SLAVNOSTNA SEJA OBČJNSKE KONFERENCE SZDL
Tudi veliki svet je moral priznati herojstvo malemu slovenskemu narodu
V veliki sejni dvorani na Magistratu /e bila v sredo, 23. aphla slavnostna seja občinske konference SZDL ob 45. obletnici ustano-vltve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na seji so 20 aktlvi-stom podelili srebrna prfznanja Osvobodilne fronte. V kulturnem sporedu je sodeloval ženski nonet osnovne šole dr. Jože Potrč in absolventi AGRFT. Slavnostni govornlk je bil Zoran Polič, eden od udeležencev ustanovnega sestanka OF, klje bil — kotje znano — 27. aprila 1941. NJegov govor objavljamo v nekollko skrajšanl obllkl.
Petinštirideset let mineva od enega najpomembnejših dogodkov v zgodo-vini slovenskega naroda, ko je ustano-vitev Osvobodilne fronte vzbudila v slovenskih Ijudeh upanje, da ne bodo uspeli poizkusi vseh vrst sovražnikov, da bi ga dokončno uničili. Z vso preda-nostjo se je večina Slovencev vključila v njene vrste, prenašala tegobe štirilet-ne okupacije nemških in italijanskih fašistov kakor tudi izdajstva malošte-vilnih sodelavcev z okupatorjem.
Množilo se je število borcev. Po vsej Slovenyi so z živo aktivnostjo, spod-budami in tudi težkimi žrtvami delo-vali tisoči aktivistov, ki so predvsem z besedo dajali zauparye Ijudi, s tolma-čeiyem prave resnice o borbi odpirali oči neodločnim iti malodušnim ter z vzgledom utrjevali lik frontovca. Da je bila Osvobodilna fronta živa potreba slovenskega človeka in temelj novim pogojem življenja in dela na Sloven-skem, je dokazala zmagovito končana vojna in nadaljevanje njenega delova-nja v Socialistični zvezi kot nosilki no-vih političnih odnosov, ustvarjenih v času vojne.
Ze Osvobodilna fronta si je zastavila pomembne, tudi povojne cilje, med katerimi so najpomembnejši preo-brazba slovenskega narodnega znača-ja, svobodno odločanje o povojni ure-ditvi in bratsko sožitje z vsemi narodi in narodnostmi, ki žive v Jugoslaviji.
Cilji OF še vedno niso uresničeni
Dejstvo, da ti cilji niso, še vedno ne, do kraja uresničeni, govori, da je treba delo Osvobodilne fronte nadaljevati tudi danes, celo še z večjo odgovor-nostjo in prizadevanjem, saj živimo v mnogo boty zapleteni situaciji. Spopa-damo se s povsem drugačnimi težava-mi kot so bile nekoč in tudi nasprotni-ki naše poti so bolj prikriti kot so bili nekoč.
Nevarnost pa je še tem večja, ker nam težave ne prete le od nasprotni-kov naše poti v socialistične samou-pravne odnose, temveč je ogroženost večkrat mnogo večja zaradi maloduš-ja, egoizma, nedelavnosti, pohlepa po materialnih dobrinah in poizkusov li-derstva v lastnih vrstah.
Zato je tudi toliko pomembnejša vloga političnih aktivistov za današnji čas. Ne morejo in ne smejo živeti in delati na star način, ne morejo samo zahevati, da se vzgledujemo po časih izpred 40 let in ne morejo reševati poli-tičnih problemov iz kabinetov, temveč predvsem na terenu in med ljudmi. Ce večkrat opozaijamo na preteklost, mi-slimo prav na to vlogo aktivistov, na njihovo predano delo, na ryihovo od-
ločnost in predvsem na njihov vzgled. Poznavanje stvari in problemov mora biti danes mnogo širše in tudi znanje ter kultura delovanja morajo biti na mnogo višji ravni. Če bi tudi sicer žele-li povrniti stare čase, bi zelo grešili in bi slabili udarno moč političnega dela, saj je tudi Osvobodilna fronta stalno poudarjala revolucionarnost svoje borbe in zato stalno iskanje in podpi-ranja tistega novega v družbenih od-nosih, ki ustreza potrebam delovnih ^judi in prispeva k bojjšim pogojem življenja in dela. Vse kar je staro, lju-dem tudi ni privlačno in bi samo daja-lo argumente tistim, ki novega ne žele.
