VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec ! Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Catovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov * ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. n taa 5 *-EtN)K XXXVII CELOVEC, PETEK, 20. AVGUST 1982 ŠTEV. 33 (2084) Bo prišlo do obrata v manjšinski politiki? s'.-." J Takorekoč sredi poletnih počitnic, ko v veliki meri — razen najbolj dualnih in akutnih dogodkov — počiva tudi politično življenje, je bila ^vstrijska javnost precej nedvoumno opozorjena na eno izmed tistih vpra-,^Bj, o katerih tukajšnji politični dejavniki najraje govorijo, da so že re-s^ha, čeprav sami dobro vedo, da temu ni tako in da se bodo morali s temi Vprašanji prej ali slej spet resno baviti. Mislimo manjšinsko vprašanje, ki ^ tokrat ni postalo aktualno zaradi kakšnega ..spektakularnega" dogod-*a, marveč po zaslugi politikov samih, ki so mu posvetili dokaj veliko po-sornost v tisku. . Predvsem gre tukaj za obširno sta-iišce zveznega predsednika Kirch-^hlagerja, ki je v pogovoru s sode-^vko graške „Sudost-Tagespost" Bar-Stiglmayr zelo jasno opozoril na Nerešeno manjšinsko vprašanje. Pri ^R je ponovil svoje znano prepriča-"JR< da manjšina potrebuje nekoliko v^c razumevanja in več zaščite, če bo enakopravna z večino. Za do-^8° tega pa so potrebni pogovori, so Potrebna pogajanja — in ravno v tej SRieri je predsednik Krichschlager si-diplomatično zadržano, kljub te- pa dovolj razumljivo kritiziral ___________________ __________ Ptistojne politike, da se vse premalo imenovane manjšinske sosvete, Pogovarjajo z manjšinami o reševanju njihovih vprašanj. "Ne moremo zahtevati, da svet ^ojih problemov ne bi reševal z voj-j*0) temveč s pogovori, če niti svojih Ustnih problemov ne moremo rešiti 00 ta način," je dejal predsednik Nrchschtager. In dalje: „Ne more-prikazovati Avstrijo kot deželo ?tedine in srečanja ter drugim ponu-J3te ozračje pogovorov, dokler sami ntsrno v stanju, da bi ta pogovor jttesničevali v vseh tistih vprašanjih, ' Ras ločijo — in tukaj ne mislim ^Rto manjšinsko vprašanje." V tem ^Rtslu Kirchschlager tudi v manjšin-,*ern vprašanju ne vidi druge poti, °t je pot pogovorov, toda „pogo-.°t samo zaradi pogovora je prema-treba je najti konkretne rešitve". ' teh stališčih smo si koroški Slo-^Rci s predsednikom Kirchschlager-J tn povsem edini, saj smo vedno spet P?jtarjali na potrebo reševanja od- dovoljivo rešena". Pttth vprašanj ter izrazili tudi svojo * Pftpravljenost, da v enakopravnem 'aiogu s pristojno vlado konstruk-'Ro prispevamo k oblikovanju spre- jemljivih rešitev. Smo pa s predsednikom Kirchschlagerjem enotnega mnenja tudi v tem, da „nam tudi najlepše pravno poslopje nič ne koristi, če ga ne zavarujemo s širokim privoljenjem" — v kolikor je tukaj mislil na trenutno zakonsko ureditev, ki jo nekateri tako radi prikazujejo kot ..širokogrudno" in celo „vzorno" rešitev, čeprav v resnici gre za diktat, ki je bil v smislu tristran-karskega pakta manjšini oktroiran proti njeni volji in ga neposredno prizadeti zato tudi dosledno odklanjajo. To brez dvoma velja tudi za tako- ki pa razliko od stališča, ki ga v zadnji koroški prilogi dunajskega dnevnika „Die Presse" zastopa deželni glavar Wagner, gotovo niso edina točka, ki še buri valove. Zato glavarjevo spoznanje, da „bo treba razmisliti, ali naj bo še naprej naloga avstrijske politike, da Slovencem nekaj okroira, česar sami nočejo imeti," ne more veljati samo za sosvete, marveč mora enako veljati za vse tisto, kar je nastalo in kar nastaja v naročju nestrankarskega pakta brez sodelovanja in proti volji prizadete manjšine. Ne nazadnje tudi za „novo ureditev" manjšinskega šolskega vprašanja, ki jo v isti prilogi skoraj z istimi besedami kot lani ob istem času napoveduje predsednik koroške UVP Knafl. Njegova napoved je zaskrbljujoča toliko bolj, ker odpira eno zadnjih vprašanj, ki v smislu zahtev nemških nacionalistov še niso ..za- žiranje brez dvoma zanimiva. Po eni strani smo na pragu jesenske politične sezone, po drugi strani pa bomo imeli predvidoma v maju prihodnjega leta državnozborske volitve. Torej je skrajni čas, da na pristojnih mestih začnejo razmišljati o tem, kako bi obnovili dialog med vlado in manjšino, in sicer v takšnem ozračju, da to ne bi bil samo ,,pogovor zaradi pogovora", marveč da bi v duhu medsebojnega zaupanja in konstruktivnega sodelovanja iskali in našli konkretne rešitve. Koroški Slovenci smo pripravljenost v tem smislu že ponovno izpovedali in bi gotovo pozdravili tak „obrat" v manjšinski politiki. t L """"'gg?