naknadni letni pregled motornih vozil za predstojništvo mestne policije v Celju, okraje Co-lie, Šmarje pri Jelšah, Konjice in Laško bo dne 26. marca ob 10 dojioldne pri mestni garaži nn Spod. Lnnovžu. Udeležba ic strogo obvezna in nepregledanini vozilom ne bodo izdali za tekoče leto evidenčnih tablic.
c Avto sta jo povozil. V nedeljo okrog pol 11 dopoldne jo na Vrazovem trgu v Celju povozi! neki avlo 71 letnega posestnika Žisla Boštjana iz Lokrovca in ga poškodoval po levi roki in glavi.
SltoH« lofeo
Nov grob. V ljubljanski bolnišnici je umrl v nedeljo popoldne ugleden trgovec in posestnik Deisinger Josip. pd. Sorž. Pokojni je bil splošno priljubljen v našem mestu. Zapušča ženo in sina. Vsem domačim in sorodnikom naše iskreno soža-lje, pokojniku, ki ga bomo spremili v torek popoldne na tukajšnje pokopališče, pa naj sveli večna luč!
(šolski oder osnovne šole v Gnberkti se prav lejio razvija in uprizarja zanimive igre. Ven čast gre ob tej priliki mlademu šolskemu naraščaju, ki se nc straši trudu in napora, ki ga zahteva oder od slehernika.
Tukajšnji cerkveni pevski zbor bo priredil na praznik sv. Jožefa zvečer oh 8 v dvorani Društvenega doma zanimiv koncerl. Na programu so pesmi, ki jih bo pol mešani, ženski in moški zbor. Zbor bo vodil pevovodjii u. J. Malek. Cene vslop-nic so 10, 7, 5 in 3 Din.
Ob 15. letnici smrti dr. Ivana Oražna
Te dni je preteklo 15 let, kar je umrl eden največjih dobrotnikov slovenskega dijaštva, zdravnik dr. Ivan Oražen, ki ie s svojo zapuščino omogočil ustanovitev Oražnovega dijaškega doma, kjer dobe brezplačno zatočišče v prvi vrsti revni, marljivi, nezakonski medicinci slovenske, srbske in hrvatske narodnosti, ki študirajo na ljubljanski univerzi. Preostala mesta se podele med slušatelje Slovence ostalih tukajšnjih fakultet.
O plodovitosti naložbe dobrotnikovega govore številke (ki smo jih dobili pri upravi Oražnovega dijaškega doma), iz katerih je že doslej razvidno, kolikim revnim dijakom je baš ta ustanova pripomogla dovršiti svoje študije. Da bi bila tudi naša širša javnost poučena, kako ogromnega pomena je la ustanova za naše dijaštvo, navajamo ob 15 letnici smrti našega največjega dijaškega mecena to statistiko.
Pokojnikova zamisel se je dala realizirati predvsem zaradi ovir svoječasne stanovanjske zaščite šele v šolskem letu 1925 26, ko je dobilo brezplačno stanovanje prvih 29 medicincev. S šolskim letom 1931/32 se je pa z ustanovitvijo dijaškega doma na »Zelenem hribu« na Dolenjski cesti, kjer stanuje 15 akademikov, in s povečanjem števila 'nest v domu v Wolfovi ulici zvišalo število sta-"valcev na 84.
Od šolskega leta 1925/26 pa do vključno zimskega semestra tekočega šolskega leta je bilo oddanih 842 mest stanovanja in sicer 304 medicincem, 217 juristom. 168 filozofom in 153 tehnikom. Če pa upoštevamo, da biva več dijakov tudi po več šo^ skih let v Oražnovem dijaškem domu, se pokaže, da je stanovalo doslej v obeh domovih 390 akademikov in sicer: 159 akademikov eno šolsko leto, 114 akademikov dve šolski leti, 74 akademikov tri šolska leta, 24 akademikov štiri šolska leta in -19 akademikov pet šolskih let.
S šolskim letom 1931/32 se je pričelo tudi s prehranjevanjem akademikov. V šolskih letih 1930 in 31 ter 1931/32 je dobivalo brezplačen obed in večerjo 51 odnosno 49 akademikov. Da se je moglo ugoditi vedno večjemu številu potrebnih prosilcev, je pričel s šolskim letom 1932/33 podeljevati upravni odbor zgolj brezplačne obede. V letih 1932/33 je podelil upravni odbor obede 96 akademikom, v letih 1933/34 74 akademikom, v letih 1934/35 63 akademikom, v tekočem šolskem letu 62 akademikom ali skupaj od šolskega leta 1930/31 do vključno zimskega semestra tekočega šolskega leta 395 slušateljem. Od tega odpade na medicince 106 mest, na juriste 101, na filozofe 99 in na tehnike 89 mest. Do vključno 1935 so znašali samo stroški za hranarino, upoštevaje pri tem tudi stroške za zajtrk, ki ga dobivajo stanovalci doma na »Zelenem hribu«, 639.276 Din.
Akademikom je na izbiro, da obedujejo ali v akademski menzi »Jadran« ali pa v javni kuhinji v Delavski zbornici, slušateljice pa lahko obedujejo v menzi društva akademkinj »Akcija za dem visokošolk«.
Hkrati poudarjamo zasluge vseh dosedanjih upravnih odborov te ustanove, ki so storili več, kot je njihova dolžnost, da se ustanova tako lepo razvija in nudi dijakom celo več, kakor se je moglo pričakovati. Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma tvorijo: vsakokratni dekan medicinske fakultete kot predsednik in kot člana odbora vsakokratni dekan juridične fakultete ter delegat »Zdravniške zbornice«.
Neizmerno bogat blagoslov pokojnikovega ve-likodušja, ki mu pri nas ne poznamo enakega, prehaja iz leta v leto na naše dijaštvo, na njihove rodbine in s tem na narod, ki dolguje spominu pokojnikovemu neizmerno hvaležnost, in v velikem interesu našega naroda bi bilo, da bi sledilo velikodušnemu zgledu dr. Ivana Oražna čim več po-snemalcev!
Nesreča pri smučanju
Ljubljana, 16. marca.
Med drugimi izletniki, ki so v nedeljo s svojimi smučmi pohiteli na Gorenjsko, je bil ludi ljubljanski sodnik Verbič. Za njega pa se ta smučarski izlet ni tako srečno končal, kot se je za druge. Ko je takoj po kosilu odrinil v druž.bi šestih oseb na Sleme, je med smučanjem približno 1 uro ,iad Vršičem tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo Neka gospodična je takoj pohitela pomoč v kočo. Njeni prošnji sta se brez odlašanja odzvala gosp. Kobilica in g. kontrolor Sila, ki sta naložila nosilnico na sani in jo tako pripeljala na kraj nesreče. Za njima jc pohitel še neki obmejni finančni stražnik, nakar so z združenimi močmi in z velikim trudom spravili ponesrcčcnca do Erjavčeve koče. kjer so mu nudili prvo pomoč. Pozneje so ga pripeljali v hotel Erika v Kranjski gori, od tam pa v Ljubljano,
Kakor pri vsaki podobni nesreči, so se posamezniki tudi tokrat izkazali s svojo požrtvovalnostjo in človekoljubnostjo, za kar jim gre vse priznanje in čast. Zlasti je treba pohvaliti zrforaj omenjena reševalca, oskrbnika g. hnnsa v Gozdu pod Vršičem in neimen. obmejnega stražnika ki so storili več, kot je bila njihova dolžnost Večino ljudi, ki se zbrali na kraju nesreče, pa ie predstavljal tradicionalni liub. firbec, ki me Cre samo za to, da si nasiti oči, kadar oa jc treba deiansko priskočiti na pomoč, izgine kot kafra Tudi topot je izginil, medtem ko so prvi reševalci morah 7 nosilnico gaziti sneg do kolen in nonekod 'udi 'fo prsi. Ponesrcčencc se zdravi zdaj v ljubljanski bolnišnici
PHti
Požar. Pretekli četrtek oh rani uri je nenadoma začela goreti viničarija v Liubstavi last mesarja in gostilničarja Ivana Helerja na Bregu pri Ptuju. Ker je bila zgradba iz lesa in s> slamo pokrita, ie zgorelo vse do tnl oi niso mogli ničesar rešiti. Škoda znaša okrog 1-5 000 Din in jr le deloma krita z zavarovalnino Orožniki so aretirali neko žensko, ker je osumljena, dn ie zanetila požar. Izročili so jo sodišču
Nesreče. Iludo se je ponesrečila 25 letna Ivka OSlč. gospodinia pri mlinarju Francu Mnvku pri Sv. Juriju ob ščavniri. Mlinski kamen ii je padel na dos.no roko in ii dlan popolnoma zmečkal. V bolnišnici v Ptuju, kamor so jo prepeljali, so ji morali tri prste odrezali. Podobna usoda ie zadela Stankn Laha, 10letnega sina posestnika v Sodineih. Fantek jo vtaknil desno roko med Kolesje stroja, ki mu jo odtrgalo dva prsta. Tudi tega so spravili v bolnišnico.
Policijska vest. Ptujska policija jo prišla na sled kvnrlavcein, ki so igrali za visoke vsote lo-narja. Policijski slražnik Peklar iih jc zasačil in pri lem zaplenil več tisoč dinarjev. — Na zadnjem živinskem sejmu je bilo na sejmišču ukradeno moško kolo. vredno 1<KX) Din. Tat je kolo v Bukovell" prodal neki stranki, ki se je naslednji dan pripeljala no kolesu v Ptuj. Policija, ki je ta dan kolesarje kontrolirala ie pri lem izsledila ukradeno kolo in ga zaplenila. Za tatom pn poizvedujejo orožniki
Gospodarsko zborovanje v Domžalah
V	nedeljo, dne lo marca jc liil v godbeneni domu v Domžalah redni letni obrni zbor /.druženja trgovcev za okraj Kamnik.
Predsednik združenja g. A. Steigur je uvodoma |tozdravil navzočega predsednika Z I()| g. Je-lačina ter tajnika dr. Plesa, predsedniku lesnih trgovcev dravske banovine g Fr. .Skrbni in tajnika Zveze trgovskih združenj inž. Sušteršiča.
Predsednik ZTOl g. Jelačin je podal poročilo o splošni gospodarski situaciji, inž. šitžteršič o delovanju Zveze trgovskih združenj, dr. Ples o pravilniku za pomočniške izpite.
Po končanem občnem zboru se je vršilo go-spodarsko zborovanje. Viharno pozdravljen je povzel besedo predsednik lesnih trgovcev Fr. škrhec iz Ljubljane ter izčupno poročal o današnjem eo-spodarskeni položaju.
Sprejele so bile lele resolucije:
Resolucije
Zbor gospodarskih krogov vseh stanov, zbran na gospodarskem zborovanju v Domžalah dne 15. marca 1936 ugotavlja, da b let trajajočega neprestanega nazadovanja v-sega našega gospodarstva spravlja vse naše ljudstvo v vedno večjo stisko in bedo, da pomanjkanje denarja in ostalih brezgotovinskih plačilnih sredstev vedno bolj razkraja naše gospodarstvo, da zaradi padca cen strahovito narašča prezadolženje in oksekucije. da na javnih dražbah propada imovina dolžnikov za vsako slepo ceno, pri čemer izgubljajo tudi upniki svoje terjatve — v korist špekulantov z gotovino, kar pomenja za dolžnike — oddajo premoženja, vse to zaradi tega, ker nismo znali pravočasno urediti najvažnejšega povojnega gospodarskega problema, to je ureditve dolgov in razdolžitve ljudstva.
