FEBRUAR
1	C Ignacij
2	P Svečnica + j S Blaž__
4	N 3. Predpostna
5	P Agata, dev.
6	T Doroteja
7	S Romuald - Pep.
8	Č Janez iz Mate
9	P Ciril iz Aleks.+
LO S Skolastika_
11 N 1. Postna
AMERIKANS
IX
PRVI SLOVENSKI LIST $ AMERIKI
Eetfa: BTs vtro 1» narod — nt pravico in retničo — od boja do tmag»l
lasih) slov. katoi1 delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jouettj; s. p. družbe sv. mohorja ® chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v z edin jenih državah,
(Official Organ of four Slovenian Organizations\
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 25.
CHICAGO, ILL., TOREK, 6. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 6, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
Zunanji ministri štirih balkanskih držav zaključili v nedeljo svoje zborovanje. — Konferenca se vršila za zaprtimi vrati. — Iz uradnega poročila se razvidi, da se zborovalci niso zedinili glede vojaškega pakta.
^ e 1 g r a d, Jugoslavija. —
Konferenca štirih držav, tvorcih takozvano balkansko zvezo, namreč Jugoslavije, Rumunije, Grčije in Turčije, v nedeljo zaključila svoje tridnevno zasedanje in njih zunanji ministri, po katerih so bile te države na zborova nJ'u zastopane, so se razšli "v s°glasuju," kakor se omenja.
se je cela konferenca vršila za zaprtimi vrati in niso bili pripuščeni k njej niti uradni stenografisti, kaj šele kaki časnikarski poročevalci, Je Povse neznano zunanjemu svetu, kako je potekala, in edina vodilna nit za razne domneve in sklepe, je uradno Poročilo, ki je bilo izdano po zaključku zasedanja. Kakor Pa je že navada v takih poro-čiilh, so bile tudi v tem omenjene le svetle in jasne točke ter so se morebitna nespora-zumljenja popolnoma zamolkla.
POLJAKI SE JB1RAJ0
Nemčija protestira proti pobegu Poljakov.
Zagreb, Jugoslavija. — Na
Ogrskem in v Rumuniji so nemški konzuli poslali vladama oster protest proti temu, ker
NEVOLJA M JAPONSKEM
Eden voditeljev zahteval konec vojne na Kitajskem.
Tokio, Japonska.—Da se ne
strinjajo vsi Japonci z vojaško ekspedicijo, ki jo vodi armada na Kitajskem, se je razvidelo v parlamentu zadnji petek. Voditelj najmočnejše politične stranke, namreč T. Saito, je zahteval, naj bi se japonske čete takoj poklicale domov, da bi se ugladil pot za mirovna pogajanja, češ, da je bilo doslej pobitih na Ki-
pripuste, da Poljaki, ki so po begnili po razsulu svoje domovi- tajskem okrog 100,000 japon-ne v ti dve državi ter bili tamkaj skih vojakov, na stotisoče pa jih
. V tem poročilu se povdar-,1a' da so se razgovori med zborovalci vršili "v prisrčni in Za«Pni atmosferi," ter, da se Je dosegel sporazum v raznih točkah. Med temi točkami se ?menja, da imajo vse štiri države skupne interese za ohranitev miru in varnosti v jugovzhodni Evropi ter, da so od l°čene, zasledovati strogo mirovno politiko v svrho prepre-Ceuja razširitve konflikta v ta del Evrope. Dalje se ornega, da so države pri volji, ostati v sedanji zvezi, ki pa, ni naperjena proti niko-mur, marveč, da zasleduje le ®voje lastne interese ter, da 'Pazi nad • varnostjo pravic vsake od njih glede neodvisnosti in državnega ozemlja." Tudi se je povdarilo, da ima te štiri države željo, obdržati prijateljske in spravljive Pnošaje s sosednjimi državami. same med seboj pa, da Utrdijo gospodarske in trgovske zveze. Končno se je skledo, da se obstoj balkanske zveze podaljša za nadaljnjih sedem let ter, da se prihodnja redna konferenca vrši v Atenah v februarju 1941.
Kar pade pri tem poročilu Najbolj v oči, je to, da se je konferenca skrbno izognila, da bi kje omenila besedo "ga-|'ancija." Sklepati se more iz e8'a, da je zborovanje odklo "do vsako misel o tem, da bi drŽave dale kako medsebojno zagotovilo,da bodo pri-slcočile na pomoč kaki članici Zveze, ako bi bila od zunaj napadena. Se manj pa je bilo kaj govora o kakem skupnem v°jaškem paktu. Z gotovostjo Se je pred konferenco trdi-°> da bo vsaj Romunija pri-'skala na sklenitev takega Pakta. Brezdvomno pa je bil Potisk od zunaj tak, da so
internirani, v velikem številu zapuščajo taborišča ter se umikajo preko meje. Kakor se ugotavlja, gredo po večini v Francijo ali pa v Sirijo ter tamkaj stopajo v vojaško službo na strani zaveznic. Kakor trdijo nemški zastopniki, je teh ubežnikov na dan do 500. Ogrske in rumunske oblasti sicer pravijo, da število ni tako visoko, vendar pa se razvidi, da nemškega protesta ne bodo upoštevale, kajti vesele so, da se lahko zlepa iznebe teh beguncev.
FRANCIJA ZAGOVARJA SVOJE POSTOPANJE
Pariz, Francija. — Zapad-ni državi ste popolnoma upravičeni, da vodite svojo kontrolo nad pošto in drugimi pošiljkami med Ameriko in Nemčijo. Tako se je izrazilo zadnji petek ministerstvo za blokado in obenem omenilo, da se je tekom zadnjih treh mesecev pobralo za kakih osem milijonov dolarjev raznega "tihotapskega" blaga, katerega so "nazijski agenti" skušali poslati iz Amerike v Nemčijo. Denarja pa se je dobilo nad p o 1 milijona dolarjev.
-o-
NENAVADNA TRAGEDIJA V CERKVI
Ottawa, Ont. — Da uvede nekega mlajšega duhovnika za svojega pomočnika, je tukajšnji nadškof Forbes vstal zadnji petek z bolniške postelje in šel v cerkev. Stari in bo-lehni prelat pa je med ceremonijami pred oltarjem nenadno omahnil in se zgrudil. Ta dogodek je neki ženski med občinstvom šel tako na živce, da se je tudi ona one svestila. Dočim pa so nadško-1 fa kmalu spravili k zavesti, je ženska nasprotno umrla.
-o-
PRVE PRIJAVE ZA PRIMARNE VOLITVE Chicago, 111. — Zadnjo soboto je bil prvi dan, da so se mogle vložiti prijave za kandidate za primarne volitve, ki se bodlo vršile 9. aprila. Zadnji dan prijav je 19. februarja.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
OPOZARJA NA STRAHOTNE POSLEDICE VOJNE
New York, N. Y| — Med svojim apelom za pomoč z živežem Finski in Poljski je bivši predsednik Hoover v nekem govoru zadnji petek apeliral na Ameriko, ftaj ne stopi v vojno, češ, da bo najbrž od nje odvisno, da se v Evropo ponovno uvede po vojni civilizacija. Obenem je 'izrazil svarilo, ako se bo vojna dolgo zavlekla, bo glad in bolezen zajela celo Evropo in bo zopet Ameriko čakala naloga, da olajša to gorje tamkajšnjemu prebivalstvu, kakor ga je v letu 1918.
je bilo ranjenih. Saitor govor je razjaril armadne kroge in tudi mnoge politikarje in bo mož naj-bož poklican na odgovor.
-o-
WASHINGTONOVA FARMA NA JAVNI DRAŽBI
Fridericksburg, Va. — Ta-kozvana Ferry farma, na kateri je prvi predsednik, Geo. Washington, preživel svoja mlada leta, od sedmega leta naprej, de prišla zadnjo soboto na javno dražbo. Tako je odločilo sodišče v svrho ureditve imovine po smrti nekega J. B. Colberta, ki je to farmo lastoval. Farma pa je 'skoraj docela preurejena in edino, kar je ostalo izza Washing-tonovih časov, je malo leseno poslopje, ki je nadzorniku služilo kot urad.
-o-
ANGLEŠKA V STISKI ZA PAPIR
London, Anglija. — Kakor je bilo že objavljeno, je tukajšnja vlada odredila izred~ no varčevanje s papirjem, in sicer zaradi pomanjkanja, ki je nastalo, ker se je skrčil uvoz lesa iz Skandinavije. Kakor se pričakuje, bodo založniki knjig dobili le 60 odstotkov tiste množine papirja, ki so je porabili lani. Založniki si bodo skušali pomagati na razne načine, kakor z manjšim tiskom, ožjim robom v knjigah in odpravo zunanjega ovitka. Časopisi pa že zdaj zmanjšujejo svojo obliko.
PO KATVSVETU
—	Vatikan. — Semkaj so prispele zadnji teden vesti iz čeških pokrajin, da so naziji zaplenili vso cerkveno lastnino tamkajšnjih škofov ter jo postavil! pod lcontr'bio državnih oblasti. Obenem se poroča tudi o aretaciji 70. duhovnikov.
—	Milwaukee, VVis. — Dav vstoličenja novega- nadškofa K j,li>y:,a. .fci. je b i i. d.o$lče n »».-S.. aprila, se je premenil na 28. marca. Vzrok je v tem, ker ima 2. aprila svojo sejo odbor nadzornikov katoliške univerze, katerega član je bodoči nadškof.
—	London, Anglija. — Papež Pij si je s svojim delom za mir in s svojo spravo z italijansko krono tako pridobil naklonjenost angleških protestantov, da so ga ti, poleg ameriškega predsednika, vključili v svoje molitve.
