lastna streha Vojna vihra in njej sledeča komunis¬ tična revolucija sta v zadnjem desetletju oropali vsakega izmed nas lastnega bivališča in skupnih domov. Eden prej, drugi pozneje, smo v letih 1941 do 1945, zavedajoč se, da stojimo na braniku prave svobode in pravih narodnih idea¬ lov, pod težo razmer morali zapustili končno tudi rodno zemljo. — Po par- letnem tavanju v negotovosti nam je ve¬ likodušna Argentina ponudila svoje go¬ stoljubje, ki smo ga mnogi Slovenci sprejeli in se naselili v novi zemlji. Vseh 5 do 6 tisoč, kar nas je danes tu¬ kaj, nas je prineslo s seboj večji ali manjši čut in smisel za skupnost. Moč¬ neje ali rahle j e smo se oklenili na¬ šega osrednjega dfuštva. Starejšim iz¬ med nas spomin še vedno uhaja do¬ mov, mlajši pa se vse močneje oprijem- ljejo nove dežele. Ali v dnu srca pa le vsi čutimo močne medsebojne vezi. Tekom treh ali manj let, odkar smo v Argentini, so se mnogi izmed nas že gospodarsko okrepili, velika večina pa jo tudi že zadovoljila tiste prve najnuj¬ nejšo gospodarske potrebe: Kruh, biva¬ lišče, obleka, skromna podpora svojcem jo posamezniki, naj bodo v skladu s povprečnim gospodarskim stanjem slov. novonaseljencev.' Akcija in ustanova naj dobi trdno go¬ spodarsko osnovo. Takoj od vsega po- četka je gledati, da bo ustanova gospo¬ darsko donosna, kar pa seveda ne sme ovirati izvrševanja namenov, ki naj jim ustanova služi. Društvo Slovencev je osnovalo pose¬ ben odsek, ki se peča samo s to kon¬ kretno nalogo. Odsek za lastni dom je predlagal odboru, naj bi se zamisel iz¬ vedla v dveh ali celo treh etapah. Naj- prejo naj se kupi v lepem predelu. Veli¬ kega Bs. As. primemo veliko zemljiš¬ če, ki naj bi bilo večini novo naselje¬ nih Slovencev lahko dostopno in bi ga bilo možno kupiti za primerno ceno. Ta¬ ko zemljišče naj bi se uredilo kot ne¬ kaka izletna točka za sobotne in nedelj¬ ske dneve oziroma popoldneve. Kajti trenutna najbolj pereča društvena po¬ treba je potreba po takem družabnem prostoru. Istočasno pa naj se vodi akcija za nakup primerne hiše nekje v središ¬ ču glavnega mesta. Ta hiša bi služila za pravi sedež in centralo vsemu druš- Koliko lastnih stavbišč, hi- 1 tvenemu delu in bi morala obsegati v aomovim. šic in hiš so si naši ljudje že pripravili in zgradili, kdo bi mogel točno našteti Le poglejmo Lanus, polje neumornega delovanja našega Janeza Hladnika: Že nad dvajset slovenskih domov stoji tam in iz dneva v dan se veča njih število. A tudi skoro v vsakem predelu Velike¬ ga Buenos Airesa naletiš na stavbo, ki so si jo zgradile pridne roke novega slo¬ venskega naseljenca. V tem razvojnem stadiju se je tekom leta 1950 večkrat pojavljala misel po zgraditvi skupnega slovenskega sredi¬ šča pod lastno streho. Društvo Sloven¬ cev kot matično društvo je smatralo za eno svojih nalog, da to idejo uresniči. Mnogo je bilo razmišljanj in razprav¬ ljanj v tem pravcu. Nujnosti rešitve te¬ ga problema je dal svoj povdarek zad¬ nji društveni občni zbor. Ki je dal no¬ vemu odboru naročilo, naj bo njegova glavna naloga v tekočem letu nabava lastne strehe. Te naloge se je novi od¬ bor poprijel z vso silo. Pretresal je že več zamisli in načrtov. Postavil si je smernice, ki naj dajejo pravec tozadev¬ nemu delovanju. Društvo Slovencev kot matično druš¬ tvo naj iniciativno vodi akcijo za ostva- ritev skupnega doma vseh novonaselje- nih Slovencev, ki so kot borci za iste na- narodne, verske in kulturne ideale pri¬ speli semkaj od leta 1947 dalje, bodisi da so ali pa še niso organizirani v ka¬ kem tozadevnem slovenskem društvu. Ustanova naj skiži namenom kultur¬ nega, verskega, družabnega in sploh vsega slovenskega skupnega, življenja ki je v skladu z osnovnimi našimi ideali. Ustanova naj se zgradi z gospodar¬ skim doprinosom čim večjega števila novona el' mi l Sloi encev. Z* test skup nesti se bo s tem povečala, gospodar¬ ske žrtve posameznikov bodo neznatne. Ustanova naj bo po svoji velikosti v sorazmerju s številom ljudi, ki naj jih zajame; preobširna zasnova bi utegni¬ la ovirati in zavlačevati izvedbo, pre¬ malenkostna začetna ozkosrčnost pa bi moršbiti preprečila cilj: služiti naši naj¬ širši slovenski skupnosti. primerne pisarniške prostore ter dvora¬ no za kulturne prireditve in druge pri¬ reditve ob zimskem času. Ako bi se po¬ zneje izkazalo, da smo sposobni za ! ostvaritev česa večjega, bi se lotili do- | tične večje naloge, pri čemer bi tvorili že ostvarjeni manjši nalogi primemo gospodarsko osnovo. 1 Društvo Slovencev je sprejelo pred¬ loge odseka, zlasti ker je odsek že za- sigural nakup zemljišča — izletne toč¬ ke v Moronu, kak km od železniške po¬ staje in skoro tik tlakovane ceste. Od¬ bor DS se je po svojih zastopnikih pre¬ pričal, da 1 je prilika tako ugodna, da bi bilo težko dobiti ugodnejšo. Cena je primerna za naše razmere: z gospodar¬ skega vidika motrena je cena tako u- godna, da v nobenem primeru ne pome- j ni tudi tozadevno nobenega rizika. Z ozirom na vse to je DS sklicalo na informativni posvet zastopnike vseh dmštev in korporacij, ki prihajajo v poštev. Tudi tukaj se je soglasno ugo¬ tovila pravilnost vsega dosedanjega po¬ stopanja in odobril nakup zemljišča. Prehajamo torej v stadij, ko si novo- ] naseljeni Slovenci ustanavljamo skup¬ ne lastne prostore — skupno lastno i streho v novi domovini. Obračamo se na vse brez razlike in jih vabimo na iskreno sodelovanje. Korist od lastne , strehe bomo imeli posredno ali nepo- j sredno vsi. Zavest, da smo s skupnimi močmi izvršili veliko in važno nalogo, bo sladka vsem, ki smo dobre volje. Složno tedaj na delo in uspeh ne mo¬ re izostati! ftft Volna se ie le začela IZJAVA PREDSEDNIKA UP HUGH BAILLIE 99 BSH Predsednik United Press, Hugh Bail- lie, je imel po povratku s potovanja po Japonskem, Koreji in po Evropi v Chi¬ cagu na letni konferenci Ameriškega ti¬ skovnega združenja dolg govor o svo¬ jih vtisih, ki si jih je nabral o svetov¬ nem položaju. Prinašamo v izvlečkih njegova izvajanja: MACARTHURJEVO VELIKO DELO Na Koreji sem govoril z generalom Mac Arthur jem in moram reči, da je malo poveljnikov v svetovni zgodovini napravilo iz tako majhnih sil toliko, ko ske meje, kljub temu, da je bila ame¬ riška municija v prvih tednih vojne ra- cionirana. Zato je v začetku tudi uspeš¬ no branil Pusan in izvedel odličen ma¬ never izkrcavanja v Inchonu. Sedaj ni njegova krivda, da je drugače. Kitajci so nas dolgo opozarjali, pa jim nismo verjeli. Nihče Kitajcem ni takrat ve¬ rjel, kakor nihče danes sovjetom ne verjame, ko groze, da ne bodo mimo gledali oboroževanja Evrope in posebej Nemčije. Ne bodo pa še verjetno takoj napadli, ampak poskušali še mnogo dru¬ gih manevrov. Ustrahovali bodo Nem- likor je napravil MacArthur na Koreji, j ce, jim branili vključitev- v evropsko Ob štirih zjutraj je dobil telefonski po¬ ziv iz Washington in nastopil akcijo. ZN TREPETAJO PRED PROBLEMI Uspehi ZN na Koreji so razveselil ves demokratski svet. Obrat vojne sre¬ če ga je potisnil v razočaranje. Sedaj moramo ali zapustiti Korejo ali pa na¬ daljevati z borbo. Sedaj se borimo ne¬ odločno, to pa zato, ker ZN trepetajo pred velikimi problemi. Menijo tudi, da ne zmoremo borbe na dveh frontah, ker imamo trenutno pod orožjem samo 9,500.000 vojakov. V prejšnji vojni smo jih imeli 12,364.000 z vso potrebno opre¬ mo. NISMO VERJELI KITAJCEM Tretja vojna pa je že izbruhnila. Ne vemo samo še točno, če se bo hitro ali počasi razširila. Z našim posegom na Koreji so bili bolj od MacArthurja presenečeni Rusi. Počutili so se kakor miš v kletki. Kitajci niso takoj posegli v vojno na Koreji prav zaradi tega. Treba je bilo časa za organizacijo in prevoz njihovih armad v Mandžurijo. Denarni deleži, ki naj jih doprinese- i Zato je MacArthur prodrl do mandžur- ___ I Predsednik republike general Peron napovedal mobilizacijo železničarjev OB ZAKLJUČKU LISTA: Vedsednik general Peron je v svojem govoru pred člani odbora Glavne delavske zveze in njenimi predstavniki iz cele republike ostro obsodil sedanjo stavko železničarjev, ki so jo sprožili komunistični ele¬ menti in z n,o povzročajo samo škodo republiki. Ker je stavko ministrstvo za delo in socialno skrbstvo proglasilo za nezakonito, je predsednik general Peron napovedal, da se bo radi zašči¬ te koristi republike in poštenega delavstva samega poslužil zakonskih pra¬ vic in bo proglasil mobilizacijo vseh železničarjev, ki bodo potem avto¬ matično prišli pod vojaške disciplinske predpise. Vsi navzoči so to napoved generala Perona sprejeli z velikim odo¬ bravanjem. vojsko, morda poskušali z novo blokado Berlina, da nas zavedejo. Na vsak na¬ čin sovjeti ljubijo vojne v stilu Koreje. EVROPA — KOREJA ŠT. 2 Zato bodo napravili v Evropi Korejo št. 2., ki naj bi nastala nekako takole: Sovjeti imajo