Izredne razmere vpijejo po izrednih zakonih posebno v naši Sloveniji, ki je najtežje prizadeta tako radi nizkih cen živine kakor še posebej radi sankcij pri izvozu lesa — drugega pa sploh nimamo naprodaj — zaradi česar naslavljamo na kr. vlado v imenu vseh prizadetih prošnjo:
1.	Da takoj ustavi vse javne dražbe in ekse-kucije, ki se vedno bolj nmože, dokler kr vlada ne izvede splošnega razdolženja ljudstvu.
2.	Da tezavrirani denar, ki ga privabljajo do-bičkanosne družbe iz skrivališč, |>oišče na bolj kulturen način kot so javne dražbe ler odredi žigosanje novčanic in odvzem odvišne gotovine špekulantom z gotovino v korist skladu za javna dela,
Kupovanje posestev na meji po inozemcih
V	čl. 35 finančnega zakona za 1986-37 je pooblaščen pravosodni minister, da more v sporazumu s kmet., notranjim in vojnim ministrom z uredbami z zakonsko močjo za jiosamezna obmejna področja okrožnih sodišč predpisovati omejitve o odtujevanju nepremičnin in odgovarjajoči postopek.
Podaniki tujih držav ne morejo na noben način bilo z obremenjevalno ali darilno pogodbo ali volilom' dobivati pravico lastnine, |>osestva in porabe tia nepremičnih posestvih, ki leže na jiod-ročju kraljevino v globini 50 km od njene meje, odn. od njeno obale brez predhodnega odobrenja vojnega in notranjega ministra. Brez predhodnega pristanka sodišča in pristojne oblasti ne morejo vršiti prenosa takih pravic na ime tujega držnv-«l|sha niti sploh sodelovati v takem pravnem poslu.
Ta jirepoved se ne nanaša na jemanje v zakup ali najem skladišč in nepokritih shranili za nastanitev blaga v rejonu pomorskih pristanišč kakor tudi ne za zakup zgradb, namenjenih izključno za stanovanje prav tako pa na nepremičnine. ki jih tuji drž. državljani volijo jx> zakonitem nasledstvu
Drž. uslužbenec, ki omenjene prepovedane posle odobri, sc kaznuje po zakonu, a druge osebe, ki zavestno iu zlonamerno sodelujejo v pravnih poslih, ki so s temi predpisi prepovedani, bodo splošno upravne oblasti kaznovale z den. kaznijo od 100.000 do 500.000 Din v korist drž. blagajne.
Vsa pravna dela, ki bi bila v nasprotju z gornjimi predpisi, se smatrajo za neveljavna in ne bodo imela nobenega pravnega učinka.
Trgovsko-obrtna bolniška blagajna v Mariboru
Maribor. 15. marca.
Danes: dopoldne s;i je vršil v prostorih restavracije Novi svot v Mariboru občni zbor Trgovske in obrtniške bolniške blagajne, ki se je še lani nazi-vala »Bolniška blagajna samostojnih trgovcev«. Današnji občni zbor je bil še posebno pomemben, ker je proslavila z njim ustanova 10letnico svojega ob-slvo.ja. Dočim ustanavljajo slične institucije naših
kajti na dražbah se uničuje težko pridobljena in uu (Kišten način prisluženu imovina dolžnikov za slepo ceno In nosi znučaj oddaje premoženju
3.	Da kr. vlada po .S mesečnem študiju končno \endnrle pristopi k dejanskemu reševanju problema dolgov, ki ni samo naš problem, temveč predstavlja svetoven povojni pojav, ki s<> ga morale reševali vse države in so ga ludi rešile, kakor |e bilo za njihove razmere najboljše, pri čemer prosimo, a) da reducira dolgove na pravično višino, b) da jih odkupi tei s tem popravi škodo, ki jo je prizadejala krula deflacija in vrne gospodarstvu odvzeli denar, c) da s tem omogoči izplačilo zamrznjenih vlog ler obnovo vsega gospodarstva, ki brez |)olr6bnegu denarja ne more napredovali, d) da s tem omogoči po javnih delili zaposlitev vseh, ki so potrebni dela in kruhu, s čemer doseže večji koiiziiin poljedelskih pridelkov in popravo cen tei dvig kupne moči našega kmeta.
4.	Da spremeni zakon o Narodni banki tako. da Narodna banka no ho več pridobitno podjetje, ki dela ogromne dobičke z držav denarjem, ko ljudstvo strada, temveč da bo to državni urad, ki dela brez dobička in z zmerno režijo.
5.	Da spremeni zakon o narodnem denarju ler (>ri tej priliki z. zakonom odredi ono količino novčanic, ki ga naše gospodarstvo neobhodno potrebuje za svoj normalni razvoj kol plačilno sredstvo ter za vselej onemogoči vsako eksperimentiranje z_ deflucijo ter odtegovunjeni nujno [Kitreb-uih plačilnih sredstev iz prometa in uzakoni stal nost kupne moči denarja v notranjosti države
6.	Da vpliva na Narodno banko, naj takoj pusti v promet ves kontingent novčanic po sedanjem kritju in sicer po najnižji obrestni meri ler da zniža obrestno mero tudi za vsa tekoča posojila tako pri Narodni banki kakor tudi pri vseh denarnih zavodih in upnikih za vse dolžnike na najnižjo stopnjo, pri kateri bo plačevanje obresti in kapital zasigurano in omogočeno.
7.	Da vpliva na Narodno banko, naj pri izvozu, ki je življenjska potreba naše države, ne išče ni-kakega dobička ter izplačuje dobroiinelja našim izvoznikom po dnevnem tečaju
8.	Da čimprej skliče Gospodarski svet ali pa zakon spremeni tako. da ji bo sklicanje vseh predstavnikov našega gospodarstva takoj omogočeno.
Zbor pozdravlja samopomoč kmečkega ljudstva za dvig cen živini in ostalim kmečkim pridelkom.
pridobitnih krogov šele v zadnjem času, so se mariborski trgovci že pred 10 leti zavedali važnosti socialnega zavarovanja ter so si ustanovili svojo bolniško blagajno, ki ie pokazala v tem razdobju izredno lepe uspehe.
Občni zbor je vodil predsednik Vilko Weixl, vsa poslovna poročilu pa je poda! marljivi tajnik Franjo Žnidarčtč. Iz teh poročil posnemamo:
Dne 14. dec. 1035 so bila od banske uprave potrjena nova pravila, po katerih se je prejšnja bolniška blagajna samostojnih trgovcev reorganizirala v sedanjo Trgovsko in obrtniško bolniško blagajno. Pri lej reorganizaciji je bilo seveda precej dela, predvsem, ker je bilo treba člane pozvati z zadevno okrožnico, da se izjavijo, v kaleri izmed treh kategorij glasom novih pravil, želijo biti zavarovani. S to okrožnico se je obenem članstvo obvestilo glede prispevkov v j>osameziiili kategorijah ter se je skupno s to okrožnico poslal vsakemu članu po en izvod novih pravil. Večina članov se je javila zu i. kategorijo, nekaj za II. kategorijo in samo dva člana za lil. kategorijo. V I. kategorijo se je javilo več članov zato. ker predvideva 1. kn-legorija prosto izbiro zdravnikov, II. razred bolnišnice ter druge ugodnosti, dasi so za to kategorijo predvideni najvišji prispevki in sicer za člana 65 Din iu za svojca 50 Din mesečno.
Glede blagajniških dajatev bi bilo omeniti, da je bolniška blagajna plačala za razne račune zdravnikov, zdravil iu bolnišnice tekom svojega desetletnega poslovanja skupno 1.157.372 Din. Navedeni znesek dovolj prepričevalno dokazuje, kako veliko socialno in karitativno delo vrši ln bolniška blagajna in kolikim obolelim članom je bilo pomagano ter je obenem s tem dokazano, kako jirepotrebiia je taka institucija za gospodarske sloje posebno v današnjih kritičnih časih. V interesu teh slojev samih je, da se poslužijo ugodnosti takega zavarovanja. katero jim nudi omenjena bolniška blagajna.
Po statistiki je štela bolniška blagajna z dne 31. dec. 1935 skupno 367 zavarovancev in sicer I I. kategorija 242. II. kategorija 117, a III. katego-i rija 8 zavarovancev.
primerno agitacijo pridobiti člane za bolniško blagajno.
\ minulem poslovnem letu se je uprava bolniške blagajne trudila iu prizadevala, da pridejo vsi • lani do kolikor mogoče enakih koristi, pri čemei so ji dajala precejšnjo oporo nova pravila Vsled leL'u je tudi finančno stanje bolniške blagajne bilo ob kuncu poslovnega letu 198"i mnogi boli ziuiovo Ijivo nego prejšnja leta
Kakor je iz bilance dne 31. dec. 1935 povzeti, se je premoženjsko stanje v splošnem izdatno dvignilo te rjo z dne 31. dec 1935 znašalo skupno Din 1(15.1«!).".) jM sicer se lo nanaša nu bolnišk1 sklad, rezervni sklad In inventar.
finsfoa razstava
Dne 3. in t aprila ho v Ptuju v prostorih Društvenega doma ob priliki občnega zbora, ki ga bo imela Zve^a gmlilničarskih zadrug Dravske* banovine, vinski sejem združen z vinsko poskusijo.
Vin arska podružnica ptujska, v kaleri so udru-ieni vsi večli in manjši vinogradniki iz Haloz in Slov. goric, hoče s leni vinskim siijippm pokazati, kolikšno zalogo vina vseh kakovosti še pos d leio vinogradniki, ki bi radi za primerno ceno nrodali svoj pridelek. Brezplačna vinska posknšnja bo trajala dva dni in bo vsakdo imel priložnost da poskusi vse vrste vina, od katerih bo nq4 200 vzorcev na razpolago. Prireditev se otvori 3. aprila ob 11 ter bo odprta do 18 zvečer; drugi da-n, 4 aprila, bo sejem odprt od 9 naprej ves dan. -"»
Interesenti naj svoje želje izrazijo p'smero Vinarski podružnici v Ptuju, vinogradniki Pa dobijo nriiave za "deležbo pri blagajniku podružnice gosp. Ljubecu v Posojilnici v Ptuju, kier *»,bodo srreje-inali tudi vposlani vzorci — 'aimanj tri buteljke ene vrste — ki morajo hiti oddani najkasneje do 28 marca 1036 v Posojilni c i.	i
Občni zbor Mlekarske zadruge
Sloveiijgradec, marca 1930.
Preteklo nedeljo je imela tuk. Mlek. zadruga svoj 5. redni občni zbor. Bil je občni zbor dobro obiskati, saj se ga je udeležilo skoraj 50% vseh članov. Iz poročila načelnika g. Lobeja je posneli, da je zadruga kljub težkim časom, ki so se med letom ne le zboljšali, temveč poslabšali, še vendar dosegla nekak napredek, zukar gre zalivala vsemu člauslvu, liačelstvu in nadzorstvu, kakor tudi uslužbencem. V prihodnje ima zadruga liačrl zgradili ledenico, ki jo za razvoj mlekarne nujno potrebna. V to svrho je zadruga prosila kr. bansko upravo za podporo, katero upa, da bo dosegla. Izdelki zadruge so dobri ler so odjemalci s kvaliteto sira kakor masla, zadovoljni. Masfo ie vkljub visoki ceni pri nas nasproti nizkim cenam drugje, šlo vedno sproti v degar. Mleko je vkljub temu. da smo morali ceno zaradi pritiska bolnišnice znatno znižati, še vedno mnogo dražje, kakor kje drugje. Oddajanje mleka v mlekarno je edina možnost dohodka našim članoin-kiiietom. Od članov želi, da so vsi zavedni, kar je zadrugi v korist ne pa v škodo. Za nadzorstvo poroča g. Duler, ki omenja, da so se pregledale knjige in našle v najlepšem redu. V preteklem letu je zadruga prejela od svojih članov 108.918.5 litrov mleka s povprečno tol-ščobo 3.2%, kar znaci 0.4% manj nasproti prejšnjemu letu, ko je znašala tolščobn 3.6%. Plačevalo se je mleko povprečno po 1.37 Din. kar znaci zn 0.14 Din manj nasproti prejšnjemu lelu. ko se je : plačevalo po 1.51 Din. Člani so dobili za mleko 119.846.75 Din, od katerega zneska je bilo izplačano 134.702.25 Din v gotovini, 15.144.50 Din pa v blagu. Tajniško poročilo je podal g. Voslner.