— Chicago, 111. —- Unija delavstva v oblačilni industriji je potom škofa Sheila daro-/ala v katoliški sklad za begunce znesek $1000. Pri tem je naročila, naj se denar porabi za katoliške žrtve vojne v Evropi.
NI SE MOGEL 1ZNEBITI WAUKEGANA
Waukegan, 111. — Tukajšnja policija je zadnji petek izpustila iz zaporov nekega "vandrovca," 56 letnega Chas. R. Wilsona, ter mu u-kazala, da se ima pobrati iz
UDAREC M PROTESTANTE
Katoliški list kritizira protestante, ki pozivajo Ameriko, naj se postavi na stran Anglije.
Chicago, 111. — V uradnem glasilu chicaške nadškofi je, The New World, izdanem koncem tedna, se je v uredniškem članku ostro ožigosalo stališče, ki so ga zadnje čase zavzele nekatere vodilne osebnosti v protestantovskih cerkvah napram vojni. Kakor je bilo že poročano, so te osebnosti direktno pozivale krščansko Ameriko, naj sprejme na se odgovornosti glede vojne, ali, z drugimi besedami, naj nudi podporo Angliji in Franciji.
V nadškofijskem listu se kritizira to stališče, češ, da nima krščanska Amerika nobenega povoda, da bi se postavljala na stran Anglije. Kes je sicer, pravi, da bi le malo Amerikancev želelo zmago hitlerizmu in komunizmu,'vendar pa se mora upoštevati, da ste se ti dve miselnosti porodile le vsled krivic mirovne pogodbe,ter da udarci, ki jih zdaj trpi krščanstvo, prihajajo le posredno od mečev nazijev in komunistov,
Iz Jugoslavije
Še vedno pošiljajo iz Jugoslavije v Nemčijo pakete z živili, toda za praznike jih naslovniki niso dobili. — Huda nesreča dolenjskega posestnika pri podiranju bukev. — Smrtna kosa in drugo.
Živila za svojce v Nemčiji
Maribor, 28. dec. — Do 30, vagonov najboljših živil tako-rekoč poklanja Jugoslavija inozemstvu, pa za nje ne dobi niti pare, nasprotno pa mora še plačevati visoko nemško carino, ki znaša na mesec okrog dva milijona dinarjev. V zadnjem času pa se je pošiljate v paketov v inozemstvo od dneva do dneva večala in dosegala višek in je bilo v 2 dneh pred božičnimi prazniki oddanih okolu 5000 takih zavojev. Prihajali so ti paketi po večini, iz področja bivše mariborske oblasti, zlasti iz Maribora, Ptuja in Celja, potem iz Drsvske doline, pa tudi veliko iz Ljubljane, nadalje iz Zagreba in drugih krajev na Hrvatskem in v Vojvodini. Vsak nemški državljan, k i ima' V naši (tPSravr KHkeifa' sorodnika, se je sedaj spomni) nanj, četudi se poprej
ki bi ga na to opozoril. Komaj je prišel Žulič do bukve, se je ta z vso težo zvalila nanj in ga pokopala pod seboj. Po hudih naporih se je delavcem le posrečilo izvleči Zuliča izpod drevja, toda vsaka pomoč je bila odveč ker je Zulič pač na mestu obležal mrtev. Komisija je ugotovila, da je imel prebito lobanjo, obe roki in nogi zlomljeni, prav tako večje število reber. Oblast je takoj uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je zakrivil nesrečo. Seveda bi bil moral oni ki je podiral drevje, postaviti vsaj enega moža na cesto, da bi opozoril vsakega mimo idočega na nevarnost. Žalostna smrt nesrečnega družinskega očeta je globoko odjeknila v s r c i h vtaeh okoličanov.
^.......4».....* • - ♦ 4
Pogorel je
Na Ostrižu pri Iladovici v zanj nikoli ni zmenil. Sedaj metliškem okraju, je izbruh-
prihajajo iz inozemstva pisma, v katerih se namiguje, kako dobro bi bilo. Če bi se
kajti svoj glavni izvor imajo v j poslal kak zavoj živil. Kakor
tistih, ki so delali mirovne pogodbe; in ti so "imeli manj pristnega krščanstva kakor pa povprečni nazi ali komunist."
List zaključuje, da bi sedanja zmaga zaveznic imela enake posledice, namreč zatiranje nemškega ljudstva, kar bi imelo za posledico zopet novo vojno.
mesta. Mož je res odšel do mestne meje, tam pa se je postavil na železniško progo ter mirno stal in vihtel palec proti nekemu vlaku, ki je s polno pai'0 drvel proti njemu. Vlak se je tik pred njim v resnici ustavil, toda Charlie ni prišel na vlak, marveč na policijski voz, ki ga je zopet odpeljal nazaj v waukeganske zapore.
RIMLJANI RAJAJO NA SNEGU
vb°rovalci uvideli, da bo bolj sploh opustiti to idejo;
akor se trdi, je Nehičija baje 0-
svoje
pačila med konferenco vojaštvo na meji proti
T,	■>
Jugoslavi
Ji s tremi novimi di-
vizijami.
Iz poročila se torej lahko razvidi, da bo imela balkanska zveza predvsem gospodarski značaj, v vojaškem oziru pa bodo stiki med nje nimi državami kaj rahli.
V Rimu je sneg izredna redkost in, kadar zapade, je to nekak praznik za ljudi. Letos pa so ga dobili nedavno toliko kakor že 10 let ne in vke je šlo na prosto, da izrabi to priliko. Slika kaže skupino, kt si je nataknila na noge smuči, katere tako malokdaj lahko rabi.
rečeno, je bil odziv na te prošnje zelo velik in v Mariboru so osebe, ki so poslale v predbožičnem tednu po pet in še več paketov na razne naslove v inozemstvo. Prej so paketi redno prihajali na naslove, to pot pa so bili naslovniki bridko razočarani. Onstran meje so bili namreč vsi paketi pregledani ter so bila živila iz njih zaplenjena. Ta živila so bila nato odposlana nemškim vojakom v bunkerje na zapadni fronti, katerim so bile vse te božične dobrote gotovo zelo dobrodošle. Povrh tega pa grozi sedaj tistim družjnam v Nemčiji, ki redno prejemajo pakete z živili, iz inozemstva, še druga nevarnost. Po zelo strogih cloloč bah odredb o prehrani prebi valstva bodo namreč izgubile "take družine pravico na nakaznice za mast in meso. To pa bi bii zanje zelo hud udarec, ker bi — kakor se je sedaj za božične praznike zgodilo — lahko kar naenkrat zmanjkalo pošiljk z živil iz naše države, pa bi ostali brez paketov in brez nakaznic. Izgleda, da so v Nemčiji na stališču, da se mora pač vsem državljanom enako goditi.
Nesreča pri podiranju drevja
Krško, koncem decembra. — V gozdu pod Potovo goro se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje očeta sedmih otrok, Janeza Žuliča, posestnika iz Ošterca. Ze več dni so podirali delavci na graščinskem svetu drevje. Ko se je usodnega dne vračal Zulič domov, mu je drugo drevje zakrivalo pogled, in ni videl, da se mora vsak čas zru-
nil požar v valjičnem mlinu, ki je poleg hiše in last posestnika G. Badovinca. Plameni so valjični mlin popolnoma upepelili in gospodarsko poslopje. Zgorel je tudi avtomobil. — To je že tretji požar pri Badovincu. Škoda je uila vendar krita z zavarovalnino.
-o-
Smrtna kosa
Na Lavi pri Celju je umrl Matija Stipčič, krojaški mojster star 67 let. — V Celju je umrla Jera Jarše, stara 65 let. — V Mariboru je umrla Pavla Debeljak, soproga železničarja stara 42 let. — V celjski bolnici je umrla Frančiška Šumljak, prevžitkarica iz Sv. Andraža pri Velenju stara 65 let.
Trije vlomi
V St. Jerneju so v eni noči imeli kar tri vlome in sicer v župnišče, v cerkev in v trgovino usnja Štefana Bajca. —- V župnišče so prišli tatovi skozi okno poleg glavnega vhoda, odprli pisalno mizo, pustili v njej za 170 din drobiža, nabranega za svetinje Marijine družbe, odprli arhiv.no omaro in tudi tam pustili vse na svojem mestu. — V cerkev so vlomili skozi srednja vrata in jih spodaj popolnoma razbili. Odprli in razbili so puščico pri sv. Antonu, pa ni moglo biti več notri ko kake štiri dir narje. — Pri Čevljarju Bajcu so pa pobrali nekaj izdelanih čevljev in mnogo usnja v vrednosti kakih 16.000 dinarjev.
-o-
Pod avtom
Ko se je nekega večera vračal 45 letni kočar Jakob MuršiČ iz Sabotincev proti domu, ga je na cesti podrl neki avtomobilist. Pri padcu se je siti 30 m visoka bukev. Na'Muršič nevarno poškodoval in cesti pa tudi ni bilo nikogar, so ga spravili v ptujsko bolnico.
Napisal: Edgar Rice Burroughs
(Metropolitan Newspaper Service)
tarzan in ogenj v thoru

Ktran 2
AMERIK AN SKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Amerild. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5-00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta .................................... 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto........................................$6 00
Za pol leta ........................................ 3'00
Za četrt leta ......................................
Posamezna številka ..,.-'-.................. 3.c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1-75
Single copy........................................ 3c
dodal tudi zelo važno in resno ugotovitev o najglobljih vzrokih sedanje vojne. Salazar je namreč dejal, da je med ;emi vzroki na enem prvih mest hipertrofija sodobne države, to je, da je državna moč tako zelo narastla v nezdravo vsemogočnost, da je množica popolnoma zasužnjena državnemu kapitalizmu, ki se izgovarja s potrebo ko-ektivne obrambe. Državni premoči odgovarja torej prava proletarizacija naroda, ki ima čedalje manj pravic.