pod orožjem 100.000 pro- komunistične nemške “policije”. Vzhod¬ ni nemški komunisti skušajo z zahodni¬ mi zediniti Nemčijo. V ta namen sku¬ šajo pridobiti Adenauerja. On se noče zaplesti v pogajanja z njimi. Dobro ve, da ga v združeni Nemčiji ne čaka do¬ bra bodočnost. Skuša pa doseči spora¬ zum z zahodnimi velesilami in oboroži¬ ti Nemce pod pogojem, da Nemčija ne bo doživela usode druge svetovne voj¬ ne. Zato bo še nadalje izmenjaval note z vzhodno Nemčijo in se istočasno po¬ gajal z zahodom o vključitvi Nemcev v Eisenhowerjevo armado. VZHODNONEMŠKI NAPAD Ko bo prišel trenutek za ustvaritev Koreje št. 2, bodo sovjeti postopali ne¬ kako takole: vzhodni nemški komunisti bodo ogorčeni objavili, da so z Ade¬ nauerjem izgubljali čas. Obtožili ga bo¬ do, da je samo on ovira za združitev Nemčije. Obdolžili ga bodo kot orodje VVall Streeta in ameriških kanibalov in pozvali vse Nemce, da poženejo Ade¬ nauerja. V pomoč jim bodo poslali ko¬ munistično nemško “policijo”. Proti tej “policiji” so bosta borili dve ameriški diviziji in morda dve britanski. Sovjeti bodo mimo sedeli v Kremlju. Kore¬ ja št. 2 bo tu. Zahodni Nemci se bodo ali spustili v borbo proti vzhodni nemški “policiji” ali pa mirovali. V drugem slučaju bodo pozneje morali iti s komunisti. ! EVAKUACIJA AMERIKANOEV j Amerikance bo treh a vtem slučaju i evakuirati. Ksak Amerikanec je že do¬ EL PRESIDENTE GENERAL PERON RECIBIO A BANCARIOS ATENEiSTAS Con motivo de cumplirse el 59 aniversario de creacion de los Ateneos Banea- rios Argentinos de Estudios Economicos-Sociales, la junta directiva central y los dirigentes de las filiales de ese entidad en Rosario, La Plata, Cordoba y Santa Fe concurrieron el viernes pasado, para presentar al primer magistrado, general Juan Peron, el saludo de todos los bancarios peronistas y reiterarle su calida adhesion a la obra justicialista de sn gobierno. Poco antes de las 8, hora anunciada para la iniciacion de la ceremonia, el Salon Blanco se encontraba colmado por la concurrencia. La presencia del general Peron, fue recibida con una ovacion por parte de los presentes que, de pie, corea- ron entusiastamente los' nombres del primer magistrado y de la senora Eva Peron. El senor Bernardo Gago pronuncio breves palabras para expresar quc los ban- • carios peronistas hoy, como siempre, colaboran leal y estrechamente en la obra axtraordinaria en que se halla empenado el gobierno del general Peron. Acto seguido, y a pedido de la concurrencia, improviso un conceptuoso discur- ! so e! GENERAL PERON. Despues de agradecer a los miembros del Ateneo Bancario no solo por el acto que se realizaba, sino tambien por la labor que cumple ese centro el primer ma¬ gistrado expreso: “Hay una tarea especialmente, dentro de las que los ateneistas han elegido, muy importante; la economico social. Ese es futuro del mundo. Creo que lo po- litico va poco a poco perdiendo importancia en el mundo para ser sustituido por lo social y lo economico; lo politico es circunstancial. Y es logico que en los mo- menfos de crisis que la humanidad soporta y el mundo presencia, lo permanente ha de est.ar por sobre lo circunstancial. Por osa razon las organizaciones y, las ideas politicas, pierden importancia frente a las organizaciones y las ideas eco- nomico-sociales, porque es lo fundamental en el mundo.”. Despues de ampliar estos conceptos, el general Peron prisiguio diciendo: “Esa sintesis es solamente la forma extrema o doctrina. Nosotros no hemos podido en estos siete anos de realizaciones hacer el desarrollo completo de esa doctrina. Son Grandes lineas, grandes objetivos, grandes banderas. Ust.edes son los encargados de ir desmenuzando y penetrando”. Y mas adelante agrego: “Nuestra doctrina fija los grandes objetivos, muy sinteticamente esbozados. En otras palabras mas comprensibles diriamos que hemos establecido los grandes Uneamientos de nuestra marcha”. Al retirarse del Salon Blanco, el general Peron fue objeto de nuevas expre- sivas manifestaciones de simpatia que se prolongaron largo rato. PREDSEDNIK GENERAL PERON SPREJEL PREDSTAVNIKE ZDRUŽENJA BANČNIKOV Ob petletnici ustanovitve Združenja argentinskih bančnikov za študij gospo¬ darskih in socialnih vprašanj je imel osrednji odbor Združenja sestanek v Capi- talu, na katerega so prišli tudi predstavniki podružnic iz Rosario. La Plate, Cor¬ dobe in Santa Fe. Prejšnji petek so bili sprejeti pri predsedniku republike GENERALU PERO¬ NU, da mu sporoče svoje pozdrave vseh bančnikov peronistov in mu zagotove na- dalnjo svojo podporo njegovi vladi socialne pravičnosti. Ko se je predsednik GENERAL PERON v spremstvu ministra za tehnične zadeve Dr. Mende-ja, predsednika in podpredsednika Združenja bančnikov ter svo¬ jega letalskega pobočnika pojavil v Belem salonu, so ga vsi navzoči navdušeno pozdravili. Prav tako njegovo gospo soprogo. Predsednik Združenja bančnikov g. BERNARDO GAGO je imel kratek go¬ vor, v katerem je naglašal, da peronistični bančniki na celi črti in lojalno pod¬ pirajo ogromno obnovitveno delo predsednika Perona. Na splošno željo je povzel nato besedo tudi sam predsednik republike GE¬ NERAL PERON. Zahvalil se je vsem za njihovo koristno delovanje in pohvalil njihovo odločitev, da so se lotili smotrnega proučevanja vseh gospodarsko-so- cialnih vprašanj. Po njegovem mnenju se bo s temi vprašanji pretežno moral baviti tudi svet, ker bodo politična vprašanja počasi začela izgubljati na svo¬ ji važnosti, med tem, ko bodo pridobila gospodarsko-socialna, ker so bistvene važ¬ nosti za svet. Ta zamisel je samo zunanja forma ali doktrina. Dejal je, da se v sedmih letih ni dalo tega popolnoma razviti. So pa to glavni obrisi, glavni pred¬ meti, ki jih morajo bančniki razčlenjevati in uresničevati. Peronistična doktrina je nakazala glavne predmete v zgoščeni obliki, z dru¬ gimi besedami, je začrtala glavne smernice pohoda. Izvajanja gospoda predsednika generala Perona so vsi navdušeno sprejeli in pozdravili. bil okrožnico, kje bodo zbirališča za od¬ hod. Znak jim bo dan s sirenami z enim dolgim in s petimi kratkimi piski, ki se bodo na gosto ponavljali. Zbiralne točke pa so na žalost oddaljene le 7 mi¬ nut poleta z najbližjih sovjetskih leta¬ lišč. Obe berlinski letališči Gatow in Tempelhof bosta seveda takoj okupira¬ ni. Ameriška berlinska posadka ima ne¬ določeno usodo, ker se nahaja J 60 km znotraj sovjetske cone. NEMCI HOČEJO SVOJE O Adenauerju bo še veliko slišati. Je odločen mož, ki dobro vidi položaj. Za¬ to spretno vodi svojo nemško politiko in zahteva od Amerikancev. da mu da¬ jo vse. Hoče imeti svojo vojsko, svoje letalstvo in svojo mornarico, vse seve¬ da z ameriškimi dolarji, kakor ves svet. JAPONCI SO SE ZNAŠLI Ker smo na tem, da sklenemo mir z Japonsko, so se tudi Japonci znašli v svojem položaj«. Predlagajo nam, naj bi njim prepustili ureditev Koreje, Ki¬ tajske in Malajskih držav. Za privoli¬ tev v spremembo svoje ustave, po ka¬ teri Japonska ne more imeti vojske, ho¬ čejo izvleči čim več. In bodo zaradi se¬ danjega svetovnega položaja mnogo tu¬ di dosegli. “PUSTITE KOREJO!” Tako Japonci kakor Nemci so pre¬ pričani, da se s korejsko vojno okori¬ šča samo ZSSR. Rusi se bodo zbali Ame¬ rikancev le, če jim bodo postavili na¬ sproti močnejše sile, kakor jih imajo oni. Sovjeti lahko v 24 urah napadejo Evropo. Zato Angleži in Francozi želo, da bi mi pustili Korejo in prenesli svo¬ jo vojsko v Evropo. Francozi tudi ho¬ čejo, da bi vojni materijal s Koreje Ta¬ je uporabili v njihovi Indokini. SOVJETSKA UGANKA Svet se tudi vprašuje, zakaj Sovjeti ne napadejo sedaj takoj. Nikdar niso imeli lepše prilike, kakor sedaj, ko je Evropa pokrita s snegom, ki so ga oni navajeni. Morda pa le čakajo, da sneg skopni, da bodo lahko njihove tankov¬ ske divizije po trdnih tleh navalile na Evropo. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. I. 1951 Samo ze ženske! Pregledala sem letošnji Koledar Svo¬ bodne Slovenije. Bogata knjiga, katere j smo lahko veseli. Prav od srca Vam ^ čestitam za to veliko delo. Vendar, ko j sem ga prelistala do zadnje strani, sem bila žalostna. Nemogoče, sem si mislila, da na 280 straneh ni dobiti niti ene črke, ki bi jo ženska napisala! Pa sem znova pregledala. Res, niti črke! čudno! — sem premišljevala, da ni j med vsemi sto in sto Slovenkami, ki so j šle v begunstvo, in ki živijo raztresene po vseh kontinentih, niti ena čutila po¬ trebe in dolžnosti, da nekaj napiše. Naša žena je v zadnjih žalostnih le¬ tih veliko pretrpela in žrtvovala. Tudi ona je videla umirati in goreti vasi, Zgubila je moža, brata, zaročenca, tre- j petala v grozi noč in dan, bežala čez Ljubelj, živela nekaj let v taborišču. j Ona je bila tista, ki je skušala iz naj- skromnejše barake narediti prijeten do- mek, z neverjetno iznajdljivostjo obleči otroke in moža, da bi prikrila revščino. Zbadala si je prste pri šivanju copat in krpanju zadnjih čeveljčkov. Zakaj nobena žena ne pove, kaj je v tem žalostnem desetletju doživela, saj je bila to gotovo najbridkejša doba v I naši zgodovini. Zakaj ne pove dekle, kako ji je bilo, < ko je zapuščala dom in ko je prvič po- j gledala v tujino. Kako jo je bilo strah pred neznanim, kako je trepetala za svoje drage. Pa tudi veliko lepega in ču¬ dovitega je bilo med lesenimi hišami za žico. Marsikatera je tam dovršila šolo doživela svojo prvo ljubezen, svojo po¬ roko. Tudi roditi otroka v taborišču je poseben dogodek! In še vse, kar je po¬ tem prišlo! Odhod čez morje, nova do¬ movina, iskanje službe, tovarne, nove to¬ varišice, nov jezik, tuja miselnost.... Kdor bo čez leta pregledoval naš be¬ gunski tisk, bo imel občutek, da so sa¬ mo moški bežali in doživeli vse straho¬ te komunistične revolucije v naši domo¬ vini in izven nje. Nihče, niti naši otro¬ ci, ne bodo vedeli, kolika teža teh ža¬ lostnih dni je slonela na ženskih ra¬ menih. Pripovedovanje je lepa stvar, a zapusti le kratek vtis. Pisana beseda je pa dokument. . .Zato ni prav, da slovenska žena mol¬ či, ker samo ona bo odgovorna za to vrzel v slovenskem tisku v teh letih. Nekoč sem slišala, ko je naš človek, profesor na tuji univerzi, rekel svojemu mlajšemu prijatelju: Nikar ne poroči slovenske klerikalke, fant! Saj je to dob¬ ro in vzorno dekle, ali plašno in pasivno bitje!” Zabolela me je ta beseda, a sem si na tihem mislila, da je v njej vendar mnogo resnice. Veliko naših begunk je šlo skozi uni¬ verzo. Bile so leta in leta, skozi vso študijsko dobo, članice naših organizacij in kongregacij. Kje so vse te izobražen- ke prepojene z dobro in zdravo katoliš¬ ko miselnostjo? Zakaj nič ne napišejo? Saj ni Sreba velikih literarnih del in poezij, dovoli je preprosto in prisrčno napisati to, kar smo v resnici doživeli. Resnica sama je tako močna, da ne po¬ trebuje fantazije. Delati samo v lastnem domu, je da nes za vsako kat. izobraženko premalo Ves pravični svet se danes bori prot pošastnemu zlu, ki raste iz materiali stične miselnosti. Neprestano beremo v (Nadaljevanje s 1. strani) Churchill je mnenja, da sovjete zs držujejo pred napadom samo amerišk atomske bombe. Drugi trdijo, da nima jo dovolj petroleja in da se bodo mc rali zato najprej polastiti petrolejski) polj v Perziji. Tretji spet menijo, d. sovjeti ne potrebujejo toliko petroleja kakor mi, ker imajo na razpolago o gromne mase ljudi, ki jim nadomesti stroje. To da so dokazali Kitajci na Ko reji. SAJ VESTE, KDO GOVORI! Anglija in Francija bi se na vsak na¬ čin hoteli izogniti vojni. Stalin je pre¬ viden in bo poskušal Francijo in Itali¬ jo podminirati s skritimi podtalnim, akcijami. Evropa se zaveda, da bo boj¬ no polje v vojni med USA in ZSSR. An¬ glija dolži USA, da se je spustila v voj¬ no ki ji ni kos. Na to sem odgovoril: Saj veste, kdo to govori. 1951 JE ENAKO 1939 Današnji položaj je enak onemu 1. 1939. Mi smo napram Sovjetom danes tako, kakor je bila Anglija takrat na¬ pram Nemcem. Vojna se je že začela. Vprašanje je, ali se bo razširila in s kakšno hitrostjo. ZSSR obrača kompas. USA je že dvakrat branila svobodo, svojo in drugih. Ali smo sedaj na tem, da to storimo tudi tretjič? J IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega svetu USA: Truman je v govoru pred fi¬ nančnimi in gospodarskimi strokovnja¬ ki v Washingtor.u primerjal Stalina s Hitlerjem in Musolinijem in mu napo¬ vedal prav takšen konec, kakor sta ga doživela poražena diktatorja. Ameriški senatorji se vedno bolj za¬ vzemajo za udeležbo čangkajškove vojske v vojni na Daljini vzhodu. Ame- rikanci mu pošiljajo ogromne količine orožja in drugega vojnega materijala ter naj bi v danem trenutku izvedel inva¬ zijo v južno Kitajsko ter pritegnil Mao- cetungove čete na jug. Ameriška vojska bo do julija t. 1. mobilizirala 24 divizij. Ameriško letal¬ stvo pa bodo zvečali na 95 do 100 sku¬ pin. Prvoten načrt je znašal 84 letal¬ skih skupin. Rdeča Kitajska je zavrnila predlog komisije ZN za premirje na Koreji z noto, v kateri zahteva umik vseh tujih čet s Koreje, umik ameriške vojske in brodovja s Formoze, sklicanje konfe¬ rence sedmih držav, ki naj bi bila v Pe¬ kingu in izgon Čangkajškove delegaci¬ je iz ZN ter pripustitev rdeče Kitajske v ZN. Amerikanci so noto energično odklonili in na politični komisiji ZN predložili spomenico o obsodbi Kitajske kot napadalca z vsemi potrebnimi sank¬ cijami. Anglija, zlasti pa Indija, dela¬ ta z vsemi silami proti prestrogi ob¬ sodbi rdeče Kitajske in se zavzemata za njen vstop v ZN. Na prizadevanje Indije je Peking poslal v ponedeljek novo noto, v kateri je pripravljen “za¬ časno” prekiniti boje na Koreji, če ZN pristanejo na zahteve iz prve note. Ameriški delegat Austin je o tej drugi noti zjavil: -“Ta nota ni nič drugega, kakor navadna dopisnica, pa še ta j e poslana na napačen naslov.” Politična komisija, ki je prejela obe kitajski no¬ ti, je odložila zasedanje na predlog in¬ dijskega delegata za 48 ur. V Tokio so prispeli na razgovore z MacArthurjem: šef ameriške obvešče¬ valne službe general Smith, njegov po¬ močnik general Bolling, vrhovni povelj¬ nik ameriške vojske general Collins in vrhovni poveljnik letalstva general Vandenberg. Sklepajo, da namerava ge¬ neral Smith preurediti Mac Arthurjevo obveščevalno službo, generala Collins in Vandenberg pa z Mac Arthurjem pro¬ učiti položaj na Koreji in sploh na Dalj¬ nem vzhodu. Collins je časnikarjem iz¬ javil, da “bodo ameriške sile ostale na Koreji in nadaljevale z borbo.” Pouda¬ ril je tudi,, da bo Mac Arthur dobil v naslednjih dveh ali treh mesecih nove odelke iz USA. •i.omačem in tujem tisku, kaj bi skupnost in vsak posameznik moral narediti, da bi zaustavili nesrečo, ki grozi človeštvu. Ni dovolj, da smo bežali pred nesre¬ čo. Skušajmo po svojih močeh graditi, ustvarili tudi izven našega okolja zdravo miselnost katoliške žene. Zato nislim, da bi bilo pametno in dobro sto- liti iz svojega zatišja, razširiti svoje hzorje, svoje apostolsko delovanje. Po¬ sejmo, ali napišimo, kaj smo doživele n pretrpele. Povejmo, da se ne bojimo bodočnosti, naj bo kakršnakoli, ker bo- iti se in trpeti za dobro in pravično ‘.var navdaja človeka z močjo in vese- 'em. Nikoli ne vemo, kje in kdaj lahko apisana beseda koristi. Včasih mimo¬ hode prečitaš nekaj stavkov, ki te nav- ajo z veseljem in korajžo, te potrdijo, a si na pravi poti. Odgovorni smo za to, kar delamo, a udi za to, česar ne delamo, a bi lahko aredili. Pa brez zamere! A. U. V Tokio bo v nekaj dneh odpotoval tudi Trumanov republikanski svetova¬ lec Dulles, kjer bo s svojo komisijo pri¬ pravil vse potrebno za čim prejšno skle¬ nitev mirovne pogodbe z Japonsko. Japonci so zaprosili USA za delno oborožitev njihove vojske in za skleni¬ tev obrambne pogodbe med USA in Ja- pansko po podpisu mirovne pogodbe. Tozadevne predloge bosta proučevala Dulles in Mac Arthur. * ANGLIJA: Na angl. otoku je te dni prvič pristalo 6 letečih trdnjav, potem ko so opravile polet 8000 km brez po¬ stanka. Vsaka od teh trdnjav ima 6 motorjev za propelerje in 4 na zračni pogon, ima akcijski radij 15.000 km, povprečno hitrost 700 km na uro, 2620 eolskih topov in more pervažati 31 t bomb. V angl. vladi je mesto oboroževalne¬ ga ministra prevzel med delavci najbolj j priljubljeni dosedanji zdravstveni min. | Aneurin Bevan, idejno pripadnik levice v laboristični starnki. Vlada je prejela noto vlade ZSSR, v kateri ji slednja svetuje, naj rajši vztra¬ ja pri obdržanju angleško-sovjetskih do¬ govorov, kot pa da z Amerikanci in Francozi sodeluje pri sklenitvi načrta o oborožitvi zah. Nemčije, kajti ‘takšna oborožitev predstavlja resno ogrožanje svetovnega miru’. Podobna nota je bila poslana tudi francoski in USA vladi. * FRANCIJA: Vlada je odločno odbila sovj. namigovanje, češ, da pripravlja ponovno oborožitev kitajskih nac. čet ki so se ob Maotsetungovem pohodu za tekle na področje francoske Indokine j število prebežnikov znaša 30.000. j Obv. min. Čankajškove vlade na For- ( raozi je sporočilo franc, vladi, da je pri šlo do sklenitve dogovora mer Maotse tungom in Hočiminhom, po katerem b< I Mao priskočil Hočiminhu na pomoč, ak ! slednji ne bi zmogel v prihodnjih trel | mesecih uničiti francoskega odpora ' Indokini. * SKANDINAVIJA: V Kopenhagenu s< se zbrali zun. ministri skandinavski’ držav, da skupno preštudirajo amer. predlog o proglasitvi rdeče Kitajske z: napadalko na Koreji. Prav tako bode razpravljali o skupnem protestu Šved ske in Danske zaradi omejitve plovbe v Vzhodnem morju. * NEMČIJA Adenauer je v posebni izjavi novi narjem odbil vse ponudbe