Krizo moramo premagati sami
Res je, da nas je na naši poti zausta-vila težka kriza, ki ima številne vzroke tako v nas samih, kakor tudi izven na-ših prizadevanj. Moramo se spopadati z njo in prav v teh naporih se mora še posebno izkazati Socialistična zveza z vsemi svojimi frontno povezanimi de-li. Ne smemo dovoliti, da bi nam z izkoriščanjem kriznega stanja name-sto Šocialistične zveze drugi prevzeli politično odgovornost v svoje roke in nas povrnili v stanje, ki je povzročilo vse predvojne in medvojne tegobe. Ta-ki poizkusi so prisotni, pojavljajo se lažni preroki in glasniki, doma in v t^jini, ki napovedujejo konec zmago-
vite poti Osvobodilne fronte, konec ryenih uspehov in izničerye njenih ci-ljev.
Spravo so najprej predlagali izdajalci
Da bi dokazali slabosti in napake poti na katero smo stopili po vojni, iščejo slabosti že v predvojnih in med-vojnih dejanjih in naporih ne le revo-lucionaijev, ki so vodili politično delo, temveč tudi množic, ki so jim sledile. Hočejo jim dokazati upravičenost be-logardističnega odpora Osvobodilni fronti in pozivajo na spravo. Pozablja-jo, da so spravo prvi predložili člani izdajalske belogardistične takozvane taborske vlade, ko so ugotovili propad svojih naporov, da se povežejo z za-padnimi zavezniki in to le nekaj dni potem, ko so tako zločinsko in po kr-vavem mučenju dali pobiti na Turjaku znane in predane naše aktiviste.
Na to bi morali pomisliti vsi, ki ob-navljajo zahtevo po spravi in jo ponu-jajo kot posebnost sedanjega politič-nega trenutka z mislijo, da bo oslablje-na politična budnost in množična ne-zainteresiranost končno omogočila iz-brisati zmagoviti pohod revolucionar-nih idej o vlogi delovnih Ijudi v ustvar-
jananju pogojev za lepšo prihodnost, o socialistični družbeni ureditvi, o hu-manosti v medčloveških odnosih, o kulturi, prosveti, zdravstvu kot mno-žični potrebi in vse to ponovno podre-diti že znanim oblikam predvojnega političnega življenja. Tako izničerge vsega, kar je bilo zastavljeno s tisoči žrtev, z množičnim trp]jeiyem sloven-skih Jjudi v zaporih, taboriščih in v izgnanstvu in z zavestnim odločanjem ogromne večine Slovencev, da z upo-rom zoper okupatoija prično novo živ-Ijenje, je dejansko izdaja velike prete-klosti, ki se je za nas pričela s pobudo Komunistične partije, da ustanovimo Osvobodilno fronto leta 1941.
Aktivisti in borci so izpolnili svoj dolg
Kot požar so se širile ideje OF po vsej Sloveniji. Tisoče aktivistov je bilo njihov nosilec. Zato tudi uspeh ni izo-stal. Zaman so bill vsi poizkusi okupa-toija in domačih izdajalcev, da bi spre-menili tok revolucionarnih dogajanj. Partizani borci in številni aktivisti so izpolnili svoj dolg do naroda in ostaja-jo zato tudi za bodoče rodove svetal vzgled predanosti, hrabrosti, odločno-sti in moralne trdnosti, kar vse so tiste vrline, ki morajo biti lastne vsem, ki želijo nadaljevati njihovo delo.
Zato tudi danes, ko obnavljamo spo-min na ustnaovitev Osvobodilne fron-te govorimo predvsem o aktivistih, o delovnih Ijudeh s takimi vrlinami. Tu-di današnji čas, morda še bolj kot voj-na leta, zahteva predane delavce, vzor-nike in odločne borce za nada]jevarye v zadnji vojni zastavljenih revoluci-onarnih tradicij.