Pa tudi s samega gospodarskega stališča — je dodejal Salazar — razmere vsakdanjega življenja pospešujejo omejitev osebnega dostojanstva in svobode, tako da gre s propadanjem politične morale vzporedno tudi gospodarsko propadanje.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured ništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____
Krščanske besede miru
Z ZAPADA SE OGLAŠAJO Kemmerer, Wyo.
Ne morem drugače, kot da v našem slovenskem časopisu priljubljenem Amer. Slovencu napišem, kako se kaj imamo tukaj v Kemmererju. Meni se zdi, da lahko zapišem, da je tukaj precej dobra "kontra," To bi zlasti sklepal iz tega,
možiti. Morebiti je vse to samo zato, ker je letos baš prestopno leto. Bile so namreč tukaj pri nas v kratkem času kar štiri "ohceti." Med vsemi se lahko najbolj ponosno postavi družina Felician, ker sta se iz te družine kar dve dekleti poročili in sicer se je hčer Frances poročila ravno pred adventom. Poročne obrede so opravili Father Shelin-ger. Hčerka Anna se je pa poročila sedaj pred pustom. Za njo so pa opravili poročne obrede naš novi Father O' Conor. Obema želim, da bi v novem stanu imeli obilo sreče in zadovoljstva. Ker obe nevesti spadati k društvu M. Z. B. št. 94, K.S.K.J., upam, da
Sredi cele vrste izjav državnikov obeh vojskujočih se ^ ^ ^^ ___
taborov, ki razlagajo, kakšen cilj zasledujejo s svojo voj-1 ^r 'se vse tako hiti ženitMn
no, se je oglasil sedaj eden najboljših in najplemenitejšil*	-—vu« 4...... -
državnikov sodobne Evrope, predsednik portugalske vlade Salazar, ki je v svojem govoru v portugalski narodni zbornici obravnaval to vprašanje na način, ki je edino vreden krščanskega in kulturnega človeka na odgovornem mestu.
Izvajanja Salazarja niso bila naperjena proti nikomur, pač pa pomenijo „resen opomin vodilnim možem tako na tej kakor na oni strani, da naj dobro premislijo vojne cilje, ki si jih postavljajo in vsemu svetu razglašajo. Zakaj _ to jasno sledi iz govora predsednika portugalske vlade — če bi se uresničili ti cilji, potem zastonj pričakujemo miru, ki bi svet resnično pomiril in mu dal novo lice. Zmaga kot taka — tako ugotavlja Salazar — še ne ustvarja miru, ampak še poveča strasti: željo po maščevanju na eni in onemoglo jezo na drugi strani. Nemški tisk si predstavlja nov red na svetu na ruševinah britskega imperija, dočim zapadna zaveznika oznanjata mir, ki bi se naslanjal na uničenju nemške države. Na ta način se nahajamo slej ko prej v območju rešitev, ki so učinek gole sile, ne pa na območju nravstvenega reda, ki zahteva, da se sila omeji.
Zakaj mir, pkvi Salazar; je. predvsem plod novega duha, sile, ki si sama postavi meje in zna žrtvovati svoj posebni lastni interes višjemu interesu. Iz dosedanjih izjav obeh vojskujočih se taborov pa nikakor ne razvidi'mo, kako bi se mogel ustvariti tak mir, da bi se po zmagi vojske oglasila nravstvena vest odgovornosti vseh za skupni blagor Evrope, ki zna točno ločiti lastne pravice od pravic drugih, ki se morajo brezpogojno spoštovati, naj zmaga ta
ali ona stranka.
"Ce me kdo vpraša," je izjavil Salazar, "zakaj pa smo se potem bojevali, mu morem odgovoriti le, da jaz gotovo nisem kriv vojne, če jo je pa kdo začel, se mora zavedati, da zmaga, ki je odvisna zgolj od sile, ne daje nikomur pravice, da se pogazi skupni interes evropskih narodov in človeštva sploh, da se namreč mora na vsak način ohraniti in okrepiti krščanska omika, ki edina zagotavlja skupni blagor ali to, kar sem imenoval najvišji interes Evrope."
Obstajajo na svetu višji interesi, kakor so interesi bodisi zmagovitih, bodisi premaganih narodov. Ti interesi nikakor niso ne^aj v zraku visečega, ampak so čisto določeni in je od njih odvisen tudi blagor zmagovitega naroda, ker brez tega najvišjega interesa tudi posamezni interesi evropskih narodov slejkoprej prepadejo. Cim bolj je Evropa doslej v tem oziru grešila, ko je zapravljala dragoceno nravstveno dediščino svoje krščanske omike, tem bolj bo treba odslej braniti in uresničevati te vrednote; resnico, cast in nravstveno vzajemnost ter socialno odgovornost.
"Samo tam" — vzklika Salazar — "kjer posamezne sile Evrope tekmujejo med seboj, da se doseže ta cilj, to je upostavitev osebnega človekovega dostojanstva, socialna pravičnost, ki bo ustavila osiromaševanje širokih ljudskih slojev in vzajemno sodelovanje vseh olikanih držav, moremo borbo imenovati plemenito in vredno žrtev. Tam pa, kjer hočejo samo zmago enega egoizma nad drugim, nadomestitev ene nadvlade z drugo, zmago enega samega interesnega kroga, tam moremo govoriti samo o brezumnem klanju, v katerem se ogromne dobrine žrtvujejo tragično ne zato, da bi se upostavil novi red, ampak da se nadaljuje ali še poglobi stari nered in da se sejejo nova in še hujša semena sovraštva in zavisti.
"Zato" — tako je nadaljeval Salazar — "je danes, ko vlada na mogočni utrjeni črti med obema taborama nekakšen mir, nujno potrebno, da državniki ne razmišljajo o tem, na kakšen način si bodo delili plen, ampak o. tem, kaj je v resnici skupni blagor evropske družine narodov in kako bi se mogel doseči na podlagi žrtev, ki so po svoji naravi plemenite in zahtevajo velikodušnost od obeh strani, to se pravi tudi od one, ki, zahtevajoč te velike žrtve, vzame nase težko odgovornost, da te žrtve uporabi za ustano vitev resnično novega reda."
Tem besedam, ki jim ni ničesar dodati — tako zelo ustrezajo krščanski zavesti in resnični omiki — je Salazar
naravnost sijajen. Aranžiral ga je naš slovenski zobozdravnik Dr. Win. J. Laushe, ki je s tem pokazal, da stvar dobro razume. Vodil ga je pa John J. Gadina, ki je mnogoštevilnemu občinstvu med raznimi točkami pokazal nekaj svojih "earovniških" umetnosti. Kot prvi je nastopil na programu Louis Grdina, ki je s svojim donečim baritonom zapel najprej angleško "The
je zlasti, da nocojšnji večer ni nikak političen večer, pač pa večer dobre volje, ko je srce, polno radosti, pripravljeno pomagati bližnjemu v nesreči. Ko je v svojem govoru omenil, da bi bilo umestno poslati potom brzojava uda-nostni pozdrav predsedniku Rooseveltu, v imenu vseh cle-velandskih Slovencev, je kar zagrmelo po dvorani. Ves tukaj zbran narod, . sko.'ro dva tisoč po številu, je skoro enoglasno zagrmel: "Da, da, pošljimo pozdrav predsedniku!"
Po končanem govoru so se postavili dirigenti vseh tukaj-šnijh šestih orkestrov, ki so z nekaj komadi pokazali, da so odlični mojstri v svojem poklicu. — Nazadnje je pa po obširni dvorani zadonela ameriška himna, katero je pel ves v dvorani zbran narod in prav gotovo, tako navdušeno, kot menda še nikoli. S tem je bil
program tega večera zaključen in se spremenil v prijetno domačo zabavo, pri kateri je seveda ples igral glavno vlo-' go. Vrtelo se je pa toliko parov, da so se komaj mogli drug drugemu umikati, dasi je dvorana slovenskega doma prav obširna.
Bil je zares krasen večer, poln najlepšega užitka, ka-koršnega že dolgo nismo imeli in želimo, da. bi jih imeli še več. — Pogrešali smo pa na današnjfem večeru Mr. John Gornika, ki je bil predsednik te prireditve, a ga je nagla bolezen položila v posteljo, da ni mogel videti krasno uspele prireditve, za katero se je toliko trudil. Seveda, so mu pri tem pomagali tudi drugi, ki so bili z uspehom prav gotovo zadovoljni in se niso kesa-li svojega truda, saj je bil bogato nagrajen z obilno udeležbo.	X.
Dogodki
■cd Slovenci po Ameriki
RAZNOTEROSTI
PROMET V STRATOSFERI
Zračni promet skozi stratosfero se bo v kratkem uresničil, kajti nova ameriška istratosferna letala so se pri
World is mine," nato pa tisto | poskusih zelo obnesla. Že v
novem poletju bodo otvorili v Ameriki pet stratosferaih prog.
bota tudi svoje može nagovo-^ rili, da se vpišejo v naše dru-•Uvo in KSKJ., ki je največja in najbogatejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Ne smem pozabiti povedati da sva tudi midva z mojo soprogo bila na obeh omenjenih ohce-tih, kjer s'mo se prav dobro imeli. Dosti je bilo tam vsega, za lačne in žejne in vsak mora pohvaliti, da je imel vsega dovolj. Na'j jim bo na tem mestu izrečena prav lepa hvala za vse, kar so nam ponudili in pripravili. Se enkrat obilo reče in blagoslova novoporo-čenim parom. — Pozdrav rojakom sirom Unije.