*! "Liberalni, nacionalni in antiklerikalni" socialisti Manjšinsko vprašanje je torej spet postavljeno na dnevni red političnega življenja v naši državi, pri čemer je izbira časa za sedanjo aktuali- Konservativni zahodnonemški dnevnik ..Frankfurter AMgemeine Zeitung" je te dni objavil zapis o Koroški kot socialistični trdnjavi. Tak zapis seveda ne more mimo problemov Koroške, med katerimi je na vidnem mestu manjšinsko vprašanje. Ni da bi se podrobneje spuščali v predstavitev te problematike, ki je pač taka, kakor se konservativnemu časniku prilega, in ki nastane tedaj, ko novinar obišče samo deželne oblastnike, ne stopi pa do manjšinskih organizacij. Na vsak način pa manjšinski problem označuje kot ,,glavni problem Koroške". Bolj značilne so ugotovitve o socialistični stranki na Koroškem. Po mnenju deželnega glavarja Wagnerja imajo socialisti na Koroškem večino zaradi posebne mentalitete koroškega prebivalstva. "Nastrojeno je .liberalno, nacionalno in antiklerikalno', kar je v prid socialistični stranki", pravi Wagner. Posebnost Koroške je tudi ,,nacionalno poudarjena obmejna mentaliteta Korošcev", po mnenju avtorice članka pa znajo koroški socialisti, zlasti pod vodstvom seda- njega predsednika Leopolda Wagner-ja, veliko bolj nagovoriti ta ,,nacionalni element" kot ljudska stranka. Prav tako presenetljiva je ocena socialistov glede izpolnjevanja državne pogodbe: "Socialistična vlada Krei-skega je hotela interpretirati določila državne pogodbe bolj velikodušno za manjšino kot to delajo vladajoči socialisti na Koroškem. Koroška se je uveljavila." Prav presenetljivo je, da se politika socialistične stranke na Koroškem tudi navzven prikazuje tako, kot jo številni politični opazovalci na Koroškem že dolgo ocenjujejo. Tem sodbam se pridružuje tudi še naslednja, da so socialisti po vojni z odprtimi rokami sprejeli nekdanje pristaše nacionalsocializma. Da je zdaj takorekoč tudi deželni glavar potrdil profil svoje stranke kot nekakšne "nacionalno liberalne" stranke, nikakor pa ne socialdemokratske, je sicer v nasprotju z njenim deklariranim programom, vsekakor pa ustreza dejanskim razmeram. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na SPOMINSKO SLOVESNOST ob 40. obietnici prve bitke siovenskih partizanov z nemškimi nacističnimi enotami na Koroškem ki bo v nedeljo 22. avg. 1982 s pričetkom ob 14. uri na Robežah pri Apačah. Poleg govorov bo kulturno-umetniški spored, v katerem bo sodeloval tudi Koroški partizanski pevski zbor. Prireditev se bo zaključila s tovariškim srečanjem. Prisrčno vabljeni! Jugostovanski dan na celovškem sejmu V okviru lesnega sejma v Celovcu je bil tudi letos poseben Jugoslovanski dan, in sicer v sredo, ko so predstavniki gospodarskih ustanov iz Slovenije in Hrvaške na tiskovni konferenci tolmačili svoje poglede na razvoj gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo (poročilo o tem objavljamo na 2. strani — op. ured.). Sicer pa je bil dan v znamenju številnih stikov in pogovorov med predstavniki obeh držav ter je dosegel višek z večernim sprejemom, ki so ga priredili generalni konzul SFRJ v Celovcu ter predsednika gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške. Med udeleženci sprejema so bili tudi zastopniki političnih organizacij in gospodarskih ustanov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. In ne nazadnje je bila prav za Jugoslovanski dan na celovškem sejmu v Deželni galeriji odprta umetniška razstava slovenskih impresionistov, ki bo tja do konca septembra nudila reprezentativen pregled tega vrha slovenske likovne umetnosti. PREBERITE Pred začetkom Volilnega boja stran 2 Več slovenščine Ha naših šolah! stran 3 Odnosi med Hiatico *n manjšino stran 7 Prvi boj na Robežah stran 8 Čas za prepoved neonacistov Zveze med neonacističnimi teroristi, ki so zakrivili bombne atentate zadnjih tednov, in Burgerjevo NDP so zdaj tudi policijsko potrjene. Politično mislečim ljudem so bile te zveze tudi že pred tem jasne. V zadnjih dneh je policija aretirala nekaj ljudi, ki so neposredno povezani z NDP in njenimi voditelji. Poleg zahodnonem-škega terorista