Pri slučajnostih .se je razpravljalo o kvaliteti sira pri nas in drugod ler cenah za blago. Dalje o razlikah cen v krajih, kjer nimajo mlekarne. aH pa vodijo iste zasebniki, kjer so cene mnogo nižje kakor pri nas ali bodisi povsod tam, kjer je zadružna mlekarna. Omenjajo se cene mleka v | Halozah, kjer so po 0.60 Din zn liter in ne ob-j sloji nobena mlekarna, dalje v Šmarju pri Jelšah j in Si. Jurju ob j. žel., kjer imajo mlekarne znseb-! niki in so cene mleku tud' po 1 Din, dočim zadružne mlekarne plačujejo mleko vsepovsod nad I ' Din za liter. Sklenilo se je ludi. tla bodo člani za-j druge pri vseh tvrdkah, trgovcih, gostilničarjih itd., kjer kupujejo svoje potrebščine, zahtevali tla tudi ti kupujejo mlečne izdelke v domači mlekarni, ! da domač denar kroži v domačem okolišu, ter se i z njim podpirajo domačini med sabo.
Končno je bilo izrečeno zaupanje za nesebično delo vsemu odboru in uslužbencem k povzdigu za-1 druge.
. Nova delniška družba. Minister trgovine in in-! dustrije je dovolil ustanovitev delu. družbe Metal ' v Belgradu. katere glavnice nai bi znašala pol , milijona Din (500 delnic po 1000 Din). Vpis (raja propagandne dopise ter več izvodov pravil, da bi | do 21. marca, ustanovni občni zbor pa bo 21 marca predsedniki združenj na občnem zboru skušali s 1 1936 ob 16.
Na drugi strani pa je skrbela uprava za pridobivanje novih članov in je vsled tega poslala na razna združenja trgovcev in obrtnikov primerne
SENZACIJA LJUBLJANE!!
Benjamin Gigli
Rezervirajte si vstopnice še danesl jutri v kinu
pravi in edini naslednik Carusa naislavnejši tenor sveta PRVI* V FILMU
Kulturni obzornik
Jugoslovanska akademija proti nacionaliziranju krajevnih imen
Na eni zadnjih skupnih sej je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu sprejela sledeče mišljenje zgodovinsko fililoškega razreda:
Često se je že razpravljalo o potrebi, da se naša tuja krajevna imena zamenjajo z domačimi, zato je dobro, da sliši javnost, da Akademija smatra tako prekrščevanje za nepotrebno in neumestno poleg drugega tudi iz teh razlogov:
1 Znanost ni ugotovila še izvora mnogim tako zvanim tujim imenom.
2.	Tudi veliki narodi puščajo imena, za katere se dobro ve, da so tujega izvora, nespremenjena n. pr. Avstrijci šc niso izpremenili imena Graz (Gradec); imena Nowawee, kakor se tudi v Zagrebu imenuje ena ulica, ne preganjajo Prusi iz Berlina; Ilalijani nekdanjo grško naselbino Nca-polj še vedno imenujejo po grško; prav lako ludi Turki svoio nekdanjo prestolnico Istambul (is tin polin) itd.
3.	Krajevna imctia so zgodovinski in jezikovni spomeniki, pa jih zalo nc kaže uničevati kot tudi drugih spomenikov ne uničujemo. Naše kulturno čuvstvo se protivi, če novi gospodarji uničujejo vse, kar spominja na prejšnje. Zato smo nasprotni težnji, da se vsa »nenarodna« krajevna in celo rodbinska imena sistematsko spreminjajo
4.	Krajevna imena so često prav dragocctii zgodovinski spomeniki. Ali bi nam ne bilo žal, če bi današnji Grki ime vasi Hrovatoi pri nekdanji
Poje odlomke 17 oper: RIGOLETTO TRUBADUR A ID A, MARTA, TANNHAUSER, MIGNON AFRIČANKA , F A UST
Dobave: Prometni oddelek ravn. <1 rž. železnic v Ljubljani s| rojema tlo 20. marca ponudbe za dobavo 100 k;j koiiojiiiene vrvici- iu 2'O kg carinske vvrice /. žično \lugo. Vzorec ju ua vpogled pri gornjem oddelku. Huvn. tir/, rudnika Velenje sprejemu do 25. marcu ponudbe /a dobavo 31 :) kg bele smižilne volne 20.10 kg pralne sode. železne pločevine, I železu iu zakovn
Licitiifije: Dne 2n. marcu bo \ I nlendanturi druvako tlivizijske oblasti \ Ljubljani n? Ttalnu li-citacija zu dobavo alkoholnega kvasca .'.1 umira pa glede oddaje dimnikarskih del v ljubljanskem gariiizonu. — Dne 9. aprilu bo pri ravn. drž. železnic v Ljubljani oferlalna licitacija /a oddajo kolodvorske resluviacije na postaji Celje <■ trilelni zakup. Predmetni oglasi se \ pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani uu vpogled.
Občni /.bori: Tovarna mol vozu in vivarnu, d. d. na Grosupljem pri Ljubljani, >1. marca jb lii v l.jublj. kreditni banki; na dnevnem redu je poleg povišanja glavnice do I milj. Din ludi iz-preinemha firme v Motvoz in platni) d d.. Grosuplje: Elektrarna za škofje l.oko in okolico, d. d. v škofji Loki 31. marca ob II v mestni hiši.
Trgovski kongres 1 llelgradu bt od lii tlo IN. maja. Na dnevnem redu je poročilo osrednjega predstavništvu o delu v pjvl. lelu nadalje socialno zavarovanje trgovska, izenačenje uličitn-kih m ha-j novinskih trošarin, načrt predloženih e jurskih i zakonov, zadružno prodajalne, induslrii-l;e prodajalne in veliki 111aga7.ini. finančna poli: I,a 11 Končno lazdolžilev gospodarstvenikov.
Borza
Dne 16. m<irc,1 1936
Denar
Neizpremenjeni so ostrili toč, m Bruslja, l tir i— 1 Im, Nov Vorkfi m Prage, norosti su |i«i Amsterdam, Berlin, London in Pori/
V /.osebnem kliringu je ostril ovshiiski šilnui no ljubljanski borzi neizpremenjen nu u 35—9.45, na zagrebški nn 9.31—9.41, dočim je v Belgradu not i rii l 9.3095 —9.4095. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.65 —31 .35, v Belgradu 31 40-32 10. Angleški funt ie ostal mi naših borzah neizpremenjen na 249.20- 250.R0. Špansko pezeta ie \ Zagrebu notirala 6.25— 6.35, v Belgradu 6 50 blago.
Nemški čeki so notirali v I iubljani 13.95 — 14.15, v Zagrebu 13.9150-14.1150, zn medio aprila 13.83 do 14.03, v Belgradu 13.8850-14.0850.
Za italijansko liro (valuto) so denarni zavodi plačevali 3 01—3 06, za dolar pa 49.30—49.80.
Na prostem deviznem tržišču je po pisanju bel-grajskega tednika Narodno blagostanje francoski frank popustil od 3.34—3.36 na 3.32—3.35, švicarski frank pa od 16.50—16.60 na 16.48—16.58, dočim se je dolar popravil od 49.90—50.20 na 50.10 —50.50. angleški lunt pa od 249—250 na 241.50— 250.50.
Ljubljana. Tečaji s primom. Amsterdam 100 bol. gold. . . . 2967.07 2981.67
Berlin 100 mark.....1752.05—1765.93
Bruselj 100 belg...... 735.26- /40.32
Curih 100 frankov..... 1424.22—14.31.29
London I funt	... 215.13— 217.19
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4299 32— 4335^64
Pariz 100 frankov ..... 287.82— 289.26
Praga 100 kron .	.	180— 181.72
Promet na zagrebški borzi ie znašal brez kompenzacij 864.868 Din.
Curih. Belgrad /, Pariz 20.21, London 15 14, Ncivvork 304.625, Bruselj 51.675, Milan 24.25, Madrid 418/5, Amsterdam 208 30, berliti 123.20, Dunaj 56.79, Stockholm /8.05, Oslo /6.05, Kopenhn-gen 67.5/5, Praga 12.69, Varšava 5/ 725, Atene 2 00, Carigrad 2.45, Bukarešta 2'iu. llelsingfors 6.66/5," Buenos-Aires 0.838/5.
Vrednostni papirji
Zagreb: Državni papirji: /"■' investicijsko posojilo 78 den., agrarji 46 bi., vojna škoda promptna ''.'<-356 ( 354.50), begluške obveznice 64.50—(>.').'30. d-ilm agrarn 60-61.25, 8% Blerovo posojilo 80 do 80.50, 7% Blerovo posojilo /I bi., 7% posojilo Drž. lup. banke 80-81 (81), 7% slab. pos. 77-80.
Delnice: Priv. agrarna banka 240-242 soj slad tov 120-130.
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 75—77, agrarji 44 — 46, vojna škoda promptna 353-357, begluške obveznice 44 — 46, 8% Blerovo posojilo 79—80, 7% Blerovo posojilo 70 —72, 7% posojilo Drž. hip banke 81—82.
Belgrad: Državni papirji: 7% investi. isko posojilo 81-82 (81), agrarni 45-45.75 (45.75), vojna škodil promptna 356.50-357 (357, 356.50), begluške obveznice 65 25 - 65.50 (65.25); 62.75-63 8"„ blerovo posojilo 80—80.75 (80.25), 7% Blerovo posojilo /1.25-/2 (71.50), 7% posojilo Drž. lup banke 81.50-82.
Delnice. Narodna banka 6290 — 6320 Pri\ agrarna banka 241—242 (241)
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. in .srem. 164 — 160 bč okol. Sombor 162-164, bč. ladja Tisa in P>eqei 166—168, slav. 167-169. ban. 162—166 Oliobi: bč., srem. in ban. 92-%. Vse ostalo nei/jircm. lendcnca ncizprem. Promel srednji.
Mikeni zamenjali s kakšnim novim n. pr. »Venize-losovo« Kateri zgodovinar bi opravičil spremembo imena Kumanovo ali kašno drugo? Za nas so imena kol Karlovac, Ilok postala že zgodovinska, ime Karlovac je narod celo že povezal z našim narodnim junakom Ivanom Karlovičem.
5.	Če bi hoteli sistematsko sprovesti zamenjavo, ne vemo, do katere meje bi jo bilo treba izvršiti, kajti končno bi morali vsa nekdanja kulturna središča prekrstiti, tako Sisak, Split, Sarajevo Va-raždin in mnoge druge začenši pri Celju do Skop-lja in še dlje, počez in v šir po vsej Jugoslaviji: Bosna, Dalmacija, Istra, Srem, Drava, Sava. Kupa, Drina, Vardar itd.
6.	Krajevna imena, pa čeprav tujega pore!Ia, so sc že tako ukorcninila v našem jeziku kot druge besede tujega izvora. Če bi hoteli tako postopati z njimi — in v zablodo je bilo storjenih več takih slučajev — potem bi morali iz jezika izgnati vse bane, kneze, kralje, cesarje, škofe itd., kajti vsa la imena so tujega — avarskega, germanskega in drugega izvvora.
7.	Tuja imena ne zmanjšujejo pomena druge narodnosti, ona samo pričajo o asimilaciji moči. o fizični ali kulturni nadvrednosti drugega elementa. Tako sc tudi Akademija nc sramuje imena svojega ustanovitelja, čeprav nosi ime tujega porekla. Nositelj imena Strossmaver je bli popolnoma naš, pa nam lo dejstvo priča da je bilo v našem narodu nekaj, kar ga je pripeljalo k nam ler ga z nami povezalo.
Iz teh razlogov Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti ne more odobravati težnje, da se nacionalizirajo na ta način krajevna imena. Po njenem mnenju se mora ime kakega kraja spremeniti samo tedaj če ie zgodovinsko brez pomena ali če ie bilo pred kratkim preimenovano torej, kadar lire za rekonstrukciji starega imena
l)r. Josip ISngiier. V Zagrebu je 15. t. ni. 1 mladi hrvalski književni kritik dr. Josip j Bogner (roj. 1. 100(1). član zagrebškega Pen-kluba i in profesor. Spadal je med najboljše mlajše kri-tične duhove z veliko književno izobrazbo Prav zadnja leta je mnogo tvoril kol da bi slulil svoj uagej konec. (liil je bolan na tuberkulozi.) V za-
1 'rrebških, srbskih in strokovnih revijah smo sre-cuvali njegovo ime pod raznimi prevodi in odlič-ii' tn j književnimi študijami, ki jih je pisal o Boni-1'ičiču: Šimunoviču. Begovlču. M Feldmanu in novejših pojavih sploh. Pred nekaj letini ie izdal še i posmrtne Šimunovičeve novele. Pokojni je bil velik prijatelj Slovencev (saj se je hodil zdravil v Poljansko dolino) Hrvatski narod je izgubil z njim od-ličnegu književnega delavca. N. p. v m.! Id.
Poljska poezija na pozna pokrajine. Eden najboljših poljskih kritikov Waclaw Boro\v je izdal svoj čal Poljsko antologijo. Zdaj je v -AViadomošcich lit.< napisni opazke k njej, kjer pravi, da so poljski pesniki najbolj in največ izražali religiozna in ljubavna čuvslva: molitve in Ijubavne lirične pesmi predstavljajo pravo bogastvo, prav tako kol velika domovinska ljubezen, ki je lako značilna za poljsko književnosti sploh. Nasprotno pa je čistih opisov prirode razmeroma zelo tnalo, kar preseneča. Navadno so elementi pokrajine samo antroponiorfISni simboli.
Srbske književne novosti. Kol trojna knjiga zbirke »Naša knjiga« jc izšel zgodovinski roman Marin Sorgo«, ki ga jc napisal Aleksander Vi-dakovič Doaajn se v XVI stoletju v Dubrovniku — V zbirki »Luča«, ki jo izdaja Profesorsko društvo v Belgradu, je izšla »Knjiga o Hofaeiju znanega mlačena srhohrvnškene lirika Nikole Sop,, Marčeva (štev. 3) »Glasnika Src« Jezusovega.. je posvečena 800 letnici stiSkega =amo=!-,na Opozarjamo na članka »Stična in njen pomen za slo-
venski narod« (o. A. Brenčič), ter Obisk v sliški opatiji«. Večina podob, ki jih je veliko, se spominja tega najstarejšega slovenskega samostana. Oslala vsebina je posvečena indijskim misijonom.
Izseljeniški vestnih Rafael, glasilo Rafaelove družbe v Ljubljani, prinaša v letošnji Irelji številki »Nagovor ljubljanskega nadškofa g. d r. G R o ž ni ana našim izseljence m . ki ga je imel v ljubljanskem radiu i. marca 1930
Poleg 'ega ima list najnovejša poročila z vseh delov sveta, kjer prebivajo naši izseljenci ter načenja vse polno važnih vprašanj, ki jih moramo citn prej rešiti, če hočemo, dn bomo vzdržali v tuji naplavini. Lisi vrši najlepše poslanstvo ler veže naše izseljence z domovino In domovino t. njimi ter ga slovenski javnosti najbolj priporočamo. (Izhaja vsak mesec ter stane za Jugoslavijo letno 1° Din, za inozemstvo 24 Din.)
Prvi slovenski izseljenski kongres v Ljubljani, dne 1. jul. 1935, jc naslov brošuri, ki jo je izdala Kalaelova družba v Ljubljani. Knjižica obsega poročilo o kongresu, govore p. Zakrajška. podbana dr rirkmajerja, škofa Tomažiča, škofa Srehrniča itd. Knjižica podaja podrobno vsebino predavanj 111 razpravljanj (Boljša verska in kulturna oskrba naših izseljencev, Prepiri med izseljenci, Naša konzularna služba, Naše inozemsko časopisje, Za naša dekleta, Delavske konvencije itd.) ler vso debato, ki je sledila posameznim važnim vprašanjem ter končno vse resolucije, ki so na kongresu bile sprejete in poslane na pristojno mesto. Mala knjižica prikazuje v celoti naš izseljenski problem ter opozarja na vse pomanjkljivosti in potrebe našega izseljenskega skrbstva. Družba sv. Rafaela se v polnosti zaveda svoje narodne in verske naloge ler se jih loteva prav v času, ko je največja sila. Zato zasluži vso podporo naše javnosti.
Dan in noč v New-Yorhu sta brez konca
popisuje svoje vtise, Ui jih je |
Časnikar doživel v Ne\vyorku:
Nisem še navajen ozkih globeli sredi cesta, grmečega ropota ter lekajočegn nemira tega velikega mesta. Predolgo sem se mudil zunaj \ neskončnih planjavah zahoda, v nepopisno lepih gorah, pragozdovih ter ne slin jali in puščavah. Nehote se knjšuje prijaznosti in Sam visokih ponosnih
dogaja noč in dan neprestano. Hitimo proti reki lludson ter zavijemo v čudovito cesto, ki vodi ob lludsonu. Tu je najhitrejša zveza med severom in jugom. Tu ni prometnih luči in stranskih cest, ki naglico. Ta cesla se imenuje Miller-
bi lliii
skončiio melanholičnih pu mi hoče še tam-gostoljubnosli. Kar pogre-Ijudi, zarjavelih in krepkih obrazov pod širokokrajllimi klobuki. Mesto sc mi dozdeva še bolj razburjeno in mrzlično, kakor pa bilo takrat, ko »eni ga zadnjič videl. Takrat se dozdevalo, da je vsakršno delo ohromelo v etja. Zrak v leh cest-kar migolal in kani-
lo ce
je
mi
svinčeni neznosni soparici po nili globelili je nad asfaltom uile gmote hiš so stokralno izžarevale sončno vročino.
Danes sem se s podzemeljsko železnico odpeljal na ue\vyorško glavno podzemsko postajo. To'je orjaška palača, ki pn jo je prav toliko |w>d zemljo, kakor nad njo. lini je natančno ">. V vagone silijo ljudje, ki odhajajo z dela, pisarniski nameščenci, delavci, trgovci, vsi s sivimi, utrujenimi, trdimi in obupanimi obrazi. Brez smisla lako rekoč strme vsak v svoj časopis, ali pa v obraz potnika, ki jim sedi nasproti. Vsi so utrujeni njihov obraz brez izraza. Le njihove
slu požre predor pod reku napravit, katera speljava reko ter se lako izogiblje dveh lirili na vsako stran tudi lukaj avtomobili iu zaradi lega njihovi ici niso slavljeni" nobene ovire. Tu notri se )lja velika dolga kača črnih avtomobilov, ka-izginjajo v svetlobo podzemskega predora, ki
Le njihove bradi nomer pregibljejo: vsi žvečijo gumi, ki je splošno sredstvo zoper obupno nervozno*!.
Torej ua glavni postaji stopiva iz svojega rr,,,,!. ln sc pridruživa veletoku ljudi, ki kakor
so-in so ve-mendn
njena zver hite za vrslo zelenih luči na ni podzemske železnice. Ta človeška gn
va-go-
ia drugi strani podzemske železnice, la ciovesKa gmota se brez ozira potiska, suje, stiska v prenapolnjene vagone, i/, katerih bodo na prihodnji postaji zopet vsi ■/. največjo naglico bežali, da ujamejo kak avtobus ali nailcestno železnico, po kateri se bodo vozili še celo uro. da bodo lahko prišli domov.
Peljem se k drugemu centru podzemske železnice na zahodni strani mesta. Zgneteva se v valujočo' in suvajoči) množico, da sredi nje dobiva prostor ter da lako prideva zopet na površje zemlje Naenkrat udari v nas silen ropol, kričeča vsiljiva svetlobna reklama, ki se izkazuje v barbarski rden in modri barvi. Zaradi tega je la del mesta, Broaf -\vay imenovan, tako silno sloveč. Večina tukajšnjih trgovin je odprtih skoraj vso noč. Tukaj so kinematografi drug ob drugem, plesišča, kavarne ,-j _ brez konca. Človeški pred kinomalo: centov lahko vi
ovirale ;h \vay.
Naenkrat pa lludson. To je orjaška avtomobilski promet pod počasnim mostovom. I1 hite nagi zgul leri
i'' obložen z belimi ploščicami, kateri1 odsevajo v jasni belini v naše oči. Dozdeva si1 nam, kakor da bi bil nekdo pogoltnil šum niesla. Slišiva le šumenje koles, ki drče čez asfalt. Sicer pa ne sli-šiva nobenega glasu med to skoraj pošastno divjo gonjo.
Cez kakih 5 minut sva srečno privozila pori reko. Srečujeva šc nekaj glasnih stranskih eesl, nakar sva nenadno v drugem svetu. Tu že stoje lepe hiše z velikimi urejenimi vrtovi, drevesi in
že voziva po škripa-poseštvu mojega gostitelja, sva tam zunaj pustila ropol. Vkljub temu pa sva še vsa
rk
In čez nekaj peščeni poti
par joč
trudna in vesela, <la gonjo in slabi zral
Premagani abesinski vojskovodje
pod silnim vtisom strašnega ritma lega velemesta.
V abesinskeni cesarstvu je laka navada, da knezi iu cesarski namestniki posameznih dežel prevzamejo v vojski ludi poveljstvo nad vojaki svojega območja. Vsak abesinski poveljnik pa je cesarju osebno odgovoren /.a vsak svoj poraz. — Kdor jc premagan, izgubi vse svoje dosedanje pravice in vse premoženje. Zato lahko razumemo, da vsak abesinski poveljnik vse stori, da zmaga. Ce llalijani danes poročajo, da so premagali kar pel abesinskih poveljnikov in luO.OOt) mož njihovih vojska, zalo še nikakor nc smemo mislili, da so bili li možje in njihovo niošlvo kaki figovri.
Iz Addis Abebe poročajo: Ras Desla, kateri jc bil ml Italijanov pri Negeliju premagan, je cesarjev zel, vendar pa je zaprl v neki hiši blizu cesarjeve palače. Rasu Destu očitajo, da je prodajal orožje, katero mu je za vojaštvo pošiljala vlada, in dn je upravo tako slabo vodil, da je končno moral doživeli svoj poraz. S cesarjevim odlokom je rasu Desli odvzelo plemstvo, ločen mora živeti od svoje žene, kalera ga niti v ječi ne sme obiskovati.