K. P., zastopnik Am. SI.
in N. Sv.
SIJAJNO IZPADEL ROOSE-VELTOV VEČER V CLEVE-LANDU
tako priljubljeno koroško popevko "Gor čez izaro," katero je zares zapel z občutkom, da je šla vsem poslušalcem prav globoko do srca. Na klavir ga je pa spremljal Dr. Wm. J. Laushe. — Za njim je nastopil hrvatski rojak Billi Schnel-ler, ki je prav lepo zaigral ne kaj komadov na harmoniko, nakar sta nam naša mlada Euclidčana Lillian in Albert Ule zaplesala naže narodne slovenske plese, za kar sta žela od navzočih mogočen aplavz. — Nastopil je tudi poznani radio kvartet John Kovačič, Rudi Kopurc, John
Cleveland, O.
Tako 'mnogoštevilne udeležbe, kot je bila zadnji torek 30. januarja zvečer v Slovenskem domu, že dolgo ni bilo. Ta večer, ki sme ga krsti li za "Slovenski Rooseveltov večer,'" se je naš narod naravnost sijajno pokazal, da je še vedno vnet za dobro stvar in se rad odzove, kadar se ga pokliče. Program je bil
Strniša in Eddie Si^fert, ki nam je Z&ljpl nekaj angleških in slovenskih komadov. Kar zazvonilo je po dvorani, ko so se oglasili in njih pesem je našla prijeten odmev v srcih poslušalcev.	Potem so se
oglasili orkestri, Pee on o v Vadnalov in Smithov, ki so skupno zaigrali nekaj prav krasnih komadov.— Tudi priljubljeni pevki Josie Laushe in Mary Udovich, sta nas presenetili, ko sta nam zapeli ono lepo 'Blue Danube' ob sprem-ljevanju klavirja, katerega je igral Dr. J. Laushe in orkestra Pecon. Zapeli sta nam tudi venček slovenskih narodnih pesmi in ko sta jih končali, se občinstvo kar ni ho-teol pomiriti, da sta morali še nekaj zapeti v nameček. O pomenu večera je lepo govoril spoštovani sodnik Frank J. Laushe, ki je povedal, da slavimo 58. rojstni dan predsednika Roosevelta. V svojem govoru je zlasti omenil za-vratno bolezen paralizo, ki je v predsedniku Rooseveltu rodila človekoljubno idejo, da se najdejo sredstva proti nji, kar je tudi namen današnje prireditve in tisoče, sličnih prireditev na današnji večer po Združenih državah. Povdaril
Stroji, ki so se izkazali za porabne za promet v najvišjih zračnih plasteh, so tipa Boeing 307 Stratoliner. Ta Čas gradijo devet takšnih stratoli-nerjev, obenem nadaljujejo poskuse, ki bodo trajali še nekoliko tednov. Gre za štiri-motorna letala, ki bodo imela prostora za 33 potnikov in bodo opremljena z vsemi pripravami, ki naj bi potnikom v skrajno redkih stratosfernih višinah prihranila neudobje. Enega izmed stratoliner jev preizkuša sedaj letalec okoli sveta Howard Hughes, ki je izvedel tudi p rVe poskusne polete.
-o-
nekateri razodeli, je večina odbora nasprotna ideji, da bi se dajalo posojilo kaki državi v vojni, pri čemer ,tudi Fin-'ska ni izvzeta, in je verjetno, da predlog sploh ne bo dosegel kongresa tekom letošnjega zasedanja.
-o-
ANEKDOTA
ANGLIJA SKUŠA POMIRITI AMERIKO
Ottawa, Ont. protesti ameriške
— Zadnji vlade proti ko
Nekoč se je Friderik Veliki mudil v Briegu,kjer mu je nenadoma postalo slabo. Hoteli so poslati po vojaškega zdravnika, pa je Friderik to prepovedal in ukazal, naj pokličejo mestnega zdravnika.
Mestni zdravnik je bil takrat dr. Schroter. Prišel je in ugotovil, da si je kralj pokvaril želodec, kar pri njem ni bilo redko, ker je rad imel močno zabeljene jedi.
"Kaj mi boste predpisali?" ie vprašal Friderik, ki ni veliko zaupal zdravnikom, in je
pogosto sam izbiral zdravila. "Mislim rabarbaro."
"Ne, Vaše Veličanstvo, tega jaz ne bom storil."
"Ali jaz Vam to ukažem!"
"Vaše Veličanstvo mi lah-to ukaže, vendar jaz
Smrtna kosa
New York, N. Y. — V bolnišnici v Brooklynu je 27. januarja umrl Emil Domini, v starosti 57 let. Doma je bil iz Gorice v zasedenem ozemlju; v Ameriki je bival 28 let.
Soproga Dr. Frank Paulicha umrla
Cicero, 111. — Zadnji teden je preminula tu Mrs. Dr. Frank Paulich, soproga tukajšnjega slovenskega denti-sta Dr. Frank Paulicha. Bila je stai'a komaj 33 let. —• Vzrok smrti je pljučnica. Pokojna je bila hrvatskega rodu, a zelo simpatična žena. Njeni starši Mr. in Mrs. Sam Zakula bivajo v Kinney,Minn. Žalujočem soprogu Dr. Pau-lichu naše globoko sožalje, pokojnici pa R. I. P.
Slovenci ponesrečeni v avto nezgodi
Ely, Minn. — Kakih šest milj od tu na cesti štev. 1. se je dogodila avtombilska ne-zgodila. Avto je vozil 22 letni John Zavodnik iz Soudana. Kara se jim je preobrnila na ovinku. Ponesrečeni so: Sophie Gregorich, stara 19 let; Louis Erzar, star 24 let; Margaret Špreitzer, stara 20 Tet; ti so iz Elya. Iz Soudana je bil še Louis Plantan, star 21 let. Kara se je vsa razbila. Slučajno je privozil mirno Rudy Tisovich, ki jih je odpeljal v Shipman bolnišnico na Ely. Ledena cesta in hitra vožnja ste nevarne.
ameriških ladij pristaniščih od
zadrževanju v evropskih strani Anglije so napravili Anglijo nekoliko nervozno; ne želi si namreč odtujiti a-meriškega javnega mnenja. Da se izogne ponovnim takim incidentom, izdeluje zdaj načrt, po katerem bi se pregled ameriških ladij izvršil v Kanadi, ter bi bilo za to določeno pristanišče v St. John. Tukaj bi se imele priglasiti ameriške ladje, na .kar bi lahko brez ovire plule v evropska pristanišča. Čaka pa se zdaj na to, kako stališoe bo ameriška vlada zavzela napram te mu načrtu.
-o-
POSOJILA FINSKI NAJBRŽ NE BO Washington, D.C. — Senat-ski odbor, za tujezemske zadeve je imel v sredo tajno sejo, na kateri se je razMotrival predlog vlade, da se nakaže Finski posojilo. Kakor pa so
ne
bom ubogal." "Zakaj ne?"
"Ker s'matram, da to ne bo pomagalo, kot zdravnik pa smem poslušati samo svojo vest."
Tako torej ? In kaj mi boste predpisali?"
"Ker bo Vaše Veličanstvo kmalu potovalo naprej. Vam bo dobro delo tresenje na vozu. Iz lastne izkušnje pa Vašemu Veličanstvu priporočim tudi domače zdravilo. To so kapljice, ki jih bom takoj prinesel stekleničko."
"A tako!" se je nasmejal Friderik. "Torej si tudi Vi včasih pokvarite želodec. To je res sijajno."
Dr. Schroter je odšel po zdravila, ki jih je nato sam dal kralju. Nato 'mu je svetoval, naj tudi na potovanju jemlje te kapljice.
Ko se je dr. Schroter priporočil, ga je-kralj še enkrat poklical nazaj: "Doktor, za-
Kratke vesti iz Clevelanda
Cleveland, O. — V Glen-
vlile TSofnisnicise nanaja Mrs. Mary Kapla z East 61st St. — V St. Alexis bolnišnici leži težko bolan rojak Gregor Gerbec. — V mestno bolnišnico je bil odpeljan Albert Grandovec, sin Mr. Frank' Grandovec z Addison Rd. — Iz Huron Rd. bolnišnice se je vrnila Mrs. Julia Makuc z East 176th Street. — Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Max Schummer na Jennie Ave. in jim podarile krepkega fantka prvorojenca. — Iz Women's bolnišnice je bil pripeljan domov Anthony Vrh z Arms Ave. Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Al. Ben-car ha Waterloo Rd. in jim podarile zalo hčerko prvoro-jenko. Srečna mlada mati je hčerka tukaj poznane družine Mr. Joe Sernel.
na 011 Pc
I 2£
b tt ic k \U r< b: tc gi in b, c< el
8( &
k
Vi h ti
Si! d
s-
hvaljujem se Vam,ker ste bili tako pošteni in ste z menoj ravnali kakor z bolnikom, ne pa kakor s kraljem. Zato se Vam bom izkazal hvaležnega."
Dr. Schroter je nekega dne dobil zlato dozo in 25 zlatnikov.
Ko je težki bat letel naravnost proti Tarzanu, je bila Athca prepričana, da' ga zadene in ubije in težko je zasopla. Toda, Tarzan, ki je nncl vso svojo pozornost uprto samo na svojega sovražnika, se je spretno priklonil in težki bat je z vso silo pritetel v kamenko steno za Tarzanovim hrbtom.