nemšk- vzhodne vlade za pričetek samo nemškil razgovorov o postavitvi enotne Nemči je: skliceval se je pri tem na dejstvo da je bila zah. nemška vlada prva, k' je ponudila razgovore na osnovi svobod¬ no izvedenih volitev v vzh. zoni, na kar pa še do danes ni dobila odgovora, skli¬ ceval 'na dejstvo, da tisti, ki je priznal ali še priznava sedanoj mejo na Poli- skem kot dokončno, ne more zastopati interesov nemštva, skliceval na to, da so zav. že davnaj pred sovjeti ponudili ustvaritev enotne Nemčije pri predhod nih svobodnih volitvah. Dokler teh ni, ne more biti razgovorov. Kljub temu odklonilnemu stališču do razgovorov pa je Adenauer sporočil vzh. nemške¬ mu prebivalstvu, da njegova vlada bor¬ be za enotnost ne bo opustila, vendar hoče pri ustvarjanju države misliti tudi na čast nemškega imena in raševanje naroda izven sedanjih meja. Vsi časopisi, prav tako pa tudi vod¬ stvo opozicijske socialistične stranke z dr. Schumacherjem na čelu so toplo po¬ zdravili Adenauerjev zavrnitveni govor Grotewoh!ovih predlogov o samostojnih Slovenci, Slovenke! Če se hočete poveseliti v prijetni, domači družbi, pridite v nedeljo 28. januarja 1951 na pustno družabno za¬ bavo Društva Slovencev. Zabavna prireditev bo v klubskih prostirih Kluba "Sumbland" na ulici Azcuenaga 350 v Ramos Mejia. Ta ulica teče vzporedno z ulico General Alvarado in klubski prostori se nahajajo v isti vi¬ šini kakor slovenska gostilna ''Ilirija". Pričetek zabave ob 17. uri popoldne. Vstopnine ni! Pester zabavni program! Postreženi boste z dobro pijačo, s pustnimi krofi in domačimi tortami. Na razpolago Vam bodo topla in mrzla jedila. Kako pridete do kluba Sumbland? S postaje Ramos Mejia vze¬ mite kolektive štev. 188 in 196, ki vozi vsake tri minute. Oba vozi¬ ta po Avda. de Mayo. Na križišču Avda. de Mayo in Alvarado iz¬ stopite. V prvem kvadru naprej vzporedno z ulico Alvarado je klub Sumbland . S postaje Ramos Mejia vozi tudi kolektiv št. 3, ki vo¬ zi po ulici Bolivar in Alvarado. Izstop na križišču Avda. de Mayo in Alvarado. Iz San Justa vozita kolektiva št. 188 in 196, s Tablade vozi do postaje Ramos Mejia kolektiv št. 2. nemških razgovorih. Posebno ugoden odmev je govor našel v Angliji. Angl. visoki komisar za Nemčijp Sir Ivone Kirkpatrick je te dni v razgovo¬ ru z novinarji obsodil ‘neplodno kriti¬ ziranje zavezniške politike v Nemčiji in pozval Nemce, naj bolj z razumom sodelujejo pri svoji lastni kakor tudi v, pri evropski stvari. — Sir Ivone je prav tako započel akcijo za revizijo vseh pro¬ cesov proti vojnim zločincem s 7 ‘naj- višjimi’ na čelu, ki sede v spandauskih zaporih. Obnovo procesov so zahtevali zlasti tisti voj. krogi Nemčije, katerim je bodoče sodelovanje pri evrop. armadi ‘otežkočeno’ spričo pripornikov — voja¬ kov v zaporih. Na obisk v Nemčijo je prispel bivši angl. min. Anthony Eden. Amer. visoki komisar McCloy je v pismu nekemu mlajšemu Nemcu pove¬ dal, da zavezniki nikoli ne bodo prisilili Nemcev k voj. obrambi lastne zemlje in Evrope, ako Nemci sami tega ne bodo hoteli. Če Nemci tega ne bodo storili po¬ tem se bodo zavezniki sami posvetili obrambi Evrope brez Nemcev. * AVSTRIJA: Darius V. Philips, šef evropske radijske postaje “Svobodna Evropa” je bil ob prestopu sovj. zone v Avstriji aretiran zaradi ‘pomanjkljivih idkumentov’. '€n železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Kardelj je 'bjavil v parlamentu, da je FLRJ skle¬ nila prekiniti vojno Stranje z Avstrijo, 'la pa se istočasno s tem še ne odpo¬ veduje zahtevam, ki ji gredo po skle- itvi mirovne pogodbe kot zmagovalki -ad Avstrijo. TANJUG je pred dnevi javil, da je reko 100 bolgarskih avionov preletelo odročje FLRJ v smeri v proti Albaniji. r aslednji dan je Tiskovni urad marša- \ Tita proglasil to novico kot ‘netočno’ i hkrati obsodil takšno ‘divje pretira- anje’, kajti pri tem poletu nekaterih --ionov je šlo za običajno kršenje jug. zemlja po kominformskih avionih. Ti- kovni urad je tudi obtožil TANJUG, -‘š da ni pooblaščen objavljati novic, i jih ni preveril. Pri letošnjih zimskih manevrih Jug. 'Om. armade so bili prvič navzoči kot pazovalci voj. atašeji zah. držav. V Vojvodini je zaradi zastrupljenja z! netilnim alkoholom umrlo doslej 30 lju- ’i, nad 200 pa se nahaja v težkem sta- riu. Ljudje so pili alkohol iz strahu vred kolero, ki se je pojavila v tem de¬ li Titove Jugoslavije. ★ Po poročilih iz Moskve je Stalin ne¬ mirno bolan. V zadnjem času je imel dva huda srčna napada in se pripravlja na prenos oblasti, ki naj hi jo imela v rokah trojka: Molotov, Bulgarin in Beria. P<> indijskih poročilih iz Moskve naj bi ZSSR pričela s plošno vojno v Evro- ui in v Aziji v prihodnjih 90 dneh. “PREGLED” ŠTIRINAJSTDNEVNIK NARODNEGA ODBORA ZA SVOBODNO EVROPO Narodni odbor- za Svobodno Evropo načrtno izvaja svoj delovni program. Že pred časom je pričel izdajati in po¬ šiljati po svetu angleško pisano publi¬ kacijo “Novice iz dežel onstran železne zavese.” V tej publikaciji so zastopane Poljska, Češko - Slovaška, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Jugoslavija in Al¬ banija, vsaka po svojem delovnem od¬ boru protikomunistov, zbranih v New Yorku. Novice, zbrane iz omenjenih dr¬ žav, ki danes ječe pod komunističnimi diktaturami, so pisane predvsem za ameriško javonst. Namenjene so zlasti uredništvom listov v Severni in Južni Ameriki in v državah Zahodne Evrope. V okviru delavnosti pcedinih narod¬ nih odborov pri osrednjem Narodnem odboru za svobodno Evropo je tudi slo¬ venska antikomunistična skupnost okrog Free Europe nedarmo pričela izdajati dobro urejevani šapirografirani štiri¬ najstdnevnik “Pregled”. V njem so v vsaki številki objavljena zanimiva poročila iz življenja trpečega naroda doma in izvlečki iz člankov v sve¬ tovnem tisku o sedanji titovi komunis¬ tični diktaturi. Izdajanje “Pregleda” toplo pozdrav¬ ljamo in samo želimo, da bi v polni meri lahko vršil nalogo, ki si jo je po¬ stavil in s tem pripomogel, da bi narod doma lahko čimprej mogel zopet uživa¬ ti resnično svobodo. ARGENTINA LEVIČARSKI elementi so znova začeli rovariti med železničarji in so iz političnih nagibov znova oklicali stavko. Min. za delo in soc. skrbstvo je stavko proglasilo za protizakoni¬ to, prometno min. je pozvalo vse žel. uslužbence, da se morajo vrniti ta¬ koj na delo. Kdor tega ne bi storil, bo takoj odpuščen. Teh ukrepov se je ministrstvo tudi držalo in je od¬ pustilo vse tiste uradnike in ostalo žel. osebje, ki se pozivu oblasti za obnovitev dela ni odzvalo. Komunis¬ tične rovarje je pa policija zaprla in bodo za svoje postopanje odgovarja¬ li po zakonu. Predsednik general Peron je spre- slušateljev fakulettejui jel skupino brazilskih vseučiliščni- kov, slušateljev fakultete za zobne bolezni iz Sao Paola in Mina Gerais. Vseučiliščniki so se predsedniku ge¬ neralu Peronu osebno zahvalili za vse gostoljubje, ki so ga bili v tako obilni meri deležni v Argentini, ge¬ neral Peron jim je pa v svojem od¬ govoru znova naglašal tradicionalno prijateljstvo med Argentino in Bra¬ zilijo. Argentinsko delegacijo, ki bo 28. t. m. odpotovala v Rio de Janeiro na slavnosti ob prevzemu oblasti nove¬ ga predsednika Vargasa, bo vodil zun. min. Dr. Paz. V njej so še mi¬ nister za promet, min. za pravoso¬ dje in poljedeljstvo, predsednik posl. zbornice in visoke vojaške osebnosti. Argentina ima v Južni Ameriki najmočnejšo trgovsko mornarico. To potrjuje Lloydov Register v Londo¬ nu, ki objavlja tonažo trgovske mor¬ narice naslednjih južnoameriških držav iz leta 1939 in leta 1949. Argentina je v razdobju od 1. jan. do 31. okt. lanskega leta izvozila v USA raznega blaga v vrednosti 191.908.670 dolarjev, v istem času je uvozila iz USA blaga za 127.707.597 dolarjev. Argentino je prejšnji teden zajel val neznosne vročine. V Capitalu se je dnevna temperatura gibala med 33. in 36. stopinjami Celzija. V Mav del Plati je pa dosegla celo 39. sto¬ pinj. Ponoči med soboto in nedeljo se je pa nebo po oblačilo ter se je nad mestom vlila ploha. V notranjo¬ sti republike so pa po nekod divjali orkani in povzročili škodo. Bilo je tudi več smrtnih žrtev. Temperatura je nato v celi republiki močno padla in imamo sedaj zmerno tople dneve s hladnimi nočmi. Pogajanja med Argentino in An¬ glijo zaradi obnovitve izvoza mesa iz Argentine v Anglijo po cenah, ka¬ kor jih zahteva argent. vlada, so v Londonu obtičala na mrtvi točki in se bodo ob gotovem času nadaljeva¬ la v Buenos Airesu. Radi tega so v Angliji morali znova znižati obroke mesa za prebivalstvo in imajo danes dejansko v Angliji 6 brezmesnih dni v tednu. Novi prometni minister Ing. Juan E. Maggi je prejšnjo sredo prisegel pred predsednikom republike gene¬ ralom Peronom. Prejšnji prometni min. polkovnik Castro j® odšel na daljši dopust, med katerim bo obis- . kal tudi Italijo, po vrnitvi bo pa do¬ bil važno mesto pri predsedniku re¬ publike. V provinci Mendoza bodo 28. t. m. volitve guvernerja, viceguvernerja in provic. parlamenta. V volilnih ime¬ nikih je vpisanih 168.611 volilcev. Prometno ministrstvo je v USA naročilo 2.000 novih velikih Mačk omnibusov. Ameriška tovarna bo na¬ ročene omnibuse dobavila do avgusta meseca t. 1. Mestna občina v Buenos Airesu bo v kratkem uvedla novo trolejbus- no linijo med Plaza Italia in Linier- som. Aconcagua, kraljica Andov, je pred^ dnevi zahtevala novo smrtno žrtev. Na višini 6.400 m je zmrznil eden od članov bolivijske ekspedicije, dva člana so pa argent. vojaški planin¬ ci rešili ter ju napol zmrznjena spra¬ vili v Puente del Inča. V provinci Tucuma'n bodo zgradili to leto bolnišnic in ostalih zdravstve¬ nih ustanov v vrednosti 48,107.660 pesov. Buenos Aires- 25. I. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice iz Za kulturnejši prevoz potnikov se za¬ vzemajo ljudje doma. Radi bi se z vla¬ ki vozili kot ljudje in ne kot živina. Številni potniški vlaki pa so v tej od komunistov ‘‘osvobojeni” deželi kljub vsem “doseženim planom” še po petih letih končane vojne nerazsvetljeni, v oknih so namesto šip deske, vagoni v zimskih mesecih nezakurjeni, da se mo¬ rajo potniki v temi prerivati iz vagona v vagon ter zmrzovati. Nakazila za nakup krompirja si je prisvajal Miro Gregorič, referent za po- rtšniške nakaznice pri poverjeništvu za trgovino in preskrbo pri mestni občini v Ljubljani. Nakaznic je izmaknil za približno 4500 kg krompirja ter jih je razpečal s pomočjo svoje tašče Hermi¬ ne žgur, Marjana Gantarja, Franca A- piha in Evgena Čemarnika. Vsi bodo prišli pred sodišče. V Starem trgu v Slovenjgraškem o- kraju so “razkrinkali” člana okrajne skupščine Pavla Gamsa, ki da je s svo¬ jim sabotiranjem zakrivil, da niti “kra¬ jevni ljudski odbor” niti politična orga¬ nizacija niso mogli priti “na zeleno ve¬ jo” ter se je volitev v odbor ljudske fronte udeležilo samo 57%. Med ljudi je sejal tudi nezadovoljstvo in netil ne¬ soglasja na sestankih, sam pa ni volil niti v zvezno skupščino, niti v odbore fronte, za ljudsko posojilo je pa kar dejal, da ne da niti beliča. S tem se pri komunistih zelo zameril in so ga sedaj izključili iz okrajne skupščine. V Ljubljani so ustanovili Društvo ar¬ hitektov . Predsednik društva je arh. Stanko Rorman, tajnik Danilo Fiirst. Zborovanje so pozdravili ing. Marjan Tepina, predsednik komiteja za komu¬ nalne zadeve in rektor Tehn. visoke šo¬ le ing. Alojzij Horvat. V Tuzli je po tridnevni razpravi so¬ dišče obsodilo 17 četnikov. Obtoženi so bili pokolja 86 ljudi v Sopolnici. Obso¬ jeni so bili: Na smrt z ustrelitvijo 4, drugi pa na zaporno kazen od treh do dvajset let. Večina obtožencev se je po vojni skrivala po raznih krajih in goz¬ dovih. Zaradi neizpolnitve obvezne oddaje je titovo sodišče v Ljubljani zopet ob¬ sodilo več kmetov. Obsojeni so bili: An¬ ton Lazar iz Rovt na 3, Janez Zalar iz Jezera na 8, Janez Modic iz Vnanjih goric pa na 6 mesecev zapora. Jankovič Savo, tehnik iz Rožne doli¬ ne v Ljubljani, je pijan vozil z mo¬ torjem po Dolenjski cesti proti Rudni¬ ku. Med divjo vožnjo je podrl potnika Radovana Rudolfa, ki je zaradi poškodb med prevozom v bolnišnico umrl. Jan¬ koviča je sodišče obsodilo na eno leto in 3 mesece zapora. V Kočevju so komunisti postavili za poverjenika za trgovino in preskrbo An¬ tona Muhiča, ki je gospodaril tako, da so ga nazadnje zaradi splošnega ogor¬ čenja ljudstva morali vtakniti v zapor. Poročilo o njegovi aretaciji v. ljubljan¬ skemu vladnem tisku pravi, da je “raz¬ metaval živilske fonde zajamčene preskr¬ be.”. Muhič je tako od 1. junija do 31. oktobra 1950 izdal iz zajamčene preskr- | be neupravičenim potrošnikom 28.000 j kg moke, 5.000 kg drugih žitaric, 1,388 kg maščob, 828 kg sladkorja, 24 kg ka¬ ve, ^2 mila in 370 kg riža. Tridesetletnico prve slovenske matu¬ re na gimnaziji v Maribori so proslavi¬ li lani v Mariboru. Na slavnost so prišli ge živeči profesorji, tako Janko Lesko¬ šek, ki je sedaj načelnik ministrstva za znanost in kulturo, dr. Adolf Pečovnik, gimn, ravnatelj v p., Josip Ribarič, dr. Pavel Strmšek, Josip Pirnat, Ivan Mrav¬ ljak in bivši ravnatelj gimnazije dr. Jo¬ sip Tominšek. Med ted. matpranti so med drugim dr. A. Slodnjak, dr. Milan Goljevšček, projektant hidrocentral, ing. Vratislav Bedjanič, prof. Tehniške viso¬ ke šole in drugi. Umrli so: Jožefa Peče v Ljb., Kata¬ rina Kopač v Ljb., Ivan Poljanec, žpnk. na Trsteniku pri Kranju, Ivan Murn, pošt. uslužbenec v Ljb., Marija Urbanc, vdova po žel, urad. v Ljb., Anton Jerli v Ljb., Ivana Resnik v Ljb., Elizabeta Peter, roj. Vraz v Hardeku pri Ormožu, Jože Zavadlav v Ljb., Damjan Maselj na Brdu pri Lukovici, Marija Hafner, biv. mesarica v Mojstrani, Janer Marolt na Bledu, Marija Bernetič, roj. Babič v , Dolenji vasi, Ivan Vilfan, orožn. v p. v | Kranjski gori, Uršula Žolnir, vdova po nadučit. v Ljb., Anton Žitnik v Črni va¬ si pri Ljb., Franc Jenko v Preski, Roza Boškin na Jesenicah, Anica Šprohar v Ljb., Ivan Rus, pos. in biv. gost. na Bledu, Franc Borštner, elektromonter v Litostroju v Ljb., s. Donata Marija Pez- devšek, usmiljenka v Sostrem, Dr. Franc Spiler-Muys v Ljb., Marija Štrikberger v Ljb., Terezija Umek, roj. Hočevar v Tržišču, Alojzija Obradovič, roj. Nieder- mtiller v Ljb., dr. Mirko Triller, odvet¬ nik v Ljb., Marijana Petelin, roj. Pri- i stovec v Kamniku pri Preserju, Stane j Semenič, elektrotehnik v Ljb., Franja ! Majerle, roj. Oset v Vojniku, Leopold Božič v Ljb. Franc Rutar na Uncu, Ana Robek v Celju. V Beogradu so obsodili na tri leta pri¬ silnega dela biv. guvernerja Narodne j banke dr. Ozrena Blagojeviča, ki je ho- ] tel pobegniti v inozemstvo ter je pred ! poskusom pobega vzel iz državne bla¬ gajne 1,200.000 dinarjev in več tisoč do- i larjev. Srednje šole v Titovini ne dajejo več zadostne podlage za visokošolski študij, i To so ugotovili v Beogradu na posveto- S vanju vseuč. in gimn. profesorji ter po¬ močniki ministrov za znanost in kulturo iz vseh republik. Zaradi tega so skleni¬ li, naj univerzitetne katedre ocenjujejo | rokopise in osnutke gimn. šolskih knjig ; radi boljše povezave pouka na srednjih J šalah in na vseučilišču. Predlagali so tu- i di, naj se inšpektorati za posamezne : učne predmete na gimnazijah poverijo j vseučiliškim profesorjem. Profesorji gimnazij naj bi po nekaj le- : tih praktičnega dela hospitirali po leto i dni na fakultetah, da bi spoznali napre¬ dek svoje stroke in tako mogli dajati svojim dijakom boljšo pripravo za štu¬ dij na univerzi. Profesorji medicinskih fakultet so že¬ leli, naj bi profesorji gimnazij dajali maturantom, ki žele študirati medicino, karakteristike o njihovi sposobnosti in i o drugih pogojih za obvladanje medicin¬ skega študija. Slovenska zgodovina je nova knjiga, ki sta jo napisala predvsem slušateljem Višje pedagoške šole Vasilij Melik in Ferdo Gestrin. Vanjo je zajeto razdo¬ bje od leta 1813 do 1914. Snov sta pisa¬ telja razdelila na štiri poglavja: prvo obsega zadnjo dobo fevdalizma, od Na¬ poleonovega poraza 1813 do 1848, dru¬ go poglavje revolucionarno leto 1848, ko se pojavi dunajski program Zedinje¬ ne Slovenije, v tretjem poglavju je ob¬ delano obdobje razvoja kapitalizma pri nas, nekako do 1894, katerega drugi del — po 1. 1870 — je doba formiranja po¬ litičnih strank, četrto poglavje pa nam pokaže Slovence v obdobju imperiali¬ stičnega pritiska do izbruha prve sve¬ tovne vojne. Pisatelja sta si delo razde¬ lila tako, da je Vasilij Melik obdelal prvi dve poglavji, Ferdo Gestrin pa tretje in četrto. Knjiga je pisana tako, kakor morajo biti sedaj pisane knjige pod Titovo ko¬ munistično diktaturo ter je zato “sklad¬ no z naukom o dialektičnem materializ¬ mu poudarek zgodovinskega orisa na gospodarskem, socialnem in političnem razvoju Slovencev” (J. Mravljak, Slov. Poročevalec). Socialna skrb komunistov v praksi. V ljb. tisku beremo naslednje vrstice o odpustu iz službe vdove z dvema otro¬ koma: “Uprava internata železniške indu¬ strijske šole v Mariboru je odpustila iz službe šiviljo Jerico Šauperl. Za vzrok je uprava navedla neizpolnjevanje de- Škof dr. Gregorij Rožman Društvu Slovencev Cleveland, 16. januarja 1951. Društvu Slovencev se za božična in novoletna voščila najlep¬ še zahvaljujem! Vsem Vašim članom želim leto 1951 po božji milosti zdravo in uspemo. Vstop v novo leto je letos izredno te¬ men in negotov. Nas pa vse to toliko ne straši, kdor veruje v Boga, ki ni des- interesiran na nas. Ve, da so še druga pota, ki jih človeška mo¬ drost ne pozna — po njih pa. hodi Bog. V tem smislu: pogum in zaupanje tudi v letu 1951! Pozdrav in blagoslov! t GEGORIJ ROŽMAN, l. r. lovnih pogojev in da je zaradi prepirov s sodelavkami ovirala delo celotnega ko¬ lektiva. Ta prepir pa je obstajal v tem, da je Šauperlova po končanem delu za¬ htevala novo in ji je preddelavka odgo¬ vorila, da v delavnici nima kaj govoriti in da bo itak dobila svoj denar, čs de¬ la ali ne. šauperlova pa ji je ugovarja¬ la, da s tem učenci šole trpe škodo. S tem pa je že “ovirala delo celotnega ko¬ lektiva”. Zakonitost odpovedi ilustrira tudi to, da so vdovi očitali, da pred jed¬ jo moli.” Vlada v Ljubljani je sklenila, da se Komite vlade LRS za fizkulturo, Upra¬ va za radiodifuzno službo pri vladi LRS in Komisija za kinematografijo pri vla¬ di LRS ukinejo. Njihove posle prevza¬ me predsedstvo vlade. Za glavnega tajnika vlade * LRS je imenovan Boris Kocijančič, dosedaj po¬ močnik predsednika Sveta vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo oblasti. Za glavnega ravnatelja “Triglav-filma” je pa bil postavljen dr. Danilo Dougan, do¬ sedaj predsednik Komiteta vlade LRS za fizkulturo. Koledar Svobodna Slovenija za leto 1951 lahko kupite na sledečih krajih: 1. Pisarna Društva Slovencev, c. Victor Martinez 50; 2. Časa Boyu, Olazabal 2336; 3. Santeria y Papeleria "Santa Julija", Victor Martinez 39; 4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al- varado 350, Ramos Mejia; 5. Slovenska hiša na Blanco En- calada 149, Villa Martelli; G. Ivan Žnidar, brivski mojster, “Los Alpes" - Drysdale 5614, Carapachay. 7. Janez Lužovec, Brown 423, Quilmes. 8- Homan Pavle, Temple 2147, Munro, FCNGB. CENA KOLEDARJU 32 PESOV. vseh Slovencev globoko in občuteno so¬ žalje. Pokojnega Lojzka pa prosimo naj se nas vseh spominja v nebesih pri Ma¬ riji Pomočnici in bi. Dominiku Saviju. Cordoba Slovenci v Argentini Muemos Aires OBČNI ZBOR KAT. STAREŠIN V nedeljo dne 14. jan. so imeli člani Slov kat. akad. starešinstva v Buenos Airesu svoj redni letni občni zbor. Po¬ sebne pismene pozdrave je poslal čla¬ nom starešinstva za to priliko predsed¬ nik dr. Miha Krek želeč jim mnogo uspeha pri deti. — Po poročilih odbor¬ nikov je bil za novo dobo izvoljen na¬ slednji odbor: predsednik prof. Ivan Pri¬ jatelj, podpredsednik dr. Frido Pogač¬ nik, tajnik Ruda Jurčec, blagajnik Lov' ro Jan, ravn. Bogomil Remec, prof. Lojze Gerzinič, dr. Franc Bajlec, člani odbora. V nadzorstvu so gg. dr. Kačar, dr. Komar in notar Lesar, predsednik razsodišča pa je g. dr. Leopold Eiletz. OSEBNE NOVICE V argentino je prispel v sredo, 23. t. m. Ivan Arnšek, sin krojačkega moj- i stra Janka Arnška. j t Alojzija Grohar. Iz Sorice je pri- I spelo žalostno sporočilo, da je na nove- | ga leta dan tam umrla blaga slovenska j mati ga Alojzija Grohar. Pokopali so jo j | dne 3. januarja t. 1. na farnem pokopa¬ lišču v Sorici. Doma žaluje zanjo njen i mož, pet sinov in dve hčerki, tu v Ar- I gentini pa sin Ignacij. Ob težki izgubi ljubljene žene in matere izrekamo vsem iskreno sožalje. XXX t Lojzek Erzetič. V četrtek 18. januar¬ ja je po dolgi bolezni umrl v Boki ko¬ maj 10 letni Erzetičev Lojzek, edini sin Erzetičevih, ki so prišli iz Primorskega v Argentino že pred 20 leti. Lojzek je umrl prav svetniške smrti. Ves čas. njegove bolezni so ga obisko¬ vali števini duhovniki, ker je bil goje¬ nec salezijanskega zavoda v Boki. Dom pokojnega Lojzka se je čez noč napolnil z venci. On pa je, še v smrti prijazno se smehljajoč, ležal pokojno med rožami. Mladinski dom iz Ramos Mejia je svojemu malemu prijatelju po¬ slal krasen venec z napisom: “Lojzku Albertu v zadnji pozdrav — slovenska mladina iz Ramos Mejia”. Ko so prinesli njegovo truplo v cer¬ kev. kamor je tako rad zahajal in kjer je vsak dan ministriral, so mu pred krsto položili njegovo ministrantsko obleko. Pogrebne molitve je ob številni udeležbi mladine in asistenci domače duhovščine opravil salezijanec Janko Mernik. Osamelim staršem izrekamo v imenu Po daljšem času; se Vam oglašam tu¬ di jaz iz Sant Urbana in Vam pošiljam naročnimi za Svobodno Slovenijo s proš¬ njo, da mi jo še naprej redno pošilja¬ te. Vsake številke sem zelo vesel in jo z ženo vso prebereva. Tukaj sva z ženo edina Slovenca in nama je zato Svobod¬ na Slovenija, kadar pride, še dražja. Tu nama gre prav dobro. Sam imam še dosti dobro plače, žena pa vodi maj¬ hno gostilnico, ki sva jo odprla, in ta¬ ko tudi ona zasluži. Živiva dobro in tu¬ di domače lahko podpirava s paketi. Do¬ sedaj sva jih poslala že 15. Vse znance in prijatelje v Argentini in drugih državah pozdravljata Matevž in Jela Jenko. Vse naročnike našega lista, ki še niso poravnali naročnine za leto 1950, prosimo da to store takoj v teh dneh. Prihranite nam delo in stroške s pošiljanjem opominov! Pridite na zabavo Društva Slo¬ vencev v nedeljo 28. januarja 1951. Začetek ob 17. uri. Prijetno se boste zabavali v domači druščini. Marija Poženel, rojena 5. 9. 1922 v Logatcu naj se javi v pisarni IRO na ul ; ci Guido 2499 v Capitalu. HUGO WAST 55. j 6 6 6 DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. •“Kako hitro napredujem po poti te svete svobode in te svete in deviške lju¬ bezni!. . Za hip je odložil pero, da je zbral svo¬ je spomine, nato pa nadaljeval: “Resnjeno je, kar je rekel že Bog, ko je ustvarjal prvega človeka: Ni do¬ bro človeku biti sam! Potrebuje tovari¬ ša po svoji podobnosti. Čeprav ta žen- s ka ne more biti moja žena v zemskem pomenu besede, mi je več kot sestra, je zena moje duše!” Ta način mišljenja je postal zanj že prav značilen: kakor hitro se je dal za¬ vesti ljubezenskemu vzgibu, je takoj za¬ čutil potrebo, da. se obregne ob cerkve¬ no disciplino ali bogoslovje, da opraviči to, kar katoliška moralka prepoveduje. In nasprotno: kadarkoli se je uprl Ri¬ mu, se mu je zazdelo, da je prerok, in upor je imel pridih slabosti njegovega mesa... Tega dne je pisal: ‘Nebeška noč — blizu nje!” ‘'Angeli naju lahko gledajo in poslu¬ šajo, kajti najim3 ljubezen je čista, brez najmanjšega madeža! Sva dva v eni sami duši! Zakladi moralnega in re¬ ligioznega življenja se gromadijo v mo¬ jem naročju. Danes čutim kot nikoli po¬ prej, da sem z vso vero in ljubeznijo v katolištvu!” In drugič je oče Simon zapisal v svoj dnevnik to, kar je oče Placid v Buenos Airesu imenoval ‘‘napačno ocenjevanje j grehov.” j “To, kar sem storil, ko sem priznal I svojo ljubezen, ni navadno, bežno in za življenje nepomembno, dejanje, ki se lahko jutri razblini in ne zapusti za sa¬ bo več sledu kot spomin, ki je sicer lep, pa prazen. To, kar sem storil, bo ostalo za vso večnost v dveh dušah za sedaj, potem pa, pod drugo obliko, v vseh dušah, ki bodo prejele protiudarec tega dejanja. Je to substanca neizmer¬ ne vrednosti, ki sem jo nagomilil v svo- , jem bistvu. So to skrivnostne naplavine, I ki jih je v meni pustila reka življenja, da pripravim prst za bodoče tisočletje...”! ‘In to, kar me čudi, ali bolje poveda¬ no, to, kar mi priča nazorno o božji pri¬ sotnosti v podobni ljubezni, je nedopo¬ vedljiv mir v vsem mojem bitju ob tako velikem, doslej nepoznanem duhovnem razkošju!” “Ko sem prišel iz njene kabine, že po polnoči, je napolnjevala moje srce ne¬ izmerna sreča, in ko sem se vlegel spat v svoji ozki samotni kabini pod podobo križa, je bil mir moje vesti popoln.” To noč, preden je zaprl dnevnik, pa se je oče Simon spomnil očeta Placida, ki se ni dal nikdar zapeljati medeni po¬ božnosti besed, odkrivajoč večkrat pre¬ pade skušnjav v navidezno pobožnih stavkih. Z jezo in trdovratnostjo je dodal ne¬ kaj vrstic, v katerih je podčrtal svoj nov polet. "Letim in ne vem kam. Ne vidim de¬ set korakov naprej. Ne vem, ali je to nadaljevanje moje dosedanje poti, ali pa nova pot, po kateri še nihče ni šel. Ali pa je prepad?” ‘‘Delal bom za večnost. Nimam upa¬ nja za sedanje življenje. Nimam ga, ker hovnik, in nimam namena »topiti iz reda. Nimam ga, ker sem katoliški du- hovink, in nimam namena stopiti iz Cerkve...” “Oh, katoliška Cerkev! Resnično kral¬ jestvo božje na zemlji, kako težka le¬ žiš nad dušami in nad vso družbo!” “Oh. cerkvena tiranija! Najstrašnej¬ ša od vseh! Oh, Gospod, ki si rekel v Evangeliju: ‘Moj jarem je sladak in mo¬ je breme lahko.’ To ni res! Ni bolj gren¬ kega jarma, kakor je Tvoj, Gospod!” Drugi dan poti. i Avijon je plaval nad Sondskim otoč- j jem, kakor sončni žarek skozi prozor¬ ni zrak. Vodila ga je Ivana Tabor. Ob njeni strani je sedel pater Simon, kate¬ rega žalostne oči so z začudenjem gle¬ dale neizmerno nebesno prostornino, odkoder je pribežala njegova duša, in | strmel nazvdol na majhen svet, ves za- ! vit v oblake, kamor se je ta duša za¬ tekla. To jutro je napisal v svoj dnevnik: “To jutro se nisem drznil maševati. 1 Ko me je ona videla, je rekla, da imam mrzlico.” ‘Vi imate vedno v jutro mrzli¬ co’, mi je rekla. ‘Morda slabo spite?’ “Nisem odgovoril. Potem sva govorila \ o Antikristu. Hotel sem ji recitirati to, ! kar piše o njem apostol Pavel v dru- I gem pismu Solunčanom. pa me je pre¬ kinila z žalostnim glasom: ‘Zakaj ga imenuješ človeka Greha, ali Sina Po¬ gubljenja? Zakaj ga katoličani sovraži¬ te še pred njegovim rojstvom?’” ‘‘Res¬ nično nisem vedel, kaj naj bi odgovo¬ ril. Danes hoče, da jo pospremim v ka¬ bino, kjer je krmilo. Sama hoče voziti svoj avijon s svojo majhno in sladko ročičo, ki bo nekoč, naslonjena na moja ramena, zaobrnila tudi tek in zgodovino Cerkve.” Nekaj trenutkov pozneje se je že na¬ hajal skupno z Ivano Tabor. Bila je vi¬ deti raztresena, njen pogled je bil na¬ perjen v globoko obzorje. Nabrala je senca z veliko silo, da bi se miselno osredotočila. Od časa do ča¬ sa je s svojimi kretnjami uravnavala smer. O, da bi mogel videti v njene misli in spoznati stvari, skrivnostne in daljnost- ne, ki jih zamišlja njena duša! Bedni redovnik se ni mogel vzdržati začudenja ter ji je zašepetal sveto¬ skrunsko obrnivši nanjo verze, vzete iz biblijske Pesmi nad pesmimi: “Negra sum, sed formosa! Črn a sem, toda lepa, kakor šotori iz cedrovine in kakor bivališče Salomonovo.” Ona se mu je prikupno zasmejala, se pogladila čez senci in mu odgovorila z drugim verzom iz iste svete pesmi, ne da bi odvrnila oči od sinje proge: “Nikar si ne dalej skrbi zaradi tega, ker sem črna, kajti sonce me je pogle¬ dalo.” Nekaj minut sta molčala oba, dokler ni ona vprašala: “Kaj pravijo o Antikristu katoliški bogoslovni razlagalci?” ‘‘O Antikristu so bile napisane cele knjižnice/’ je odvrnil menih. “Njegov prihod je vprašanje vere v katoliški Cerkvi, kajti prerokujejo ga prerok Da- nijej in trije izmed štirih evangelistov. Potem ga opisuje sveti Pavel v drugem pismu Solunčanom, ki sem Vam ga hotel povedati, pa ga niste hoteli poslušati. T« je popisano tudi ime, ki ga še noben izmed razlagalcev ni razgonetil in se Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. I. 1951 SLOVENCI PO SVETU Brazilija Ker z velikim veseljem redno pre¬ jemam Svobodno Slovenijo sem v Blumenau, se Vam moram srčno za¬ hvaliti za Vašo naklonjenost. Vsako šte¬ vilko težko pričakujem in ko jo dobim, zvečer ne grem spat, dokler ne prebe¬ rem vsaj glavnih člankov, čeprav sem dostikrat precej utrujen. Za nas, po svetu raztresene Slovence, je Svobodna Slovenija velika uteha. V listu je za nas mnogo zanimivega in poučnega ter ko¬ ristnega. Nekako težko mi je, ko prebi¬ ram pisma Slovencev po svetu, ker sem jaz s svojo družino tako sam v tem kra¬ ju in jih je povsod drugog več. Ti so lahko srečni, ker se lahko večkait zbe¬ rejo, pogovorijo in razveselijo ob ne¬ deljah pri cerkvi po maši, kakor je bilo to nekdaj pri nas doma v navadi. Pa kaj hočemo. Treba je pogumno vztrajati in čakati, kaj nam bo prineslo novo leto 1951. V Svobodni Sloveniji sem v zadnjih štvilkah veliko bral o novem kole¬ darju, ki site ga izdali v Argentini. Tu¬ di jaz bi ga rad imel in Vas prosim, da mi ga čim prej pošljete, da bom imel to zanimavo knjigo slovenskih emigran- I tov v svoji knjižnici kot dokument na čas, koje svobodna slovenska beseda lahko živela samo v svobodnem zamej¬ stvu, med tem, ko jo doma komunistični nasilniki zatirajo. Vsem Slovencem v Argentini, posebno pa Vam pri Svobodni Sloveniji, želi vso srečo v novem letu Družina Planinčeva iz Blumenau-a. Tudi mi v Itauni se Vam najlepše za¬ hvaljujemo za Koledar Svobodne Slo¬ venije, ki je gotovo najbogatejše berilo, odkar smo begunci. Mi doma se nismo mogli razvrstiti in smo se celo pričeli skušati, kdo ga bo prvi dobil v roke. Tudi Svobodna Slovenija nam zelo u- gaja. Najlepše Vas pozdravljam Anton Lavrič. Koledar Svobodne Slovenije je po dol¬ gi poti le prispel tudi k nam v Parahi- bo. Prav veseli smo ga bili. Sedaj gre iz rok v roke. Vsakdo bi ga hotel prvi bra¬ ti. Še naša mala Romanca nam ne da miru ter hoče vedeti vse podrobnosti o objavljenih slikah. Za vsako posebej vprašuje: “Ali je to tudi pri nas doma?” Ko smo odhajali od doma, je imela še- EISENHOWER V EVROPI Eisenhower je v Londonu novinarjem odgovarjal z molkom, poudarjajoč samo, da je trenutno toliko stvari na svetu, o katerih morajo vojaki molčati, ker so to zadeve samo diplomatov. Iz Londona je poletel v Lizbono, kjer mu je vlada obljubila vso pomoč, vendar si vlada sama ni na jasnem, kako bo mogoče to pomoč prevesti v resničnost, ako bo še nadalje špansko ozemlje izklju¬ čeno iz kombinacij zah. obrambe. Do¬ stojnemu sprejemu in mirnemu zadrža¬ nju prebivalstva v Lizboni niso sledili Italijani, ki so pozvani po svojih sindi¬ katih in KP priredili celo vrsto štrajkov in demonstracij; rezultat: 11 mrtvih, precej ranjenih in zapori napolnjeni. Kljub težkemu vzdušju, ki je ležalo nad Rimom, kot pravijo vsi tuji dopisniki, se je Eisenhower nemoteno razgovarjal z De Gasperijem, drugimi vodilnimi poli¬ tiki, predvsem pa z obrambnim min. Pacciardijem. Iz Rima se je Eisenhower podal v Nemčijo, kjer je imel najprej razgovore z vis. komisarji, nato pa tudi z večjim številom Nemcev. Posebej se je eno uro razgovarjal z Adenauerjem ter sko¬ raj pol ure z generaloma Speidelom in Heusingerjem. Ponovno je bilo poudar¬ jeno, da brez nemškega pristanka Nem¬ cev ne bodo ponovno oborožili. Skušal pa je Eisenhower, kot vedo to povedati nekateri viri, dopovedati Nemcem, da ob njih neudeležbi meje evropske obram¬ be ne bodo šle ob abi, temveč morda na ^ Renu, ako ne še bolj proti zapadu. Vse- j kakor je moral biti Eisenhower v svo¬ jih izvajanjih precej optimist, če je | predstavnik socialistov dr. C. Schmid po končanem razgovoru dejal: “Tretje sve¬ tovne vojne ne bo!” AMERIŠKI PROTINAPAD! NA KOREJI Na Koreji so Amerikanci spet prešli v napad ter potisnili bojno črto spet da¬ leč proti severu. Približali so se Seulu na 18 km, Inchonu na 8 km, zavzeli Wonju in pritiskajo na umikajoče se ki¬ tajske čete. Ameriškemu glavnemu sta¬ nu je kitajski umik delno nerazumljiv, ter zato previdno pošilja svoje čete v borbo, ker računa na nova presenečenja. Dejstvo je samo to, da se je vreme iz¬ redno izboljšalo ter je spet stopilo v pol¬ no akcijo ameriško letalstvo, ki prinaša komunistom ogromne žrtve. Amerikan- cem se je s pomočjo letalstva tudi po¬ srečilo južno od Wonju-a obkoliti 30.000 rdečih Kitajcev, ki jim • grozi popolno uničenje. MacArthur je obiskal bojišče v prvih linijah ter se po kratkem pregledu po¬ ložaja vrnil v Tokio. Po obisku šefa j amer. štaba Collinsa in Vandenberga i je bilo zamenjanih tudi nekaj generalov j na Koreji, ki bodo prevzeli važne polo- | žaje v vojnem ministrstvu v Washingto- ; nu. Med njimi je tudi poveljnik ameriš- 1 kega letalstva na Daljnem vzhodu gene¬ ral 0’Donnell, ki je izjavil, da bi bilo treba “Kitajsko in Mandžurijo zasuti z atomskimi bombami.” "HOTEL GARDENI A” - MM DEL PLATA PLAYA PEKLA -- AVENIDA INDEPENDENCIA 1122 — T. E. 2-38-57 Odprt celo leto. Sobe imajo razgled na morje Kuhinja domača-primorska. — Dnevno sveže morske ribe. — Cene zmerne le 3 mesece. Tu prave otroške družbe nima in ste v tem oziru pri Vas mnogo na boljem. V koledarju smo prišli že do “Zamej¬ ske potovke”. Tu v Braziliji nam je prav žal, da “nas je pozabila”, vendar se to¬ lažimo, da se bo letos gotovo oglasila tudi pri nas. Včasih nam je res kar hu¬ do, ko že po dveh letih tu z nikomer ni¬ smo še govorili slovenski. Prosimo Vas, potovki na vsak način povejte, naj se iz Ria vozi z avtobusom čez Petropolis k nam. Bo imela občutek kot da se vo¬ zi na “veliki zvonar”. Pa bo tudi hitre¬ je prišla kot z vlakom. V štirih urah bo že v Parahibi, tu pa naj vzame kar tak¬ si in se z njim zapelje v hotel Salutaris. Naša stavba je bila prej namreč zida- ha za hotel, pa so jo potem prezidali in spremenili v stanovanja. Stroške iz Ria ji bomo že povrnili. Prav lepo Vas vse pozdravlja. družina Kovač-eva. Kanada PRIREDITVE V Torontu so se spomnili Miklavžega godu- Priredili so igrico; nastopil je tu¬ di peklenski zbor iz Gerzinieeve opere¬ te, nakar je sledilo obdarovanje otrok. Odziv je bil zelo lep. Dvorana je bila či¬ sto polna. Zopet smo začeli s prosvetnimi veče¬ ri. Na prvega je prišel g. Anton Grdina iz Clevelanda in je kazal skioptične sli¬ ke iz življenja Slovencev v Kanadi, Združenih di*žavah in doma. Drugi pro¬ svetni večer je bil v spomin dr. Koroš¬ ca ob desetletnici njegove smrti. Pro¬ svetni pevski zbor je priredil pisan ve¬ čer dne 30. decembra. Nastopil je z bo¬ žičnimi in narodnimi pesmimi. V sobdto 13. januarja je cerkevni odbor pripravil zabavni večer. Društvo Najsvetejšega imena pa pripravlja za predpust igrico Lumpacij Vagabund. ROJSTVA Ivan in Marija Kukoviča sta dobila punčko Marjanco (Marijo Ano). Potoč¬ nik Blaž in Angela roj. Škrlj sta dobila sinčka Tomaža. Hinku in