Drugi premagani poveljnik je ras Sejnin, vnuk cesarja Janeza, ki je v Abesiniji vladal o<I leta 1872 do 1889. Ta knez je po svoji zunanjosti manj kneževski, zato pa je bolj kneževskega značaja. Poveljeval je kakim 10.000 slabo oboroženim voj-ščakom. Je prav dober poznavalec ljudi ler ima velike simpatije do K v rope. Mož, ki ie bil prepričan .da bo Italijane docela porazil, bo sedaj svoj |x>raz toliko težje prenašal. Pred vojsko je imel sedež v Adui ter je delil vlado province Tigre
pa jc prešel k Hali-
Na Španskem zopet gore cerkve
skupaj y, rasom tiugso, l<i jaiiom.
Tretji premaganec je ras Kasa, ki izvira iz starega abesinskega plemstva. To je najbogatejši Abesinec, ki ima več premoženja kakor sam cesar. Njegovo ime je prvič zaslovelo leta 1021, ko je ujel tedanjega abesinskega cesarja l.ig Jzuja in ga izročil rasu Tafariju. sedanjemu cesarju. Itas Kasa je postal ječar bivšega cesarja. V razmerju do Evropc.ev je docela dre ui kakor pa ras Sejnin. Ras Kasa silno sovi, vse, kar je tuje in ne abesinsko. Mož hladnega ta/.uma ludi s svojimi podložniki ni lako priljuden kakor pa ras Sejmu. On je vladal provinco liergemsder ter imel 120.000 dobro oboroženih vojščakov. Mož je sedaj ■")() let star. Cesar mu sedaj očita, da je dal uničili najbolj dragocene dele svoje armade boleč doseči nedosegljiv cilj.
Naslednji abesinski vojskovodja, ki ga je zadel poraz, je ras Imru, kateri je vladal provinco (iodžam. To je pameten mož modernih idej. Je pa najbolj energičen nasprotnik Italijanov. V zadnjih bojih, ko je pod silo modernega italijanskega orožja bil njegov poraz neizogiben, se je v zadnjem hipu naglo umaknil. Njegov umik bi bil docela v redu, ko bi mu llalijani s svojimi letali ne bili prizadeli toliko škode. Ta knez je cesarjev bratranec ter je mnogo let bil cesarjev namestnik v Hararju.
In končno je Iu še ras Mulugeta. ki se je že pred 40 leti koi 2,ri-letni mladenič boril z Itaiijani pri Adui. Kot dolgoletni vojni minister sedanjega cesarja je brez dvoma on naredil ves vojni načrt sedanje vojske. Abesinei se ga bolj boje kakor pa ljubijo. Za njegove velike zasluge ga je cesar leta 1931 postavil v knežji stan. V Addis Abebi zadnje čase trde, da poraz tega moža ni tako velik. Iz tega sklepajo, da cesar še računa na njegovo sodelovanje.
i11ii07,m'I
ba-
netejo
ruti. Tam notri za svojih 1">- 20 večer udobno presodiš in pozabiš
na ostanek dneva. Po dolgem čakanju dobila vstopnico za Rockfellerjev centru je najlepši in največji kino šastna tihota naju sprejni
sva srečno Ini kino, ki sveta . Skoraj po-vase. Težke preproge
duše
sak glas
in stroji, ki uničujejo vsak šum, krasnih predsobah te kino-palače. Prostori so ohlajeni z ohlajenim zrakom. Množica je menda naenkrat pozabila na tekanje in hlastanje tam zunaj ter sc mirno in lagodno sprehaja sem ter tja. Najbolj zanimive so uprizoritve kabaretskega značaja. Obiskovalca kar omolijo ti1 ogromne predstave mas, barv iu glasov. Toda vse ima v sebi nekaj barbarskega, kar skuša na človeka vplivati z brutalno silo.
Pel jeva se proti severu po cesti, ki se imenuje Park-Avenue
naglih avtomobili v z naglico iitl omiiihusi, ne ."(I kni na uro
To je ena izmed tako imenovani.p \ Ne\vyorku. Na vsaki strani drvijo štirih vrstah drug zraven drugega, km na uro, ker jih ne ovirajo ne cestne železnice. In lo dirjanje s liri vrste gori, štiri vrste doli. se
»Svoji ženi boš moral kratko in malo odločno dopovedati, kdo jc v hiši gospodar!« »Ob ... saj že sama predobro vc.«
Uradnik v kancliji zaslišuje Tineta: , Koliko otrok pa imate?
Tine: : Hvala Bogu, le tri. Uradnik: :Zakaj pa pravite- hvala Bogu?« Tine: »Zato, ker sem bral, da je vsak četrti otrok na svetu Kitajec."
Novi obrambni minister na Angleškem. Spričo zamotanih razmer v Evropi je Anglija ustanovila novo ministrstvo za narodno obrambo, katero je zasedel dosedanji generalni državni pravilnik sir Thomas tnskip. Njegova naloga bo, tla bo dosegel složno in smotreno sodelovanje armade, mornarice in letalstva za obrambo britanskega državnega imperija.
Na Španskem, kjer so levičarji pri zadnjih volitvah dobili sicer manjšino glasov, a večino mandatov, so komunisti začeli splošen naskok na cer-j kve in na katoličane sploh. Uničenih in do tal po-j žganih je žc mnogo hiš, zlasti pa cerkva. Levičarska španska vlada lemu gibanju komunistov s svojo
policijo menda ni kos, ali pa morda noče bili. Zgoraj vidimo notranjščino izropan.e in požgane cerkve v madridskem predmestju Puente de Valle-cas. — Spodaj pa vidimo opustošeuo, razdejano ter izropano hišo in trgovino.
-Vsako jutro morate piti gorko vodo! 'Saj jo pijem, gospod doktor, samo da ji moja žena pravi kava.'
Britanski zunanji minister lord Eden (na desni) in irski predsednik de Valera (ua levi) gresta skupaj k seji Društva Zveze narodov.
»Kitajski zid» modernega vojskovanja. V zasedenih krajih severne j
....	, .......K-ii	!-: n !--,!rnr Uit-lioki 'i.l v 7lllJlllls:
zgradili ogromen uuiamDni naoip, im oc, kiiiiih i.i ,,,.,.............,
ibesinske mi izdaji.
fronte so vije po
llalijani gričevju
Tenibiiena.
Dvorana v palači si. James v Londonu, kjer so seje Društva narodov.
vStiiin 7
Spoti
Polo
Polo spada med najstarejše igre, kar jih pozna zgodovina Sledi tega športa segajo pri narodih, ki so jezdili dosti daleč nazaj celo pred prve olimpijske igre v starem veku (leta 77t> pr. lv.r r.,
V novejši dobi so leta 1859 ustanovili prvi polo-Idub angleški časlniki. Hitro se je razširila ta igra po vseh indijskih garnizijah in 10 huzarski polk jo je prinesel pri svoiem povratku v domovino leta 1869 na britanske otoke. Hokej nn '<on|ih« so imenovali to igro v Angliji, dokler niso prišli na lo, da so se prav za prav vse igre kakor hokej, goli itd. razvile iz polo-igre.
I.eta 1871 so se vršile v vojaškem taborišču v Adlersholn prve večje tekme med 10. huzarskim polkom ter 9. pp. in tedaj se |e usidral polo-šport na evropejskem ter obeh ameriških kontinentih.
Leta 1912 v Londonu in leta 1924 v Parizu se je tudi o priliki olimpijskih iger vršil polo-turnir. Leta 1912 so zmagali Angleži, leta 1924 pa Argen-tinci. Na pobudo Argentincev se bo tudi o priliki berlinske olimpijade vršil polo turnir. Poleg njih se bodo po vsej priliki udeležili tega turnirja še: Amerika, Vel. Britanija in Indiia, torei države, kjer je ta šport na zelo visoki stopnji. Mogoče pride tudi iz dežele Mikada, kjer se polo že na 1000 let goji. kako moštvo v Berlin. Z radovednostjo pričakujejo strokovni krogi ameriških polo-igralcev; tu se je polo-šport v zadniih letih močno razvil, ker ga gojijo tudi v zaprtih prostorih.
Značilno za polo je to, da morata igralec, odnosno jezdec in konj tvoriti nerazdružljivo celoto. Medtem ko vidimo pri drugih igrah z žogo, da mora samo igralec obvladati svoje telo, je pri tej igri popolnoma drugače. Vsak polo igralec mora biti ooleg vsega še prvovrsten iahalec. Ker ie to borbena igra, kakor hokej ali nogomet, morejo le hrabri igralci tu kaj napraviti.
MSP mlulbpua). Mladinsko prvenstvo C1ZSP v toku, ki |e bilo določeno ''.u dne 15. 1. ni. v Mojstrani, jo radii mudnurod-iio skii.ktibii: tekme v pjiinlct, prolože-iio im 1!) 1. in. Isto v Mojstrani. Itiiviiio lako mno preložili mladinski smuk in slalom nn dne 25 muren t. 1. v izvedbi A S Iv «Gonuiica nn Črnem vrlin. - Na soji TO rine n. 1. m. .ie bil verificiran zn T K Skalo , po-rlruinica Jesivu ice gosp. Anionov Vladimir. — Opozarjamo vse klube GZSP in vso prijatelje belega špor-tn, ila iirirejj GZSP v torek, dne 17. t. m, ob 8 7/večer v telovadnici osnovno šole nn .lesonioHli predavanje: tO IV. o|ilni.pi,i'Sikih zimskih igrali v Gu-1'a, Predavala Iio /liana športnici! in priljubljena predavute-Ijloii gdč. Miinu Ifnhirrva v/. Mojsir-nuc, ki jo osebno prisostvovala in bodrila našo olininljce pri vsoli borba Ii v linrmiselni.
S' l\ lU-lc, iNinuHarska Krkrija). Danes /.večer oii 20 obvozni sestanek vseh tekmovalcev v gosli! n i Kon-7,uiii Glrniie, Tržaška cestn. Vsi in ločno! - (Upravni o-llio-r.) Celokupni, upravni odbor so vnbi, ila so polno številno udeleži tega seslnnkii. Razdelitev daril tekmovalcem
SK Korotan bo ijuel redni lelni občili 7,bor, itn o 22. I- m. Dnevni red: I. čltnnje zapisnika, Poročila odstopajoče«!! ndhora, :i. \'olitve novogn oilborit. 4. Sa mostnini -iivilioffi. 5 Slučn.jfiio.sti.
LZSP (službeno). Nu 21 redili seji n pravnega odboru ,le upravni odbor LZSP Izrekel popolno za-iiiuin.il1 tehničnemu referentu gosp. Prclnliču in se mu zahvaljuje za požrtvovalno ilelo, Zahvaljujemo se tudi SK I? nt f'.';i m /n pomoč pri pod7.ve7.nem prvenstvu, In Filružoiiju pri 'atnl.lev Planice zn brezplačen odstop skakalnice Iiv za njeno brezhibno pripravo, knkor .larifcvUnreMj^i . /imskoSportn! nod/vez.l 7,a dodelitev sodnikov.