Rumeni divjak-v.clikan Behgo razdražen, da ni nasprotnika zadel, je z vso šilu svojih moči potegnil za strašni meč, ki mu je visel ob strani iti se zopet spravil nad Tarzana. Athea se je nemirno premikala na svojem tronu, ko je opazovala ta boj. Srce ji je nemirno bilo, bala se je za Tarzana.
Nikdar v svojem življenju še ni videla enakega boja in nikdar ji ni bilo mar za nobenega dvobojevnikov, kdo podleže, kot ravno sedaj, ko ji je šlo za Tarzana. Če bi bilo v njeni moči, bi na mah ustavila ta dvoboj kajti prepričana je bila, da tujec Tarzan končno podleže veliki premoč? divjajca.
Toda postava dvoboja je bila starodavna in nespremenljiva, niti kraljica 'je ni imela pravice plemeniti. — Divjak Behgo je pa s^. obema rokama trdno prijel za težki meč s trdnim sklepom, da z enim mahom konča ta boj. Z divjo silo se je pognal proti Tarzanu, ki se pa niti premaknil ni z mesta.
Torek, 6. februarja 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
4 milijonov globe. Drugi-po-glavitni "družabniki" bodo se deli po tri leta in plačali g.'o be, ki gredo v milijone.
PRVI ROJSTNI DAN ČETVORČKOV
Nedeljski kotiček
P. Kazimir Zakrajšek
PO DVANAJSTIH LETIH
J. M. Trunk,
Za zboljšanje zdravstvenih prilik
Goriški prefekt dr. Cavani je imel v Vipavi daljše posvetovanje z zdravniki in živino-zdravniki vipavskega in idrijskega okraja, na katerem so določili smernice, po katerih naj bi se skrbelo za podvig zdravstvenih razmer v deželi. Slični, vsekakor potrebni in hvalevredni sestanki, .na katerih je g. prefekt podal svoja navodila, so se vršili poten še pri Sv. Luciji, v Kanalu in v Gradiski- za Fuilanijo. V Gorici se je te dni na pobudo prefekture obdržal tečaj za občinske siuge in čuvaje, pri katerem so strokovnjaki predavali in pojasnjevali občinskim nameščencem, kako je treba skrbeti za higieno v domovih, stanovanjih, šolah, družinah in v vseh življenjskih prilikah, kako se je mogoče varovati raznih škodljivih mrčes in kako naj se gradijo in čistijo hlevi, gnojne jame in razne druge gospodarske n a p r a v e, da bodo zdravstveno neoporečne.
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)

KRATKE NOVICE
V Podragi na Vipavskem je
umrla pretekli torek dne 28. novembra ga. Francka Žgur-jeva roj. Skapin, vdova po znanem kmetu-poetu Francu Žgurju, ki je umrl lani 11. februarja in tašča g. Bazilija Jerasa, višjega geometra pri
katastrski upravi v Celju.
*
Zgornja Branica. Sede trinajstletno Milko Stambergar je bik tako močno poškodoval, da je njeno stanje zelo nevarno. Bik se je sam odve-zal in pridrvel na dvorišče, uboga Milka ni imela niti časa, da bi se pravočasno umaknila v hišo.
:■ *r -,. *« ; rcsS
Podmelec. Umrla je 80 letna Marjeta Kos, mati g. dekana v Komnu. Bila je blaga, zgledna krščanska žena, rojena na Bukovem, ki je dolgo vrsto let gospodinjila na
strmi Podleskovici.
*
Radijski aparat so poklonile fašistične oblasti vaščanom iz Vrabč nad Št. Vidom. Namenile so ga fašistični vzgoji. Vrabčani bodo po njem poslušali predvsem govore fašističnih veljakov, poleg tega pa tudi predavanja o kmetijstvu.
V
Baker je treba javiti. Kdor poseduje več kot 2 kg bakra, bodisi v ostankih, bodisi v izdelkih in v orodju,-ki se ga rabi v industriji in v trgovini, je moral presežek do 31. decembra javiti pri svojem županstvu. Javiti je bilo treba tudi vse umetniške bakrene izdelke in kuhinjsko bakreno posodo s kotli vred.
Gornje polje. Naša tovarna za cement, ki nosi sedaj naslov "Cementi Isonzo," stalno dela in -svoj obrat še povečuje. Pred dnevi je podjetje obiskal g. prefekt v spremstvu g. kve-
Obsojena starka
Pred mariborsljim malim kazenskim senatom je bila obsojena 82 letna Marija Tersavčeva od Sv. Jurija v Slovenskih goricah na tri me-sdce in deset dni zapora na podlagi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
---o---
Tristoletni jubilej
Samostan sv. Lucije v Šibe-niku je pred kratkim slavil 300 letnico svojega obstoja. Ustanovil ga je: s posebno bulo papež Urban. Sestre sv. Lucije se od takrat niso več prikazale na ulicah, kajti pravila njihovega leda so silno stroga.
-o-
Proslava 150 letnice "Županove Micike"
V Ljubljani so koncem decembra v Narodnem gledališču slavili 150 letnico prve slovenske igre "Županova Mi-cika." Za to proslavo so omenjeno igro proizvajali v originalu, kot je bila igra spisana, po Antonu Linhartu, ki je igro priredil po nemški Rich-tcrjevi igri "Die Feldmtihle." 3 tem prevodom je Linhart dokazal tedanjemu občinstvu, da je "jezik hlapcev in de-kel" tudi sočen in živ ter zmožen prav tako dobro in dojm-Ijivo izraziti vsa človeška čuv-stva, kakor kak drugi
IZ GORIŠKE. PR1M0RJA IN ISTRE
r° Trstu spet vozijo avtomobili
^krat, ko se je začela voj-lia> je bil po vsej Italiji zelo promet z avtomobili, pa celo čisto ustav-!,Jen- Ta odlok je bil izdan ^u'a<li tega, da bi zasebniki grabili preveč bencina in
I mo?! Potem> če bi tudi Italija
I ]0 v vojno, primanjkova-]tQ Za. v°jaške potrebe. Neka-
tek] ^ lllesece Je zc*aj že po-I j. 0 izbruha vojne v Ejv-I bi, ! 111 od te omejitve avtOmo-
1 toi! a Prometa v Italiji. Av-
ga !°biU So ostali ves ta čas v in njihovi lastniki so
I bon čakali ^dloka> kdaJ
fee t° !meli spet zavoziti na
hkrb°,-n S<3 1)0 mili Vol-ii pre" Po ^ 2 bencinom. Ker Pa
2adnje čase politični do-L^p nekako na bolje zasu-I v ' tako, da se je vojna ne-|]a Uost spet precej odstrani-ft ' Je italijanska vlada sma-L ,a Za potrebno preklicati Pi°J pre-jšnji odlok o prepove-. If avtomobilskega prometa. Uta] ^.Trstu je naenkrat pojej 0 življenje po ulicah vse bll**«no. Zabrneli so-avtomo-
111 Po ulicah vidiš spet Vo^obilški vrvež kot pred
k	Je nast°P^a
|jm	gori v Sloveniji, smo
Ini \ tudi tu v Julijski Kraji-
line®?%.deIo®» vedre in son-božične praznike z zmer-
|©bl .mraz°m- Na Štefanovo je
in ^Cnost Postajala gostejša
hri -.fodo 27. decembra je v
dne Začel° snežiti. Popol-
ja ^ Je Pritisnila huda bur-
'4/anašala je snežinke s
do pS in Kraške planote
[vedn Ce iu Trsta> Ker je
gnala ^0ČneJ'e brila, je rkz-|b0 0b»ake in razvedrila her irnoii „, žvetrtek in petek smo tf0V(ii 8°nena, toda močno ve-J)l0rtia ^ mrzla dneva. To-tolnri 1 J.e napravil prav vra-J Preokret. V sredo je i ničj0 SC do P°t stopinj nad li Pa' nasl«dnji dan smo ime-do dVaV ra2nih legah od pet
V dUaJst stopinj pocl ničlo. bil0 vSlUju lla Kobariškem je tek ,Ja^edo llad ničlo, v četr-J°. pri 4evTet stopinj pod nič-
Kal ka^io iji je padpc znu-^ičlo n_ " st°Pinj, od pet nad
četrt 'a Sedem Pod ničlo. V
K imeli v Gorici šest
DENARNE POŠILJA TVE
se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene:
JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.40.................. 100	Din
Za $ 4.60.................. 200	Din
Za $ 6.70.................. 300	Din
Za $ 8.80.................. 400	Din
Za $10.50..........-......... 500	Din
Za $20.50..................1000	Din
Za $40.00..................2000	Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.05................ 50	Lir
Za $ 5.90................ 100	Lin
Za $ 11.50................ 200	Lir
Za $ i 7.00................ 300 Lir
Za $ 28.00.......,......... 500	Lir
Za $ 55.00..............1000	Lir
Za $103.00,..............2000 Lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICI*
1849 West Ccrmak Road, CHICAGO, ILL.
Kap ga je zadela
V Radečah » pri Zidanem mostu je nenadoma zadet od srčne kapi umrl v starosti 61 let upokojeni orožniški vodnik. Pokojni je bil pred leti v Radečah osem let nastavljen kot vodja orožniške Postaje, kasneje je služboval v Bosni in ko je bil upokojen, se je zopet vrnil v Radeče.