Francki Kre¬ gar Erčulj, se je rodila hčerka Dorote¬ ja. Francu in Štefaniji (Martihofer) Ja- grinec je Bog podaril punčko Frančiško Marijo. Naše čestitke! POROKA Jernej Kramar iz Šmarja pri Ljublja¬ ni ae je poročil z Marijo Erjavec. Nje¬ gov brat Lojze pa je vzel za ženo Franc¬ ko Petrovčič iz Horjula. Matija Bajt, staronaseljenec, doma iz Cerknice, se je poročil z Ivanko Buh, novonaseljenko Vsem znancem v Argentini sporočam žalostno novico, da je dne 1. ja¬ nuarja 1951 umrla na svojem domu v Sorici v starosti 66 let moja ljublje¬ na mama ga ABAhfZlJA GlROBBAM K večnemu počitku so jo spremili 3. januarja t. 1. na domače pokopa¬ lišče v Sorici. žalujoči sin Ignacij Buenos Aires, 20. januarja 1951. iz Lučin. Ivan Prezelj iz Žirovnice je popeljal pred oltar Francko Smrtnik iz Dobrave. Poročila sta se še Tone Fer- kulj iz Strug in Marija Klara Kern iz Ljubljane. V Guelphu sta se pa vzela Lojzo Petrič in Cilka Dimnik iz šmart- na pri Ljubljani, čestitamo! BOLNIKI Rado Paznar je v bolnišnici v Toron- ut že kake tri mesece. Anica Ferkulj, ik je bila dalj časa bolna, je ozdravela. SMRT MED NAŠIMI LJUDMI Zakoncema Stanetu in Vidi (roj. Ma¬ te) Korošec je umrla novorojenka. Sta- ronaseijenec. Prekmurec Štefan Forjan se je pa pri delu na polju smrtno pone¬ srečil. Povozil ga je traktor. Naše so¬ žalje! OBVESTILA Vse prijatelje prosim naj odlože obi¬ ske n a Isli Hiawathi — Rio Capitan — Tigre v času od 2. do 27. februarja. Luka Milharčič. Slovenci v Argentini ki žele kole¬ dar Svobodna Slovenija za 1951 prejeti po pošti, naj to sporočijo na ' upravo Svobodne Slovenije, Victor ! Martinez 50, Buenos Aires. Obenem i z naročilom naj pošljejo tudi kupni¬ no v znesku 32 pesov in 2 pesa za poštnino ter ovojnino. Skupno 34 pesov. Pri naročilu več izvodov stane poštnina in ovojnina le za prvi izvod 2 pesosa, za nadaljnje izvode pa po 1 peso. Denar nakažite s giro postal. Koledar Vam bomo poslali s pri¬ poročeno pošto v trdnem in dobrem ovoju. * * * Obenem z naročilom nam nakaži¬ te tudi denar in ne šele po prejemu koledarja! PORAVNAJTE NAROČNINO CERKVENI OGLASNIK FANTOVSKE DUHOVNE VAJE od 3. do 6. febr. 1951. Dom duhovnih vaj za fante je salezi- j janski zavod Leon XIII, calle Dorrego 2111, Buenos Aires. Najlažje najdeš ta zavod, če izstopiš na Subte B na Dorrego in. potem greš i peš do zavoda,, okrog 10 kvader. Pravtako in še bližje je iz Subte D, j kjer se pelješ do Palerma, greš po cesti J Santa Fe do Dorrego, po kateri je po- I tem samo še tri kvadre do zavoda. Enako, če se pripelješ z vlakom na I postajo Palermo. Blizu sta tudi postaji T Colegiales in Chacarita. Vsak fant naj prinese s seboj rjuhe in vsaj eno deko, brisačo in vse osebne potrebščine razen žlice. Začetek duhovnih vaj je v soboto 3. I febr. ob 6ih zvečer. Konec pa na pustni 1 torek opoldne s kosilom, nakar sledi | poštena pustna zabava. Prijaviti se morete v dušnopastirski •; pisarni, pri odbornikih SFZ in v Mia- 1 dinskem domu. Voditelj duhovnik vaj. j *** * Maša zadušlnica za pokojnega Rudolfa Borisa Rajerja, ki se je nedavno po- ’ nesrečil z letalom, bo dne 28. januarja ob enajstih v cerkvi Santisimo Sacra- : inento — vogal c. Santa Fe in calle San Martin v Capitalu. DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO. ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. i 9 A N E T H g €ia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 KAM BOSTE ŠLI V NEDELJO 28. JANUARJA? V Ramos Mejio na za¬ bavo Društva Slovencev! Tom bo znancev in prijateljev, veselja, do¬ bre jedače in pijače! TRANSITO Encomiendas Intemacionales CANGALLO 439, of. G02 Uradne ure od 9. dop. do\ 18. pop. Zahtevajte nov cenik! bo verjetno razložilo šele tedaj, ko bo prišel njegov dan.” “Kašno je njegovo ime?” je vpraša¬ la Ivana Tabor. In pater je počasi recitiral 18 verz iz znamenitega trinajstega poglavja: “Tu je modrost' Kdor ima razsvetljenost, naj preračuna ime Zverine, kajti pome¬ ni tudi ime človeka; in to število je 666 ..” Ivana Tabor se je ugriznila v ustni¬ co. Ujezilo jo je, da je imenoval “Zver” najlepše bitje, ki se je kdaj porodilo iz ženske. “V dvajsetih stoletjih je gotovo že kdo razložil pomen skrivnosti?” ‘To mesto, kakor tudi še nekaj dru- j gih v svetem pismu, so za nas zapeča- i tene stvari, ki se bodo razodele šele nje- j govim sodobnikom. Kakor pravi prerok Danijel, se te zadeve ne bodo razode¬ le prej kot “ob koncu časa,” se pravi, tedaj, ko se bo pojavil Antikrist. To je ! povsem v skladu s stavkom preroka Je¬ remije: ‘Vse to boste razumeli šele zad¬ nji dan!’ ” “In kdaj bo prišel tisti čas,” je vpra¬ šala Ivana in ga napeto pogledala. “Ko se bodo dopolnili vekovi...” “Pred ali po spreobrnitvi Judov?” “Večina razlagalcev je mnenja, da se bo Antikrist pojavil šele mnogo časa po njih spreobrnitvi, to se pravi, ob kon¬ ca človeštva. Toda ne manjka bogo- j slovcev, ki zastopajo nasprotno glediš¬ če, namreč, da se bo Antikrist pojavil j pred tem časom, kajti Judje ga bodo sprejeli in ga častili kot Mesijo in nji¬ hova spreobrnitev bo sledila šele potem, ko bo Antikrist poražen in ubit osebno po Kristus«.” Njeni roki za volanom sta vzdrhteli in njeni ustnici sta tiho, tiho ponovili: "Poražen?... Ubit?... Ali ne misli¬ te, da je Antikrist nepremagljiv in ne¬ smrten?” “V svojih prvih bitkah bo nepremag¬ ljiv,” je odvnil redovnik.” Začel bo voj¬ no proti svetim in bo zmagal; toda v dvainštiridesetem mesecu njegovega vladanja se bo pojavil Jezus in ta ga bo uničil s sapo svojih ust. Antikrist bo uničen — tako pravi prerok Danijel —• ne dabi se ga dotaknil z roko: Sine manu conteretur.. Ivana Tabor se je zamislila v ta do¬ ločen rok dvainštirideset mesecev, ko bo Antikristu dano vladati. In nič več... Bah! ’ je nepričakovana vzkliknila. Kaj vedo vaše knjige in vaši modrija¬ ni o vsem tem? Torej, da povzamem; so taki, ki trde, da bo Antikrist prišel šele zelo pozno, kajti pojavil se bo po spreobrnitvi Judov, kar je še zelo, zelo daleč... in so, ki trde, da bo prišel pre¬ je... Verjemite mi, pater Simon, da imajo ti zadnji prav!” Potemtakem se bo Antikrist pojavil mnogo časa pred koncem sveta in bo pomenil samo mogočen peklenski napor, postaviti se proti dokončnemu zavlada- nju Jezusa Kristusa na svetu...” ‘In kaj pravijo razlagalci svetih pi¬ sem, kakšen bo Antikrist?” “Po njih bo najlepši in najmodrejši izmed ljudi. Posnemal bo Kristusa v čudežih, zaradi česar ga bodo častili kct Boga. če bo udaril z nogo ob tla, se bo stresla zemlja, kajti razpolagal bo s hudičevo močjo. Bo nesramežljiv in ves se bo vdajal nasladnostim mesa. Bo drzen in pogumen in bo premagal vse kralje. Zbral bo raztresene Jude in priznali ga bodo kot izraelskega kralja. Nanovo bo pozidal Jeruzalem, napra¬ vil ga za svojo prestolnico i dvignil spet Tempelj. Judje ga bodo sprejeli kot svojega Mesijo in zemlja se bo vle- gla pred njegove noge. Kristjani ga ne bodo hoteli po božje častiti in bodo za¬ to mučeni in Cerkev se bo znova skri¬ la v katakombe. Toda vsa ta peklenska slava ne bo trajala dalje kot nekaj ča¬ sa, na dva tančno časa in pol časa, kar se pravi: tri leta in pol — po Danijelu, ali dvainštirideset mesecev — po Apo¬ kalipsi. ..” ‘‘In kdaj se bo začel ta čas? Menda ja ne že to uro?” Oče Simon je odgovoril z verzom iz Habakukove pesmi, ki se moli v ofi- ciju Velikega Petka: ‘‘Da, ura je že prišla, brezno je že da¬ lo slišati svoj glas. človeštvo je razde¬ jalo že šesti počet, o katerih se govo¬ ri v Razodetju. Smo na pragu strahot¬ nih dogodkov.” ČASA B 0 Y U OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo ure OMEGA, UNVER. RECORD. DELOS — avtomatične, vo¬ dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško garancijo. Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zalog4. Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo. Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) POMOČ DRUŽINAM V SLOVENIJI Regata Izbira paketov v vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem "SANTA J U L I A " Victor Martinez 39 PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA, črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške POTREBŠČINE, DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE, RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta Buenos Airesa, ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE, KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, kropilnike, BREZJANSKE PODOBE etc., KADILO in SVEČE Vse to in še mnogo drugega koristno-potreb- nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah. POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence. Priporoča se Vaši naklonjenosti Santeria y Papeleria "SANTA J U L 1 A " Victor Martinez 39 Imprenta Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644