<IZSP (službeno). Za Izvedbo državnega prvenstva v alpski kombinaciji.', k' ,ie določeno za dne 21. in 22. t. lil. ua IT oži* i, je poleg zvezdnih sodnikov, določen lip sledeči sodniški zbor in sicer: Tehnični vodju: Drugo Korenini. SI avtorja: Viktor Novšak in Frelih Matevž. Sodniki nn cilju: ("'op Jakob ml.. L«ugu» Anton, Oilar Franc. Jugodie Stanko iu Čop Miha. Znpisnlkarjn: Trilhbtr Jože iu Vinilišei Stnne. Konlroie: Horlot Tone. Ileim Kriku, Triliir Leopold, Smolej Albin, Skint Frane, Riičigoj Tone. Klemene Frane. Cap Karel, fitruvs Pavel in .1 uran Ig.uiii;. Vsi navedeni morajo bili nn Rožei dve uri tUdI prlcelkbin tivkmovunjn. Pri izvedbi ml« diuskegn prvenslvn GZSP, ki se ho vršilo v Rndovni. dne 19; t m,, jo iioloee,n sledeči sodniški 7,bor (v kollikur Kil SK Dov.io-Mojsirnuu, ni že suni določil) im sicer: gg. Zu psi n . I o*s i 11, llnhlč Mlnen. Krnmnr .tuniko, jiabič Mnks. Iluitollu. P.erlol Tone, dr. MIha Potočnik ip Ravnik Slanko Vpptirnmo nu vse našo klnhe, da na •o Iol.-Piovnn.ie pošljejo ves svoj lekmovnlni naraščaj
Kupujem
surove kože
po najvišjih dnevnih cenah. Telečje kože plačam po Dtll 30"— za kg. - Ponudbe je poslati na
Tovarna usnja
Alchs Podvincc - Kariovac
SmuiartkSl Uluh Ljubljana sklicuje sestanek vseh tokuinvaleov /,n torek, dne 17. iniirea m:!« ob 18.30 v klubskem lokalu. Točno In pulnoAlrvIlnol Keju upravnega odboru »e preloži mi srede ua torok. dne IT. t. ni. kol običaj no,
Muh,s. Z.SK t! er msees, Dum-- (lorek) -ejn leli. Iu mlin, odboru ob 211 kuvuruu Zvezda. Prinesite osnutke 7.11 naš nioloi-. /,uak! Važno luili ppipi-nvii Irenliutov na dirkališču. Prosim vsi!
. IS l\ Primurjc lliilikatitlel.ika sekeija). Opoznr-ja.lo so vsi Inlikotletl, du se odslej vršijo redni lahko-ntlelskl treningi lin nošeni igrišču pod vodstvom gosp. Klein« vsak dan od |ll.:ill do 12 dopoldne Iu od lil nn prej popoldne. Pozivajo se vsi liihikoiitleli, ki so bili določeni /,n oross-eoiintrv naslon /,a nedid.lo, 15. t ln., da se javijo nn Igrišču v čelrtek. dne II). t ni., ilnj-tHv/.ueje oh !l dopoldne, popoliiomn opremljeni /n nastop ua eross-eoiinlrv prvenstvu 1 Jjubljane. Nnčol*:vn.
OOHBNJSKA ZlMSKO^POltTN A PODZVKZA NA JKSKMCAII
razpisuje svoje uiibulinsko prvenstvo v teku zn dne lil. ninrc.n 1'KUi v ttndovill v izvedbi SK Dovje Mojslin nn. Vsi' prijave sprejem« SK Dovje Mojstrnuu. Spored: I. Žrebanje stiirl.nih številk oh pol S zjutraj v hotelu Triglav v Mojstrani (prljuvljenei /. .lesenie in osli) lih krajev, naj se posblžl.lo vlukn, ki pride v Mo-J-striino ob il..">0 '/.jutraj). 2. Točno ob S skupen odhod i/ hotela «Triglnv	Mojstrani na slnrl v Itudo\iii.
a. St ari točuo oh ln pred hišo vodniku Hekurju \ Itu-duvni, eilj istota.ni. 4. Tekmuje se po razredih in sieer-iwl 11—12 lel dolžin« proge 1 km, od 12—1-1 lol dolžiiin proge 2 km. ihI 14 Ili let dol/inn proge t km. od II! d 1R lel ilol-žiuu proge 7 km. Itnzglnsitev re/.nllnlov oli lii hotelu Triglav v Mojfttrnni N slučaju slnhegn \ re nieuti, se tekmovanje preloži u« poznejši termin ^ Krmo Gledalci se lnliko lutslužilo vlnKii, ki in-lile v Mojstrano ob 9.15. — GZSI'.
Nase dijaštvo
Prrdaiiinjt x■hntu u. dr. Hnimana o .Imrrlki ho v okrilju a k m I ilnistvii Dunleu dievi ol s . \ eraiidii'i 'D orani I nioua (ihuneni ho i l edvujiinje filmu Ila ragovi tirimbivl \ Ameriki. Dunleu vuhi I,nI siure s I n s 1 \ o Zarjo ia «Sav ieo .
■IK.II) '/./Itjtl* po/.ivu vse svoje čllllir, d« se llile leže ninšr /adiišiiiee /.a iiokojuim loviirišeiu Ulova t o lil K r II n e e I o m \ sredo, dne IS. i. ni. ob 7 v AloJ/.ijeviščii. Vahljeni ludi vsi člani ostalih katoliških akademskih društev.
Mazznanila
Uuhliano
I Kal. pran i'i't no tlrii&t t'<i '.n litini', ittimij,, r Ljubljani drevi oh s sv nj rediti sestanek s sam. ilvn rani. Na splošno željo bo prcdimil k. Kdvin Pleni,'«! /opei O hi|Mioli/,mn, sugestij i iu leleputiji 1'rlliomi njiimo pa, da ho lo predavanje novo bi i i |iouoviie\ prejšnjega. Kad! miru Iu redu mladini dosiop k tn-e-diiMiujii ni dovoljen.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
rurelr, li. marca: ll.llll Solskn ur« Koncert 1'rbo-veljskih sla/čkov pod vodstvom g. A. Suligoj« 12.1«) I/, češkili logov in gajev (ploš.V) 12.45 Vreiiieiunka napoved, poročilu 13.00 Napoved ŠIMO, objava »poroda, obvestila 13.15 Operna glasba (Rndljaki orkester) ll.iHI Vremensko poročilo, borani teča.li 1K rtu lirie.gove sklnills. (ltadijski orkester) 1S.4U Uliiž.enfUivo Nirvnne (g. Fr. Tej-.-eglav) 19 00 Napoved č.n.sa. vremensk« natioved. poroči I a, oh javil sporeda, obvestila 19.:W Nac-ii>nii,liin ura i> mu /ejn princ« Puvl« (dr, Milan Knšanin i/ lietgradHl 20 mi Prenos akademije Zveze vojaških dobrovoljeev i/, kil zlmke il'Voranu 21.30 Orgelski koneert nu |doš".«h 22.00 Napovisl časa, vremenska nu-povisl, |ioro"iln, o'hjnv« sporeda 22.15 Potovanje ml /upadu proli v/lnnlu (Ra di-js-ki orkester).
Drugi programi i
TOREK. 17. murua: llrl/intih 1H.5U Klavir 2n "i Narodne pesmi 21.Ki Mo/.nrlovn simfonija 51 :I5 22,till l!a dijski orkester - liri umrl II: 14 00 Reportaža /. Opleuea Zdflttb. 20.mI Prenos i/, tlelgrnda Dunaj: 20.00 Klic domuvltn' Koneert 22 10 Rnritoii 23.15 Zabavni k one.
Hudimi,i šla: 10.25 Klavir 20.35 VVagnerjevn oper« Somrak bogov« 23.IKI 1',lcsua glasbn — Trti Milan: 17 15 Plesna glnshn 20.35 T.oharjev« opereta C.gnnska ljubezen 23.15 Plesna glnslin Itini-Ttiiri: 17.15 Pesitra glasb« 211.35 Pueeinijeve opere Ptn.š' Sislrn A.ngeli-ka in «QltHtni SoMcokl - Pragat 1!» 1 Vojaška godlia 19.45 Slovaška in moriivsku orkestralna in zborovska glasilu :'li.15 Urahmsov klavirski koncert 21.15 Perloge sijevn opera L« Servu Padron« 22.20 Plošče — Far-šara: '20.II, Swieiv,ynsiliegii oipereta Otir uniforme — tierlin-Sluttfiarl: 20.25 Oajikovske.ga lirična o,perii Le gonila o slepi Joluuti — Klinipsberf/: 20.10 Kmečke godbe in šrumVi 21.(M; Balade in pesmi o vllo/Jh, duhoviti In strahovih llaiiibvra-Mnnah-nvn: 20 10 Verdijevo skladbe - Vrtifislava-Lipsko: ln Plesni večer — Kij hi: 20 10 Večer niu7,:knntov Frankfiirt: 20.10 Zabavni koncert 21.30 lMoš*e — Hrra mii tl.tlrr. 20.15 baselski moški zbor 21.511 Zabavni koncert.
I
Liu^Hansko erledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Torek, 17. marca: Dlrs Irnr. Gostovanje v Celiti. Izven.
Sreda, 18 muren- Tuje clrlc. Red A.
četrtek. 19 muren: Pral: ali Od krnjarka rio ministra.
t/.ven. Pene od 10 Diu nuvzdol. Petek, 20. marca oh 15: Onljpiiianov. Izven, Dlju.šku tireils-tiiv« Globoko l/.\en /.nlžiiue pene Ul tliu. — Oh 20: Siromakom jatiujc. Red l''etrW»k. Solmi.«, 21 iiiureu' Druiinski Ure. Red IV
Opei a. — Začetek ob 20.
Torek. 17 marpu. Z«p"to.
Sredn, 1R. uuireii: Patini. Iled Sreda.
čelrtek. 10 muren: .Ipro/ia* kaj tlela Antlula? Izven,
('ene ml ::u Din navzdol, Petek. 211 muren: Zaprlo Igenernlika), Sobot«, 21. marcu: Kttrallr • min Pmmlora H ven.
Manbo^sko friedahšče
Torek, 17. muren ob 211: Plr* r Sarrl.i/ti-. Red C. Gosto vanje Marice Lubejcve. Srodu. 18. marca: Zaprlo. Četrtek, 19 marca ob 15: PIpk r Šaman . - ob 20: Trafika« Zadnjlkral Globoko /..uižu.ne eene. Marini Hrumeli Lubejera noDtnJc \ torek, 17. t. ul. v vlogi skladateljice Dalsy v Abrahamovi opereti <PlrK r Saro,/w. Za vsa sosedmijn gostov«,n iu te v Maribor u izredno priljubljene imvke, i, bilo med oli-člmtl vom mnogo r.nuimaujii ter bo lire/dvinnno ludi Jutri gledališče polno.
\ti Jožef uro ho iHJiMkidlie prva popoldanska u.pri-lorllrr letošnje najprivlačnejše opereti- tPIrn r S»-ronu« dočim v,prizore 7,večcr ueinkoviito in znhavno veseloigro Trafika zaibi-JiUt in po glolioko znižanih conah od Din 15 navzdol.
I' kratkem bo ilrotluerno unttrivanjr Josipa Pav-hrta. Gost nastopi v operetiih -l!aja<lerri„ ter .Cipan baron'.
Celjsko gledališče
Torek. 17 marca: IVIldfiains Dies irue, gos-loviiujc Ljiihljanske drame. Začel e k ob 8. uri.
Dekliški M'kli ,
1 Pi hsrtlnu tir uši rti Ljubljana mesto
odsek ima duiies oh R redni sest«...... \ lu.tclu
I ileležitc sc poluoštcvilun Tajnicu
I Optnaijaiiiti Itn III. javno prodiikei.io gojencev dr/., konservniorijn, ki ho j Iliri v sredo dur IM. i. m. "h "ctrl n« 7 \ Filhurmonični .tvrriini Nastopijo go ■teiici ,1, Ruvnikovc klavirske šob ler izviiJaJo izklluč nu skliul Ih- ruskili sktni Intel lev. Spored, ki ic obenem
vstopnica stiine 2 Diu in sc ilold v knjigarni Glasi.....c
Maticc.