Obstreljena
Neke temne noči sc je vračala 22 letna posestnikova hčerka Julijana Kosmelj iz Sv. Andraža pri Velenju p0 cesti proti Podvinu na Polzeli. Na križišču ji je privozii na kolesu nasproti neznan kolesar, katerega je dekle opozorilo, zakaj nima luči. Moški pa je segel v žep> sprožil
ŽENSKA POUČUJE LETALSTVO
| MICHAEL TRINEO& SINOVI |
PLASTERING md PATCHING CONTRACTORS
p ^	(Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23id Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če u-aste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo, i?	s
gradimo
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
I- KLAKICH S SON
STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parncfl Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
Edina ženska, ki v Kanadi poučuje v letalstvu vojaške pilote, je Helen Harrison, ki jo vidimo na desni na sliki.
01532301020202020202020102010202010100010200010100010101000202020501020002010201000201010102010000000200480101000048000102012301010002
lo najprej pogledati jugoslo-• vanski paviljon. I Takoj pri vhodu v prostor svetovne razstave smo si naj-: prej ogledali najmodernejše železniške družbe ameriške in razne evropske države.
Od tod smo šli najprej v Češko-slovaški paviljon, to pa zato, da bi lahko videli razliko, in nato v jugoslovanskega.
Ceško-slovaški paviljon, — bilo je že po uničenju te dir-zave —je zelo okusno opremljen. Ker ga država ni mogla vsega opremiti, so storili to ameriški Cehi s svojimi lastnimi žrtvami. Ko sem pred svojim odhodom obiskal ta paviljon še enkrat, je bil že znatno okrnjen, zmanjšan, samo majhen prostor z zelo malo stvarmi. Preje je bil paviljon zelo okusno in lepo opremljen. Prostor ima prav tako velik kot jugoslovanski. Ni Lo last-r'žt stavba, temveč je v stavbi, kjer imajo vsi manjši narodi svoje oddelke. Je prav poleg jugoslovanskega. Poleg razstavljenih stvari so se prodajale razne češke posebnosti, je bil zraven prostor, kjer se je točilo češko pivo, so se dobile razglednice o razstavi in druge stvari. Na stenah so napisane obtožbe naroda proti strašni krivici, ki se je narodu zgodila z uničenjem narodne države. Ker sem mislil še priti, si tega nisem napisal. Pozneje so pa napisi že izginili.
Sel sem iz paviljona prav zadovoljen, z globokim vtisom trpečega mu oda, ki pa je še poln življenja in odločne volje, da se hoče še boriti za svojo svobodo in svojo državo. "O, Bog,; reši nesrečni bratski narod!" si mi je izvilo iz dna srca.
Od tod smo šli v Jugoslovanski paviljon.
Ker sem hotel preje po A-meriki slišati mnenje o tem našem paviljonu od drugih naših rojakov, da se mi ne bi morda očitalo, da sem pristranski v svoji sodbi, zlasti iz zgoraj povedanega, tu našega paviljona ne bom opisal in ne povedal svojega mnenja in vtisa, ki ga je name naredil. Pred odhodom iz Amerike bom razstavo še enkrat obiskal in potem povedal, kaj mislim.
(Dalje prih.) -o-
"Amerlkanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina!
n Pregleduje oči in predpisuje očal« 1 a 23 LET IZKUŠNJE
| DR.JOIIN J. SMETANA S
OPTOMETRIST ii 1631 So. Ashland Avenu«
Tel. Canal 0323	|
1 Uradne ure: vsak dan od 9. i a zjutraj do 8:30 zvečer.
Anini mim ■■■■iib iiiiwiiiBiiMiiwm*
(Dalje)
V svojem odgovoru na nje gova izvajanja sem povdari zlasti tele točke:
1.	Zakaj pride k nam šelt zadnji trenotek, ko so že vs načrti narejeni in ni mogočf ničesar več spreminjati? Štirinajst dni je dal časa, da morajo biti vse stvari za razstavo v Zagrebu. Kaj naj se uspešnega stori v štirinajstih dnevih, je bilo jasno.
2.	Zakaj se ni privzelo v odbor za pripravo ameriških Jugoslovanov, katerih je skoraj milijon. Ti poznajo ameriško mišljenje in bi gotovo bili znali svetovati državi, kako naj uredi svoj paviljon tako, da- bi bil za Amerikance privlačen. Imamo tam mogočne jednote, zajednice, zveze, katere bi se čutile počaščene, ako bi jih država pozvala za to delo. Prvi bi morali toraj biti, ki M bili povabljeni.
3.	Pri tej 'razstavi se mora iti državi predvsem za to, cla uredi svoj paviljon tako, da ne bo dala svojim sovražnikom orožja v roke za njihovo delo proti državi, temveč da bi ga parirala. Pri tej razstavi gre torej za vse drugo, kakor pri razstavah, kjer ni naših državljanov. Zato naj razstava pokaže Ameriki vse ogromno gospodarsko, kulturno, politično, pijonirsko, versko in drugo delo, katero so ameriški Jugoslovani -ustvarili in proslavili 'naše ime v najmogočnejši državi. Naj se ne pozabi imena Barage, Pirca, Buha, poleg Tesle, Pupina in drugih. "Gorje," sem rekel, če se bi tu naredile kake napake, ker bodo imele daleko-sežne posledice in naredile bo-do, .9^romno> nepopravljivo
Škodo."
4.	V časopisju smo čitali, da se je dalo izkoriščenje razstave, t. j. prodajo razstavlje nih predmetov nekemu Srb-sko-ameriškemu društvu. Takoj, ko sem to čiial, sem pisal v New York po informacije, kakšno društvo je to. Pa sem Jobil odgovor, da za to društvo vsaj Slovenci in Hrvatje v New Yorku prav nič ne vedo.
5.	Opozarjal sem na potrebo, da se razstava uporabi za turistično propagando. Zlasti Slovenija in Dalmacija imata krasote, kakoršnih nima svet. Puristi so najuspešnejši v i r dohodkov za našo državo.
Naročilo se mi je, naj dam po svoji zamisli narediti kar-Lo USA, l^i bi pokazala, kje in kako je naš Jugoslovan lajveč naredil za korist USA, pa se je to naročilo preklicalo, češ da bodo v Zagrebu to jolje izdelali.
To se mi zdi potrebno tu -meniti zato, ker sem hodeč io Ameriki slišal toliko zabavljanja in toliko ostre kritine proti razstavi, da odvrnem /so krivdo od Slovenije, da pokažem, da s'mo mi Slovenci storili, kar smo mogli, da bi jugoslovanski paviljon odgovarjal vsem nalogam, katere ma. Zato me je naravno gna-
300 SVETIH MAŠ LETNO
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašite zvez« za Afriko" Članarina enkrat zal vedno 2Sc za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov:
družba sv. petra klaverja
za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L, St. Louis. Mo
samokres in zadel dekleta v nogo, nakar zbežal. Morali so jo odpeljati v celjsko bolnico, za neznancem pa stikajo orožniki.
-o-
Žalosten življenjski jubilej
V Ljubljani biva 91 letni bivši trgovec, ki je v svetovni vojni izgubil vse svoje veliko premoženje in danes živi v največji bedi in velikemu pomanjkanju. Edino kar mu je ostalo, tako pravi sam, je zaupanje v Boga in njegovo pomoč. Poleg revščine ga je zadela še nesreča, da je na desno okq oslepel,, na levo pa tudi slabo vidi, ne more ne či-tati ne pisati. V sili se je s prošnjo Obrnil zlasti na trgovce, ki so mu za njegov 91 letni božič prišli na pomoč z raznimi darovi.
Ob rojen strahovalec
Pred malim kazenskim senatom v Mariboru je bil obsojen na pet let robije 25 letni Valentin Štrukelj, daleč znani strahovalec Dravske doline, ki je bil obtožen zaradi 3 8 vlomov in tatvin po Dravski dolini.
stopinj pod ničlo, v petek pa že deset stopinj pod .ničlo. V Trstu divja bora. Tudi po Krasu, po Vipavski dolini in tudi v Gorah razsaja burja neugnanka, ki prodre v najbolj zavarovane kotičke in pretrese kosti. Imamo najbolj mrzle dneve v letošnji zimi, saj javljajo, da je mraz ponekod, n. pr. v Podbru že 16 stopinj pod ničlo, na Sveti gori 14 stopinj pod ničlo.
Kavo so tihotapili
V letih 1935 in 1936 je večja skupina trgovcev, mešetar-jev in šoferjev pretihotapila iz državnih skladišč v Me-strah pri Benetkah, v Genovi in v Trstu 544 kvintalov kave. Država je utrpela nad 850.000 lir škode na carini. Tihotapsko tolpo je vodil neki carinski podinšpektor, ki je po odkritju sleparskega početja zbežal najprej v Švico, potem v Francijo, od tam pa v Španijo, kjer se je javil m«d italijanske prostovoljce v španski vojni, pa so ga izsledili in zaprli. Pred kratkim se je pred tržaškim sodiščem vršila proti čedni družbi več-: dnevna razprava. Državni pravdmk je zahtevai za vse obtožence skupaj 57 let strogega zapora in 14 milijonov lir globe, za glavnega krivca samega — carinskega nadzornik pa 21 let. ječe in 5 milijonov denarne k a z n-i. So. dišče je prisodilo prvemu obtožencu 10 let ječe in plačilo
demu, ker smo že naravno k hudemu nagnjeni.
"Varujte se pa ljudi (Mat. 10, 17)." Ako je tako nevarno občevati s slabimi ljudmi, se moraš pač pred njimi varovati, in varovati tembolj, ker se hudoben človek ne kaže vedno v podobi hudobnega človeka. Pogostoma so taki hudobni ljudje na zunaj prav p?'ijazni in jako uljudni v občevanju; izredno se razumejo na to. da se kažejo kot poštenjaki. Vprašam- pa: ali je volk manj nevaren, ker se je zavil v ovčjo obleko? Hudo je na sebi tako ostudno, in človek je tako za dobro ustvarjen, da mu hudo nikoli ne more dopasti, razen če se pokaže pod podobo dobrega. To ve vsak človek, tudi najhu-dobnejši; zato se skrbno varuje, da bi se ne pokazal takega, kakršen je. Celo med seboj so ti hudobneži v tem ozira nekako previdni, koliko bolj nasproti drugim.