Ekkeharda Weila, ki ga je policiji izročil sam Burger potem, ko so mu tla očitno postala prevroča, so v Salzburgu zaprli Attilo Bajtsyja, ki je osumljen, da je pomagal Weilu pri izvedbi atentatov v Salzburgu in na Dunaju, na Dunaju pa so zaprli nekaj članov NDP, ki so skrbeli za skrivališča za Weila. Niti vseh zvez med neonacističnimi teroristi in neonacističnimi ideologi se stekajo v Salzburgu. Ne samo, da so tam aretirali Bajtsyja in našli 175 kilogramov črnega smodnika, tam je očitno tudi kretnica desnega ekstremizma. Pri tem ima posebno vlogo Burgerjev ,,gauleiter" Rebhandl, ki je že nekajkrat nastopil s profašističnimi in prohitlerjanskimi akcijami — ne da bi ga salzburška policija pri tem motila (nasprotno pa je postavila pred sodišče antifašiste, ki so se branili proti tej fašistični propagandi). Reb-handl je skušal postaviti na noge nekakšno ,,zaščitno četo" NDP, ki naj bi kot nekoč SA ,,ščitila" NDP-jevske aktiviste. V tej četi je bil Rebhandlov sin, hkrati bližnji prijatelj zaprtega Bijtsyja. Preko njega so očitno tudi tekli stiki med Weilom in Burgerjem, ki je Weila prijavil policiji šele, ko mu je policija tako in tako že bila na sledi, čeprav je že nekaj mesecev vedel za njegovo prisotnost v Avstriji. In Weil ni neka neznana oseba, saj je v Nemčiji že bil obsojen zaradi neonacistične teroristične dejavnosti in je bila razpisana tiralica za njim. Za zdaj še ni docela jasno, kakšni so bili neposredni stiki med Weilom in Burgerjem, vse pa kaže, da se je Burgerjeva NDP poskušala v dvojni taktiki: na eni strani ustvariti videz demokratične stranke, na drugi strani pa v ilegali podpirati teroristične akcije proti židovskim ustanovam in osebam in tako na novo zanetiti antisemitizem. Avstrijske oblasti bi zdaj imele možnost, da to dvojno taktiko učinkovito prestrežejo. Zdaj glasovi za prepoved neonacističnih organizacij postajajo zmeraj glasnejši, tudi v sami vladajoči socialistični stranki, tako da tudi že kancler Kreisky in minister Lane dopuščata možnost prepovedi. Ob tem pa ne bi bilo nič narobe, če bi pristojne oblasti posvetile tudi v ozadje vseh teh grupacij — tudi na Koroškem. Brez dvoma bi zdaj bila priložnost, raziskati zveze recimo med KHD in NDP. Tako kot po vsem videzu ni naključje, da se je bivši organizacijski vodja KHD angažiral pri NDP in pritegnil tudi še druge, tako tudi ne bo naključje, da je zaupnik KHD za Feldkirchen Haberl (po lastnih izjavah) skliceval volilne sestanke za Burgerja na Koroškem. Prav tako ni jasna vloga Klaus-Petra Herndla, ki ga ,,profil" označuje kot vodjo "Jugendkreis Hagen", ki pa je prav tako blizu NDP in neke Volkssozia-listische Arbeiterpartei in se sam imenuje predkapitalističnega "nacionalsocialista". Njegovi nastopi po Celovcu, predvsem na celovški univerzi, tudi državni policiji niso mogli uiti. Naposled pa tudi še ni pojasnjena tista prva sled po salzburških atentatih, kjer so videli avtomobil s koroško registracijo. Ali se je izkazala kot slepa sled? Ali pa skušajo tu kaj prikriti? Čemu ne dvojezično? Po tridesetih letih provizorija bo Celovec zdaj dobil pravo avtobasno postajo.Pravijo, da bo najsodobnejša v vsej Avstr:;:'. Ob areditvi trga pred železnišbo postajo so obenem zgradi?: tadi novo poslopje Deiavsbe zbornice in prearedd: pošto. Ni baj, vse to je bilo Celovca potrebno. Prež dvoma pa ni potrebno, da bočejo postajo otvarjati prav 9. ob-tobra. Če so že morali počabati do jeseni, čema so morali za otvoritveni dan izbrati predvečer 10. obtobra, predvečer prazniba borošbib rjavo-gvantnibov? Kot da so se brambovci pred 62 leti borili za novo avtobas-no postajo v Celovca, /n bot da ima plebiscit baj opraviti z današnjim predvolilnim bojem? Pa še nebaj. Na postaji so že postavili table za posamezne avtobase. Kar lične so, na vsabi je ara in braj, ba-mor je avtobas namenjen. Toda za dvojezične braje imajo samo enojezično oznabo. To ni potrebno. Potrebno bi bilo, da so dvojezične. Ne samo, bjer jib predvideva tadi sedmo-;a!ijsba zabonodaja, temveč za vse dvojezično ozemlje. Poldragi mesec je še časa, da postavijo dvojezične bra-jevne oznabe. Potem pa jib zamojdel labbo otvorijo tadi 9. obtobra. P.W. Pred začetkom volilnega boja Po/ettt/ čaj je čaj ttotrattjepo//-t/čwega m/r/t; eJzKO trp/jettje pa-/ejt/wj^ega /jar/jtva z/?aja pozor-t:ojt jvetovrte javnojt/, j/cer pa je zd/,