11'iolinist Karla Itupel izvnj« svoj violinski končen v pelek. dne 2n. 1. m., v Filhurmonični dvorani. Karto Rupel Je naš iinjoiNKnojši violinlsl. k'i poleg
svojega profesorskega poklica prireja uunostojiie violinske koncerte /, velikim! umetniškimi uspehi. Spremlja gu Piuin-tiku gosjiodi u« Zor« Zurikova, ki ima i 11-ji v tako odlične umetniške sposobno*«!.!, Predprodiija \ stoiiiiic v kn.iigui iii Glasbene Malice.
I s nt a i ske planinski filme ho predvajalo SPD v LJuhIJttli drevi oh S v dvorani Delavske /hornice Filme ie dal ua razpolago švicarski konzulu! v Zagrebu, lili/en tiokrnjiiiskih filmov i/ \\'ullis« ter ostalih švi-cur.sk 1 h Alp. bo en film poku/al šolo švicarskih gorskih vodnikov. Prireditev je pouč-negi /,ti«čaju. \ stop-liillc ni. Vahljeiii so vsi pjailiuci.
! Preilaranje r dillitru -Traenil,* V m-,slo dne I*, marcu t. i priredi društvo Pravnik loV-uo oh 18 v Justični luilači, dvorana štev. 79. prcdiivuuje, Pi-ed.-i-vil l' ilekuti juridi ne fa.kullete dr. iui'. et h. c. Mclod Dolenc: d iirarnem položaju neptiroeenilt :irljenjskili tlrni/tie Vabimo vse člane in prijatelje društvu, ,|u sc tega /iililiniv eg« preiliivunjii v čim v ečjem številu udeleže.
I Vofino Kinih,, imajo lekarne, dr. Kniel. T> i ševu c. II; mr. Trukoc/v ded.. Mestni trg I in mr I slar, .Siileuburgovn ul. 7
1 Kino Ktideljero diines ,lv« sporis!«: Sbivospevi Ijube/.nl film polu ilriiinalokih prizorov, knkor drugI v clc/.aniiuivi film o ječali v Sinit Slugu, 20 1100 let v Slng-Slngu .
Ce'?p
>' Lai flora,,. DJiiišk« Marijiinskii kongregii i'iju ho .pri/nrila u« |ii'a'.nik sv. .lo/.cf.i oh I popoldne v dvorani Ljudske tiosojilnice Welscr .lugiKlič, Snvin-škovo Igri v tridi dejanjih Luč / gora
c Za krnelo rtile, eeljske olmliei hoslll dilnivs, v torek oh 19 v telovadnici okoliške šole dve predavanji: kmeliiski referent g, \Wmlg ho picdavul o tiodpomi nkeljl hunske uprave /.« povzdlgo kmetijstva ter o pridelovanju krompirju, o prašičjereji in n truvuištvii. Zivino/.ilravnik g. ftrihar ho trn predaval o prvi tm iii"'I pri živin! ju o kužnih holf/nih.
Ugasnilo je solnce našecja živ'irnia umrl je moj zlati mož, oče, lasi, bral, stric m bvak, tjospod
velefraovcc in posestnih
Pogreb ne|)o/.abnega našega pokojnika bo na njegov godovni dan, dne 19. marca 1936, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 19 na mestno pokopališče v Škotji Loki.
Ti na. o snlnce, /<i sne/iš z neba na nas, posuši nam naše solze, ki jih pretakamo za Teboj!
Škofja Toka, dne 17. marca 1936.
Pavla roj K^šman
neutolažljiva soproga
Zoran
sin
Anica roj. Guzelj
sinaha
Klotilda Pecher, Pavi« Oblak, Rozalka dr. Sta-re>ova, Albina dr. Jeralova, sestre
Konrad Pecher. Irgovec in posestnik, dr. Alojz Pavlin, veterinar, viš. svetnik v pok., dr. Emil Stare, odvetnik.
Nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo.

L Ganghofer:	40
Srait. HuMis
Roman
Poglej no. dekle meša lovce kar po vrsti 1 se jr porogal kmet. Včeraj oni drugi, in danes že ti! Tu bo ležko izbirati.
Drugi?« se je utrgalo s Schipperjevih usliiic. Poleni se je spet namuznil. »'1'ega se mi ni treba bati. In vem zakaj. Zdaj mi je dekle še bolj po-vše.či. In čr bi spregovoril resno besedo? Kaj bi mogel oporekati? Najlepša služba, devet slo murk, drva in kvarlir. Moja služba mi vrže ludi še drugače kaj. V pelili lotili imam svojih tri tisoč nn strnili. In če grofa kdaj več ne bo, me gotovo ne pozabi v testamentu. Tako rad me imn. Zdaj govori prijatelj! Kaj deš?
iiruckner je stopil lik pred lovca, oči so mu gorele Onega drugega ne bom jemal v hišo. Iz posebnega vzroka; lo imaš pravi Toda preden se dotakneš s svojo roko sestre Ii, prej le pobijem s tole drvnieo.
Schipper je z.a spoznanje prebledel, vendar se je smehljal, iieži. beži! Potem bi le pa pošteno zpšili. In lega le je hudo strah, kolikor vem iz izkušnje. In nekaj malega moraš misliti luili na svoje otroke! Potrebujejo očeta. Toda vidim, da ti je prišlo nekaj navzkriž, danes se s leboj ne da kaj prida govorili Moram potrkali pač drugekrali kdaj. In nekoliko močneje, kajne? Med smehom je krenil Schipper vkreber po gozdu. Ko je prišel na slezo i'11 se ozrl. je stal Bruckner še vedno ua istem tneslii Sekira 11111 je mlahavo visela z roke. Zdaj tuhtal
Itilo je že temno, ko je zagledal Schipper raz-
vrlljena okenca v lovski koči. Na stezi, tir daleč ineil seboi. so se oglašali koraki onega drugega,
i Franceta, ki je bil |x> službi odšel nn Zgornjo pla-I nino po psa in ga nenel zdaj na rokah v vilo 'Tram.
V izbi so pele citre. Utihnile so, ko pp je France zadel s čevljem ob prag. (irof Egge si je bil j prej za kratek čas razvrstil blesteče dragulje srča-I sto okoli bele gamzje lobanje; zdaj jih "je hlastno spravil nazaj v leseni zabojček, ter jih z rogovi vred shranil nad posteljo v majhno stensko oma-| liro. ki se jc dala varno zapirati z močno ključavnico na žabico. C'im je omarico zaklenil, je stopil v izbo France. Grof Egge je debelo pogledal, ko je ' videl, d a prinaša lovec na rokah njegovega psa s prevezanim stegnom.
Kaj pa je psu?
France je na kratko povedal, (irof je molče pi i kimal in odnesel psa na posteljo; z obraza se I 11111 je brala skrb. ki jo je občutil za žival. Ko ji' ; bil skrbno pregledal ubili, je s-del ob |>sa in ura čo-j hal po čelu in za ušesi. Ali si videl kaj divjadi?
• Da. goS|K)d grof! France je segel v žep po : beležnico in začel poročati. Ko je končal, je šel glo-| boku (ki sapo. In zdaj. gospod grof. bi rad uovo-I ril o davišnji zadevi.
Zakaj? Grof se je komaj o|mzno nasmehnil.
Toda, gospod grof. poglejte me vendar v j obraz, saj se mi mora poznali, kakšen dan imam za seboj. Napol sem lega kriv sam. Bilo je napačno, da sem se dal od nagle jeze lako zavesti. Nntneslo 1 da se spoprijemam s Schipperjem. hi se bil moral I postaviti pred svojega gospoda in odkrilo vprašali: Ali morete o Francetu kaj takega verjeti, gospod grof?
Ali som te le z, besedo fesa osumil?
To seveda ne, toda	lovcu se je beseda
utrgala, ker je čul, da je stopil v kočo Schipper. ZaČel je jecljali in je le s težavo prišel spet v pravi
lir ler se ogrel. Preizkusno je grof Fggv iitedal lovca pred seboj, ki so 11111 besede vedno topleje vrele
iz ust. Kakor prej Mali. tnko je govoril sedaj svojemu gospodu, odkrito po črki in glasu. Gospod grof,- je končal, : moje roke so čisto. Ali mi zdaj verjamete?-
Odgovor je bil hladen iu miren. Da, verjamem ti.
Odprla so se vrata, iz kuhinje se je začul prasket ognja, in vstopil je Schipper. Želim dober večer, gospod grof. Začel je pogrinjati mizo za večerjo.
France se je pogladil z. roko po laseh. Zdaj je imel odgovor, jasen in razločen — in vendar 11111 ni ugajal. Za treniile.k je še postal. No, lorej — je dejal, kakor da bi bilo vse v redu. in odšel iz sobe.
(irof Kgge je gledal za njim in ko su se zaprla vrata, je vprašal Schipperja: -Za koga pogrin jaš?
Zn vas. gospod grof. in za naju.
Jedel bom sani.
Schipper se je nagnil, kar na.i bi nekako |m> menjalo. da se priklanja, položil obe odvisni žlici . spet nazaj v miznico in zapustil sobo.
Zunaj v kuhinji je sedel France ua ognjišču in , slrmel v ogenj. Ko je začul zn seboj Schipperjev t korak, je skočil pokonci. Kaj hočeš? je vprašal : ■"'chinper nedolžno ko šeslnajsilelna devičkn
Franceta je /asrbelo v pesteh; vendar se je i obrnil, stopil v noč in sedel na klop pred kočo. ■ Hrepeneče se je oziral proti migijajočini bičem na I nebu, kakor da hi'čakal na tolažeč utrinek zvezde. A nič se ni zganilo. Svetovi tam gori niso marali llorneggerjeveniu Fraiiceljnu napravili danes 110 bf-ne usluge.
Pol ure milo ga ji poklical Schipper I, večerji. Stopil je pač v kuhinjo a namesto da bi sedel k ponvi, kolikor je še pustil v njej grof Kgge jedi. je zlezel pn leslvi na podstrešje,
Schipper se je namuznil nt menil po narodnem: ,Kdor se upira skledi, -i škodi pi i jedi!- Ko
je izpraznil ponev, je začel s posebno skrbjo mazali grofove gorske čevlje. Tedaj se je prikazal njegov gospod med vrati.
Ti, zdi se mi, da ima Jelenko vroč smrček.< V Schipperievein obrazu se je veselo ulruilo, ko jo čul, da govori grof tako po domače iasen znak. ^la so se najtemnejši oblaki na viharnem nebu njegovega gospoda začeli redčili. I rno je skočil v izbo in začel 11:1 postelji ležečega psa natančno preiskovati.
Gospod grof. ničesar si' vam ni treba bali! Jeleni \ti ni sile. Saj res tudi ni. da bi moral še ubogi psiček od le preklete zadeve dobili svoj del. In ker že ravno govoriva o leni. gospod uruL moram že reči —•
Jezik za zobe! mu je odrezal urof liggo besedo. Rogovi so tu. hvala Bogu! Toda svnr ... mi je ves dan plella po glavi. Cisto ueniiejui e ji. In bi luj človek odbil kozlu rogove. In če ni bil ' tujec, je bil eden od vaju dveh. Toda kateri? Franc je poštena bulica, ne morem mu kaj takega prisojali. Ce torej ni bil France, si moral bili Ii!
I žaljen je položil Schipper obe roki nu svoje pravično srce. Toda gospod grof
Molči, Ii pravim. Fnlol si. kar le je I Toda včeraj sem odšel lakoj za teboj. In danes ponoči ludi nisi mogel vstati! te s, torej Ii svetnik, je fi.lot spet mu drugi. Ne spoznaip se več In ,'e lin cem napeli ostre strune, moram pognali oba vaju k vragu. Kaj imam od lega? France je lovec, kn krsnegH ne najdem na daleč iu Široko nobeneg • več. In kakor Ii. mi ni muzal čevljev še nihče, lake zvito kot It. ne zna ukrenili nihče, če je lovu 11,1 ljubo treba kaj prikriti Kai mi torej preestajn, kn kor ila zamižim? Todu eno si zapomni, Schipper: Prvi od vaju dveh. ki me razjezi lxi lelel' Ure/ usmiljenja in prizannšnnjat Grof Kgge se je prijel za svoje desno bedro.