Beži pred hudobnim človekom. Kaj bi se tudi mogel od njega naučiti?
'živi z vsemi v lepem mi-ru: izmed tisoč pa imej le enega svetovalca. Ako imaš prijatelja, poizkusi ga v sili ln Prenaglo mu ne zaupaj (Si-rah, 6, 6)."
Zelo neprevidno bi ravnal, ako bi prijateljsko občeval z 'judmi vsake vrste. Skrbno ^oramo ločiti dobro od hude-tudi med dobrimi in hu-aimi ljudmi je treba skrbno izločevati. Hudobne smeš le Poznati, da se jih izogneš, in zogibati se jih moraš, kadar S1 Jlh za hudobne spoznal. Po cvetih ljudeh postaneš lahko Judi sam svet, a gotovo se sPridiš sredi hudobnih. Jekle-'le£a značaja in obilne milo-stl božje bi bilo treba, da bi 0stal čist in dober, ako bi po-8'ostoma zahajal v slabo druž-v°; °genj ne gori sa'mo, tem-ec tudi ožge, če se mu pri-'izaš, in ako mešaš v blatu, gSe umaž(eš. Mnogo 'hudega ® nauči, kdor s hudobnimi )cuJe. Kar prinašamo domu 2 Prijateljskih krogov,to nam v kri in meso; najprej in
ajlažje se pa priučimo hu-
__
DRUGA NEDELJA V FEBRUARJU
Badgett četvorke iz Galveston, Tex., so pr?d kratkim obhaja'le svoj' prvi rojstni dan. Deklice, "štiri J", namreč Jeraldine, Jeanette, Joyce in Joan so bile ob tej priliki vzete z njih materjo na sliko, ki jo vidimo zgoraj.
storja in drugih odiičnikov., lavstva. Nastavljenci so odlič-Preglcdal je vso tovarno in sejnim gostom priredili slovesen zlasti zanimal za stanje de-j sprejem.
TO IN ONO IZ DOMOVINE
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
T ose k, G. februarja 1940 1
ESETI BRAT
IZVIREN ROMAN
Ko je tako skozi okno gledal, zapazil je desetega brata, bosega in opravljenega ko včeraj, ki je izza konjskih hlevov prignal konja, katerega je on včeraj jezdil. Imel je veliko batino v roki, in ker je konj počasno stopal, vsipaval ga je neusmiljeno prek reber po dolgem. Prišedši mimo okna je zagledal Kvasa, namežikal z očmi, na čuden smeh široka usta raztegnil in zavpil: "Dali so mi gospod, da bom zver tiral Peharčku nazaj, hi! Pa ta božja stvar tako hodi ko polž po vlaku. Krjavlju jo bom dal na popravo, tako-le!" Pri zadnji besedi zopet loputne z gorjačo po konju. Kvas ni vedel, ali bi se smejel ali jezil nad neusmiljenim človekom, katerega je še nekaj časa z očmi lovil.
Stara hišna je pokukala v izbico in videča, da je vstal, poklicala ga k zajutrku, ki ga mu je na mizo postavila. Obenem mu je pravila, da so drugi že zunaj, "gospod pri ljudeh, ki češplje tresejo na gornjem vrtu, gospa na sušilni jami in gospi-ca doli po vrtu hodijo."
Četrt ure potem je bil tudi Kvas na vr-r tu. Naproti mu pride Manica. Danes se mu je še veliko lepša zdela. Voščil ji je dobro jutro in ona ga je vprašala, kako mu kaj dopada na Slemenicah, kako je kaj spal in druge čisto navadne reči, na katere je Lovre rajši odgovarjal ko dostikrat na še tako važne. Precej pri tem razgovoru pak je'čutil, da ima gospodična nekaj v sebi, kar jo veliko više postavlja, in ravno zato je bilo vse njegovo obnašanje skoro nekako boječe. Gospodična je to menda sprevidela, kajti govorila je ž njim kakor s starim znancem prosto in domače.
Ob to prijetno druščino pripravi Kvasa človek, ki mu je bil dozdaj, še neznan, ki je naravnost iz grada prišel in moral biti torej domač.
"Glejte, tu prihaja naš stric Dolef," reče Manica, in ko se je mož približal, dejala je: "Stric, to so gospod Kvas, naš učenik."
Novi prišlec je bil precej prileten in suh ko sama kost. Po vsem svojem zunanjem opravku ni bil nikakor podoben, da bi bil ud grajske družine. Po špičastem, koščenem obradku so rastle zapuščene in zastarane ščetine, katere so zmršene in ne-razčesane pričale, da je lastnik imel jih samo zato, ker je bil prezanemaren, da bi je bil obril. Čelo vrhu globoko ležečih, mrečih oči bilo je visoko pa nagrbančeno, kolikor se je dalo razvideti izpod nekdaj belega, zdaj pa orumenelega in raztlače-nega slamnika in ravno tako razkuštra-nih, sem ter tja že osivelih, dolgih las. Obleka ni določila, ali je gospod Dolef star krojač ali rokodelski popotnik, kakršnega na veliki cesti srečaš z oprašeno culo na plečih, ali dragi deseti brat. Oguljena suknja, na komolcih že skoraj votla, zapeta do brade, segala je komaj do tistega ne imenljivega telesnega dela, kateri pri sedežu in tepežu največ trpi. Hlače so bile dolge, ozke in na drobnih, koščenih nogah vendar še preohlapne, zlasti od spodaj, kjer so se rjavih čevljev dotikale, blatne in s peto pohojene.
"Salve, prijatelj, ste prišli? No dobro, da ste prišli. Midva se bova šele kaj zmenila, dva študioza, eden mlad, eden star. Deklina le pojdi, ti ne razumeš nič tega, kar se midva lehko meniva."
Keksi izvleče iz žepa malo kmečko pipi-
co in zamazan mehur tobaka in si jo na-tlači. Manica odide po vrtu, popred pa nekako smeje se pogleda Lovreta, ki je strmeč gledal tega moža in ni vedel, kako bi odgovoril; ni vedel, ali je prav razumel ali ne, ko je dejala: "Tu prihaja naš stric."
"No, vidim se vam kakor kak "vacuus viator", kakor Latinec pravi, ne vem že kateri, ali O vidi j ali Vergilij ali Horacij. Pa to nič ne de, če človek dolgo živi, vse mu pride v koš. Včasi smo bili že drugi ljudje, "fuimus Troes"^ veselo smo živeli, pili in peli, da nikdar tega, in Adolf, svojega očeta drugi sin, ki bi bil imel tolar vrh glave vrezan dobiti in črn talar, ni bil zadnji. Pa zdaj so vse tiste urice k niču. Povejte mi, moj tovariš, kaj bo iz vas, kam se boste obrnili, ko ste filozofijo in fiziko dognali?"
"Ne vem še, nisem se še določil," odgovori Kvas.
"V seminar ne?" vpraša stric Dolef in tlečo gobo v tobak potakne.
"Najbrž da ne."
"Pa zakaj ne? Glejte, ko bi se jaz ne bil premislil in bi bil to, kar so moj ranj-ki oče menili, da bom, bil bi zdaj ves drugačen trebušček izredil, kakor je ta-le. Dekan bi bil in še kaj več. Pa to se ve, ko bi pijače ne bilo na svetu, bilo bi marsikaj drugače. Ko bi se pes ne bil za grmom zamudil, pa bi bil zajca ujel; tako bi bili moj oče bolj pametno storili, ko bi bili še nekaj malega časa živeli. Ko so umrli in je ta moj brat gospodarstvo prevzel, ta Benjamin, tačas je Dolef dobil po oporoki nekaj petič več v roke in halo! Kakor bi vraga spustil, bilo je vse naše. Štirje pravi ptiči smo bili: jaz, neki Logar, Vesel, pa neki baron Fric Frik in mi štirje smo imeli groše in ves svet je bil naš pri poličku. Jeminej, to so bile urice! Na Starem trgu je bila lepa Nežika, tista nam je točila do štirih čez polnoč. In pili sme ga dan na dan. Drugo jutro sem vselej prišel ves zaspan v šolo. To je bilo zadnje leto; v prvi klopi sem sedel, — imeli smo zgubanega profesorja, ki je vedno palico nosil pod pazduho na ulicah po letu in po zimi, ta je imel latinsko. Jaz sem bil popred zmerom priden in to mi je potlej, ko sem samo pil, tako prav prišlo, da sem ravno tako shajal, ko dragi, ki so zvečer do desetih v bukvah čepeli. "Quid tu censes?" je prišla vrsta name in Dolef se je vzdignil iz prve klopi, malo bled in krvavih oči, pa vendar še čvrst, in se je tako odrezal, da so vsi strmeli. In na večer smo spet in spet pili. To so bile urice! Povejte mi, ali je današnji dan še kaj veselega sveta?"
"Q, še se najdejo!" odgovori Kvas — "toda jaz sem takih veselic malo skusil."
"Verjamem, verjamem," pravi Dolef in hitro tri pota na gosto dima potegne, da bi spet pravil dalje o svojih uricah.