Spopadamo se s hudimi težavami
Danes predvsem gradimo, ustvaija-mo nove pogoje življenja, vključnjemo se s svojim delom in napori v svet, ki ni vselej dobrohoten do malih držav in malih narodov. Spopadamo se s teža-vami, s pomanjkanjem sredstev za hi-trejši razvoj, z napakami in škodami, ki jih povzročajo tako dobronamemi še več pa nesposobni, kakor tudi so-vražniki našega sistema, ki žele živeti na račun drugih in z malo lastnega dela. Spopadamo se s poizkusi politič-nega razvrednotenja tako preteklosti kot sedanjosti, z zavlačevanjem in od-laganjem ukrepov na gospodarskem in drugih področjih, ki so neobhodni za hitrejšo sprostitev gospodarskih de-javnosti in za res samoupravno, na enoten jugoslovanski trg in v svet usmerjeno proizvodnjo, spopadamo se s sovražniki socializma, z javnim vna-šanjem malodušja, nevere in sovraštva preko pisane besede, s podtikai\jem drugačne preteklosti, kot pa jo je, ustvarjala borba in povojni napori.
Slabosti nam ne morejo odvzeti pridobljene veličine
Napšk bi seveda bilo, če bi želeli prilagajati preteklost današnjim potre-bam. Moramo jo dojeti takšno kakršna je bila, pa četudi so bile v iyej nedore-čenosti in tudi napake, ki niso vedno
povsem razumljive, še manj pa spre-jemjjive. Toda v celoti gledano je bilo tako v sami vojni in v prvih letih po ryej toliko uspešnih in po veličini po-membnih dogajanj, da jih noben še tako zgodovinsko in znanstveno doku-mentiran negativni dogodek ne more preseči in jim odvzeti veličine, ki bo ostala vtisnjena v spomin še poznim rodovom in bo sestavina iyihovega po-nosa in vzpodbuda, da se delo, ki ga je zastavila Osvobodilna fronta tudi na-daljuje do popolne uresničitve iyenih programskih ciljev.
Drugače lahko razmišlja in tudi želi le nekdo, ki ni ponosen na dejstvo, da pripada malemu slovenskemu narodu, "ki mu je tudi veliki svet moral priznati herojstvo v preteklosti in uspešno sa-modokazovanje v sedanjosti.
Neprecenljiva vloga današnjih aktivistov
V teh spopadih pa postaja zopet vse * pomembnejša vloga aktivistov. Ne v kabinetih in ne s pisanjem obsežnih resolucij ne bomo ničesar reševali. Krizno stanje v katerem se trenutno nahajamo, bomo premagali samo s predanim delom, z vzgledom, z višjo usposobljenosijo in le z večjo produk-tivnosijo in kvaliteto proizvodnega de-la. Tega pa so predvsem sposobni sa-mo delovni ljudje, ki so prepričani, da je pot samoupravne socialistične iz-gradnje edina, ki ustreza hotei\jem slo-venskega delovnega človeka in intere-som jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti in ki so pripravljeni s skupnimi napori in z lastnim vzgle-dom prispevati čim več za uspešno premagovaiye vseh naštetih težav.
Dodeljevanje značke Osvobodilne fronte je sicer skromno, toda po-membno priznanje, ki govori, da akti-visti takih kvalitet obstojajo, da negle-de na vse ovire skušajo nadaljevati po-slanstvo Osvobodilne fronte v novih pogojih, da so pripravljeni na delo in napore in so pri tem že doslej dosegali uspehe, ki jih upravičujejo na to priz-nanje.
Tvoraa prepletenost vseh generacij
Pri tem seveda ne gre več samo za priznanje delu v času zadnje vojne. Vse bolj se med nosilce značk Osvobo-dilne fronte vključujejo predstavniki mlajših generacij. To je treba še pose-bej poudariti, ker priča, da za Sociali-stično zvezo kot nadaljevalko tradicij Osvobodilne fronte ve^a le delo, napo-ri za socialistično graditev in vpetost v ustvaijanje humanih medčloveških odnosov na vseh področjih družbene dejavnosti, ne glede ali so nosilci raz-nih oblik te dejavnosti starejši, mlajši ali najmlajši njeni pripadniki. Samo povezanost vseh generacij, ki s svojimi idejno osveščenimi predstavniki išče-jo novih poti na vseh področjih druž-benih aktivnosti, bo omogočala nada-Ijevanje revolucionarnih iskanj in uatvaijanje stanja o katerem pravimo, da mora predstavljati srečo vseh de-lovnih ljudi, ki si svobodni in samou-pravno povezani, z lastnim delom gra-dijo svojo srečnejšo prihodnost.