Otvoritev nove trgovine.
.SVILA", Nartfror, Oosposha ui.34
(W»gererjevn ItiSti)
specijalna trgovina svile. Svileno blago za obleke in perilo v vseh barvah in vzorcih. Svileno triko perilo. — Svilene nogavice. Priporoča se
„SVHJT, Muri Hausuiamiigf.r in J. Mclliic
Tinček iar» Tonček kod JeieUita
IKRCCM 8 as
/o.
Resna zadeva
Z združenimi močmi so Tinček, Tonček in Muki vzeli podplate pod pazduho in jo ubrali k cerkvenemu stolpu. Noč je bila čudno tiha; niti list se ni zganil v vrhovih dreves. Na nebu je plaval lunin ščip in risal med drevjem in hišami črne, pošastne sence.
Tinček ie spotoma natančneje razložil Tončku, čemu ga je klical sredi noči.
Veš, lo jc bilo tako. Zvabil sem kodrolasca v stolp, potem pa hitro odstranil lestev. Kmalu nato je začel na vso moč zvoniti. Ko pa so od vseh strani prihiteli ljudje, je izginil brez sledu. Pomagaj mi, da ga najdeva.«
V redu!« ie pokimal Tonček. Če si ga zaprl v stolp, mora vsekakor biti še v njem, to je jasno kol beli dan. Sai nima peroti, da bi sirčal skozi lino!«
5==r=\ \
!/)/%" & V- '	/ UL
Oborožena z žepnimi svetilkami sta dečka splezala po lestvi v stolp in začela svetiti na vse strani V vsak kotiček, v vsako luknjico sla pokukala, kakor da je Janezek drobna miška in ne fant na dokaj dolgih nogah.
Pst!« ie zdajci šepnil Tonček in napeto prisluhnil. -Nekaj slišim,« Skrivnostni, pritajeni glasovi so jima udarili na uho.
Zdaj bo, kar bo,« si je mislil Tinček in hlače so se mu za spoznanje stresle, a srce mu le še ni padlo v nje, kakor bi si utegnil kdo zdajle misliti.• Hoho, je bil Tinček med Ijudožrci in sloni in zmaji v Afriki — pa bi se bal strahov v cerkvenem stolpu? Saj veste, kako!
Zahvala
Vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše
drage mame
Alojzije Randl
prisrčna zahvala! Posebej pa se zahvaljujemo še preč. g. župniku Bari e tu, odsotnemu prof. dr. Snoju, hišnemu zdravniku dr. Misu, častitim Marijinim sestram iz Vincenlinuma ter cenj. učit. zboru in učenkam šentjakobske osnovne šole.
V Ljubljani, dne 16. marca 1936.
Žalujoči otroci.
Kmečka delavska hranilnica in posojilnica na Dolu in Kmetska zadruga na Dolu naznanjala žalostno vest, da je danes, dne 16. marca 1936 umrl njen soustanovitelj in dolgoletni načelnik, prečastiti gospod
Peter 9er|np
župnik in duhovni svetnik
sredo, dne
Na njegovi zadnji poli ga bomo spremljali 18. t. m. ob desetih na Dolu.
Bog mu bodi plačnik za njegovo požrtvovalno delo. Dol, dne 16. marca 1936.
Načelstvo Kmečke delavske hranilnice in Kmetske zadruge na Dolu.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženi-lovaujski oglasi Um 2'—. Najmanjši /.nosek za mali jglas Din 10 -. Mali oglasi se plarujeio lakoj pri naročilu — Pri oglusih reklamnega značaja se ra iuna enokotouska. 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2-oti. /,a pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
10 breskovih drevesc|
v samo novih, najboljših sortah, z zavojnino vred franko vaša železniška po-slaia za 90 Din razpošilja Sadjarstvo bratov Dolin-šek, Kamnica, p. Maribor.
Specijalna izbira predpasnikov pri
r. l. OoriCar, ifublfana
Sv. Petra cesta 29
damski in otroški v najnovejših fazonah i- listra,
klota, ripsa, šifonv, batista in krt tona. Damski predpasniki od WIn 16' , otroški od Dim '0'— naprej; kakor tudi moške halje vseh vrst damske in dekliške halje črne in v barvah. Prodaja se tudi na veliko Za trgovce engros cene!
Kolesa
damska in moška, kupite najugodneje pri A. B. C., Ljubljana, Medvedova 8. telefon 24-44, poleg gorenjskega kolodvora. (1)
RUSKI OVCS
za seme, (ki jc dal lani dvajsetkratni pridelek)
grahoro. irno deteljo, banatsko lucerno
in druga semena za polje
dobite v lavnih skladlSiih pri tvrdki
Fran Pogainik d. z o. z.
Ljubljana
Tyrševa (Dunajska) c. 33,
Prodam
; vse vrste košarskih izdelkov, raznovrsten material in orodje po zelo znižani ceni do 31. marca. - Ne zamudite ugodne prilike! Fany Patik, Radovljica, graščina.	(1)
Trenčkote
vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri • kupite poceni pri Preskeriu Sv. Petra cesta 14. (1)
Uradnega slugo
sprejme večji denarni zavod v Ljubljani, Ponudbe v upravo Slovenca« pod t. 3488	(b)
Tr£ov. pomočnika
meš. stroke, z večletno prakso, perfektnega ma-nufakturista ali železni-narja, in izložb, aranžerja sprejme P. Koren preje Šterk, Črnomelj.	(b)
Potnika
dobro vpeljanega - išče modna veletrgovina. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 3598.	(b
Postranski zaslužek
Išče se spreten zastopnik za Ljubljano event. celo Slovenijo za prvorazredne kozmetične preparate. Po nudbe pod »Za.stupnik 242/A-6« na Interreklam d., Zagreb, Masarykova 28. (b)
Prosim službo
gospodinji, k olrokom li kakršnokoli primerno zaposlitev za starejšo snažno žensko z dežele. Naslov v upravi >-Sloven-ca« pod št. 3710. (a)
Posojila
na vložne kniižice daie Slovenska banka Liubiiana. Krekov trd 10
hiš, vil, parcel in posestev, ne trudite se sami s prodajo, zaupa ite se meni in prepričali se bodete o so-lidnosli, kakor že mnogo drugih do sedai.
Pristavec franjo
Nakup in prodaja nepremičnin Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. Nasproti dram. gledališča.
2 u p n i urad na Dolu pri Hrastniku naznanja
vsem duhovnim sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljši in težki bolezni umrl v Ormožu prečastiti gospod
Peter finjup
župnik in duh. svetnik na Dolu pri Hrastniku
Pogreb bo v sredo, dne 18. marca ob desetih na Dolu pri Hrastniku.
Prosimo Vsemogočnega, da svojega dobrega in zvestega služabnika sprejme med izvoljene.
Dol pri Hrastniku, dne 16. marca 1936.
Matija Medvešek,
vikar.
Staro železo
in druge kovine prodale najbolje v železuini Fr. Stupica, Ljubljana, Gospo-svelska 1.	(k)
Iščemo posojilo
v gotovini, kratkoročno ali dolgoročno, proti prvovrstnemu jamstvu industrijskega podjetia in dobremu obrestovanju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurno naložen denar« št. 2274	(d)
Vsakovrstno
siafo kupuje
po naivišjib cenah CERNE, luvetir, Liubhana Wolfova ulica št. 3.
Konja
srednje velikega, močnega lepega, v starosti 5 do S let, kupim. — Kupim tudi pripravne vozove za samca. — Josip Razbor-šck, Trbovlje.	(k)
Vse denarne posle
nakup in prodajo vrednostnih papirjev,
vnovčevanje terjatev pri denarnih zavodih, menic in čekov, eskont in reeskont,
posojila kompenzacije dolgov, kon-vertacije.
Srečke drž. razredne loterije izvršuje strokovno in strogo solidno Bančno kom. pisarna
RUDOLF ZORE LJUBLJANA Gledališka ulica štev. 12.
Telefon 38-10.
Sobe
Sostanovalko
sprejmem s 1. aprilom. Naslov v upravi »Sloven-ca« pod št. 3734. (s)
Denarne zadeve
bančne, hranilniške in po soiilniške teriatve vseh denarnih zavodov vrednost. papirje. Vojno škodo
nakup in prodaja
izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne kniižice na vkniižbo
Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino
Zanesljive nasvete in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah dobile edinole pri pooblaščeni Bančni posl. pisarni Aloizij Planinšek v Ljubljani, Beethovnova ul. 14TI Telefon 35-10 Za odgovor znamko
m
Izredna prilika!
Naprodaj kompletna oprema tovarne krtač in metel pod zelo ugodnimi pogoji. Opušča se radi zd av-stvenih razlogov lastnika Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 3690,	(1)
Ključavničarstvo
dobro vpeljano, z vsemi potrebnimi stroji, zaradi bolezni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod i št. 3714.	(1)
+
Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da je danes odšel k svojemu Stvarniku naš preblagi oče, odnosno stari oče, tast in stric	«
Jakob Jager
železniški upokojenec
Pogreb bo v sredo, dne 18. marca 1936 ob pol petih popoldne iz Stude-ntovske ulicc št. 2.
Za prcblagega pokojnika prosimo sv. molitve! V Ljubljani, dne 16. marca 1936.
Lucija Pugelj, Ivanka, Jakob, Anton, s. A m a n -da, s.Benjamina, otroci. Terezija in Vera, snahi. Franc, Marta, Vinko, Tonče, vnuki in vnukinja.
■v" V" • r / **' '	' '". ' -v* * "
-v. -m
Brez posebnega obvestila.
Ana Hamperl naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen nad vse ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Leopold Hamperl
poštni nadkontrolor v pokoju
dne 15. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 17. marca 1936 ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Ulica na Grad št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. marca 1936.
Deset vrtnic plezalk
plesnobi odpornih, novih, deloma vedno cvetočih sort, s poštnino vred 60 Din. - Tudi pet plezalk pošljemo za 35 Din s poštnino vred- Pošljite znamke. Sadjarstvo Dolinšek. Kamnica, p. Maribor. (1)
Očiščene orehe
zdravo, suho blago, s pla čano poštnino, po 20 Din kg netto, razpošilja Peter Dragišič, Salaš, Krajina. 1
Vinotoč
sredi mesta takoj prodam z inventarjem in uporabo koncesije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3733
(D
Otroški voziček
športni, naprodaj. Florjan-ska ulica 19/11. desno. (11
Uprava »Slovenca« Narštoor
Koroška ccstn I
Podružnica: Aleksandrovo l> Sprejemajo se oglasi in naročniki lista izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnilu ki spadaio v delokron uprav niŠtva lista
Zn »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Coč. Izdajatelj: Ivan llakovc e. Urednik; Viktor C e ti e i č.
Okrajna hranilnica in posojilnica
v Š k o f j i Loki, r. z. z n. z., javlja južno vest, da je njen dolgoletni član načelstva, gospod
Josip Deisiiip;
posestnik in ttgouec
dne 15. marca 1936 po dolgotrajni in težki bolezni umrl.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v četrtek, dne 19. marca ob treh popoldne od hiše žalosti na mestno pokopališče.
Ohranili mu bomo trajen in hvaležen spomin. V Škofji Loki, dne 16. marca 1936.
Nnic&stiro in nadzctstuc