"No, ljudje so se sprevrgli; nemara, da že ni več pravih pivcev. Glejte, kako se svet Spremeni, tempora mutantur! Tisti moj tovariš Frik je bil svoje dni tak, da je vinski kar denar trosil — trosil, zasto-pite; no, zdaj pa ljudje pravijo, da je neki na Štajerskem sodnik in si je tako prelevil poprejšnjo kožo in pamet, da ga ne pije kaplje več in da si je že veliko premoženja naskoparil. Samo jaz sem še stari ostal in bom ostal najbrž do groba.
VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE
Iz Svetne vasi pišejo: Doslej je v naši občini obstojala posebna zadruga z nalogo, da bi omogočila drenažna dela. Sedaj je deželna vlada potrdila pravila nove zadruge, ki ima pred seboj prav hvaležen delokrog: z njeno pomočjo bodo izsušili okroglo 53 ha tukajšnjega močvirja. Za dela je predvidenih skupno 145.-000s mark. Verjetno pa je, da bo drenažna dela prevzelo tukajšnje taborišče obvezne delovne službe, s čemer bi se regulacijska in izsuševalna dela pocenila na polovico proraču-nane vsote. Zadruga bo hkra-tu skušala za dela zainteresirati tudi držvo in j.) prositi za prispevek. Po izsušen ju bo pridobljen nov košček rodovitne zemlje.
V Borovljah je izbruhnil v bližini cerkve požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje p r i Čemru. Ker se je ogenj izredno hitro razširil na vse poslopje, niso mogli ničesar več rešiti. Požar so zanetili otroci, ki so se igrali na skednju z vžigalicami. Posestnik trpi znatno škodo.
Kakor poroča ' Koroški Slovenec," je politična oblast za Koroško pregledala in odobrila letošnje Mohorjeve knjige. Pač pa je ostalo odorto vprašanje, Če bo devizna centrala odobrila potrebne devize za plačilo knjig. V primeru, da tega dovoljenja ne bo, naročniki ne bodo mogli prejeti
svojega običajnega knjižnega daru.
V	deželni bolnici v Celovcu je te dni umrla najstarejša Korošica 100 letna Barbara Blažun. Dne 1. decembra je piaznovala svoj stoti rojstni dan. Pri tej priliki je prejela od kancelarja Hitlerja posebno voščilo pismo 3 častnim darilom in lepim zaslužnim križcem. Kakor trdijo listi, je bila Barbara Blažun hkrati tudi najstarejša žena Velike Nemčije.
V	letu 1940 bodo sprejeti v Hitlerjevo mladino fantje in dekleta letnikov 1929-30. V smislu svoječasne prošnje Slovenske prosvetne zveze katere rešjtev še ni prispele vstop mladine zaenkrat še ni obvezen.
Boroveljski puškarski šoli je država nakazala večjo d|e-narno vsoto kot podporo.
Hitlerjeva mladina na Koroškem je nabrala za zimsko akcijo nad> 80.000 mark. Odlikovali so se posebno okraji Celovec, Beljak in Spita 1.
V	velikovškem okraju je nar. soc. dobrodelna organizacija odlikovala 304 matere z zlatimi 252 s srebrnimi in 374 z bronastimi zaslužnimi križci nemških mater.
-o-
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega k a t o 1. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk.
Uremik
/ kega
Vsebuje Si 'n kratek SI'
'CO
•> praktič'-
jpna
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil In iestavH znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdo vezan v platno—$1.50
Broširan mehko...........$1.25
potrebnim zneskom Je poslati na:
^arna Amerikanski Slovenec
184- West Cermak Road,	Chicago, Illinois
I
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska |j|| Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 46. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentor.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta, — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Stre®t, Joliet, Illinois.
Pisano polje
J. M. Trunk
Kontrolirati v e s t i je pogo-
stoma sploh nemogoče. Sodbe morda niso ravno laži, ampak lažnjive so. Nekdo pride v Rusijo. Mnogi imajo na nogah copate. Sodi: sla'bo je, ker ni čevljev. Ne laže, resnice pa tudi ne pove, ker drugi imajo čevlje. Previdno.
Poljskim aristokratom huda prede pod Nemcem in Rusom Za ograjami v (ječah), in posestva fuČ. Ječa je politična zadeva, Poljaki so izgubili, ne le šlahta, konfiscirana posestva bi bila ekonomska zadeva, in tu bi nastalo vprašanje, komu pride konfiskacija v prid? Delavstvu, najmeni-kom, kmetom? V Rusiji so vse konfiscirali, pa je treba že neumne vere, da je delavstvo pridobilo, ko imajo celo vojaki s špago zvezane čevlje in so lačni, da se skozi nje vidi. Neki se morajo basati, ker nekam vse izgine.
Prav tu v Ameriki in od te
strani vidim vest, da bodo Finci tudi končno Ruse namazali, toraj prav premagali. Well, ker so "Rusi" junaki le v preklinjevanju Bogu, roba ni izključena, in na skrivnem bi sam srčno želel, da bi se Fincem posrečilo te boljševi-ške "Ruse" temeljito namazati. Ako jih namažejo — Finci. Tu se mi pa vzbujajo dvomi. Morda Angleži, ki so za Finci, in pri angleškem mazanju bi prišli na vrsto — Rusi, ne le mongolski, judovski in boljševiški "R u s i," in "Rusom" bi utegnil priti na pomoč Nemec, in hudo jezen je pri Fincih Nemec že zdaj, in Nemec bi lahko namazal Fince, Angleže, "Ruse" in tudi Ruse in se vsedel za rusko mizo in bi ne odšel več iz slovanske Rusije.
*
Ali si za Hitlera, ko čvekaš, da bi Nemec lahko vse namazal? Vsak Nemec je o tem prepričan, Hitler seve v prvi vrsti, kakor je "naznanil" za novo leto. Jaz nisem ne za nemško, niti ne za angleško, pač pa za pametno slovansko zmago za Slovane same, ne za zmago nad kom drugim. Nemška zmaga. Bodi previden.
Amerikanski mornarnici poveljuje admiral Harold R. Stark. Pred komitejem je tre-kel te dni: ". . .we must face the possibility of an Allied defeat. . ." Tak možakar ne govori tja v dan, in če pravi vrhovni poveljnik kaj takega, ne bo storil tega le radi propagande, da senat vse dovoli, vsaj mož|nost poraza prizna in tu je — nemška zmaga nemško mazanje. Počasi dirjaj pri sodbi in obsodbi, da sem jaz za Adolfovo 'mazanje.
*
Admiral H. R. Stark je — močno povedal. ". . . the pos-sibity that the navies of the European democracies might be wiped out must be taken into account." Kdo naj bi to
IGRE ZA DRAMSKE ODRE
GUZAJ. —. Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra ima zgodovinsko ozadje po ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 35c
IZGUBLJENA OVCA. — Igra v
treh dejanjih prav zanimiva______ 35c
KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA — Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privedejo narode in ljudstva razni izmi 35c
Naročila pošljite na
Knjigarno Amerikanski Slovenec,
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
sfiskal ? Hitler sam, ali morda bi bilo poleg še kake "ruske" špage? Lah bi bil poleg, ako bi začelo sonce zahajati aliirancem. Ali bi potem res ne bila ogrožena tudi Amerika? Ampak bal bi se Adolf in kompanija amerikanske mornarnice. Tako kalkulira admiral Stark. Bali, bali. .. Nemca je treba poznati; če1 premaga Anglijo in FrancijOj bo takoj nad Ameriko. Bal sc ne' bo, ali zbal. . .in vsaj vojska bi bila pred vrati. Kaj bi bilo morda celo bolj pametno, če bi obstajala najmanj možnost — the possibility —-ali zdaj z drugimi in z manj močmi, ali pozneje sami in s prav vsemi močmi?? To sili v mojo fajmoštrovsko bučo.
TRIK Z VIOLINO
Trik s staro violino ni nov, a je vedno uspešen. V neko trgovino v Placenzi je prišel pod krinko starega, častitljivega cestnega muzikanta neki možak in zastavil za poravnavo svojih skromnih nakupov violino, "ki jo je bil podedoval od starega očeta." Kmalu potem, ko je odšel, je stopila v trgovino elegantna zakonska dvojica.
Mož je opazil na mizi gosli, vzel jih je v roke, malo pogledal in jih položil s tresočo se roko nazaj. S pogledom poznavalca je bil ugotovil, da gre za pravo stradivarko. Ponudil je trgovcu zanjo nekoliko tisoč lir in da bi njegovo obotavljanje premagal, je zvišal ponudbo na zadnje na 20.-000) lir. Toda trgovec zastavljenega predmeta ni hotel oddati. Povprašati hoče najprvo starega moža. Ko je prišel stari mož, da reši zastavljene gosli, mu jm je sluilal oakupi-ti za elegantnega gospoda, ki se bo vrnil zvečer. S težkim srcem se je starec ločil od starega instrumenta, toda 5000 lir je bilo zanj, ki je živel v težkih razmerah, lep denar.
Samo ob sebi umljivo, da elegantnega gospoda zvečer ni bilo po gosli in da ga nikoli ne bo, starec je tudi izginil, a trgovec ne ve, kaj bi s staro, ničvredno škatlo.
-o-
Vaš sosed mogoče še ni naročen na "Am. Slovenec;" zakaj ne stopite k njemu, da ga pirdobite za naročnika tega lista?
m
Društvo sv. Jožefa
Stev. 53, KSKJ., Waukegan, I1L
40. leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16. leta.
Skupno društveno imetje znaša $21,000,00 Članstvo šteje skupno 523 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds.
Joseph Zore, tajnik
Mike Opeka, blag.
Društvo sv. Vida
itev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1940. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411
St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Psrko, Dr. A. Skur, Dr. J.
F.	Seliskar, Jr. in Dr. F. J. Kern. Društva zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25, v mesecu.
Spisal Jos. Jurčič