.suboto je bila na Ljubelju proslava slovenskih internirancev, ki se jo je udeležilo veliko prežive- Komandant ljubljanskega armadnega območja general polkovnik Franc Tavčar-Rok je v nedeljo, *y mternirancev in mladine. Govoril je član predsedstva republiškega odbora ZB Vladimir Senk. 13. junija, zvečer v Kranju zaprl 31. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja, na kulturnem programu so sodelovali tržiška godba na pihala, zbor kranjske Gimnazije, harmo- katerem so se v sedmih športnih panogah merila moštva osmih granizij. Prvenstvo je potekalo *lkarji iz Kranja, pionirska folklora iz Preddvora in šolarji kranjskih osnovnih šol. Med gosti je pod pokroviteljstvom kranjske skupščine in delovnih organizacij. Na svečanosti so podelili °« tudi Marjan Rožič, (jk) - Foto: F. Perdan priznanja najboljšim. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Leto XXIX, Številka 46 ^stanovitelji: občinske konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "» Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni upednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Ucakar glasilo socialistične z Kranj, torek, 15. 6. 1976 Cena: 2 dinarja List i/haja od oktobra 1947 kot ted-nik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Svečano in prijateljsko tudi ob zaključku V nedeljo se je v Kranju končalo 31. športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja — Ekipni zmagovalec Postojna, Kranj drugi raŽgoše - Letošnja osrednja slovenska proslava ob dnevu vstaje slo-^nskega naroda, 22. juliju, bo v Dražgošah. V legendarni vasici pod obron-*l Jelovice, vasici nad sončno Selško dolino, bodo ob tej priložnosti odkrili wdi veličasten spomenik dražgoški bitki in borcem Cankarjevega bataljona. ,ej° P™ spomeniku v teh dneh potekajo popolnoma po načrtih. Izvajalec 10 Tenn*k iz Škofje Loke bo predvidoma z deli zaključil najkasneje ohJiU u" ^red dnevi so Dražgoše obiskali tudi naši reporter ji. Zapisi z °iska bodo objavljeni v eni od prihodnjih številk, (-jg) - Foto: F. Perdan Kranj — S finalnimi tekmovanji se je v nedeljo zvečer v Kranju končalo 31. Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Okrog 900 vojakov-športnikov iz osmih garnizij (Ljubljane, Kranja, Vrhnike, Maribora, Postojne, Celja, Ribnice in Novega mesta) je na stadionu Stanka Mlakarja, v telovadnicah kranjskih Sol in na strelišču v Ljubljani pet dni merilo fizične in psihične sposobnosti v sedmih športnih panogah: vojaškem mnogoboju, streljanju, atletiki, plavanju, rokometu, odbojki in judu. Pet dni je bil Kranj prizorišče male olimpiade športa in kulture, gostitelj vojakov iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin — mesto bratstva in enotnosti. Skupna ocena tako organizatorjev kot udeležencev je bila, da je bilo Veletrgovsko podjetje VoUsuol, KRANJ od 11. do 30. junija prodaja POHIŠTVA S popustom 10% ~~ na spalnice (tudi sestavljivi program) • v veleblagovnici GLOBUS, Kranj • v prodajalni SLON Žiri 3 % — na belo tehniko Gorenje 5 % — na kuhinje Marles (celoten program) • v salonu kuhinj DEKOR Kranj • v prodajalni SLON Žiri dodatne ugodnosti: — prodaja na posojilo do 30.000 din, 10 % polog — brezplačna dostava na dom do 25 km — brezplačna montaža stanovanjskega pohištva letošnje športno prvenstvo najkvalitetnejše doslej. Pod pokroviteljstvom kranjske občinske skupščine in devetih delovnih organizacij, ki so prevzele pokroviteljstvo nad moštvi posameznih garnizij, je potekalo v znamenju 35-letnice ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade, enake obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter revolucije. Na tem prvenstvu se niso srečali le pripadniki J L A na športnih igriščih, marveč je bilo to srečanje med vojaki športniki in občani Kranja. Poleg športnih so bila namreč na programu vse dni tudi kulturna in zabavna srečanja z mladimi, udeleženci tekmovanja pa so se med obiski v podjetjih seznanili tudi z delom občanov Kranja v delovnih organi zacijah. Nadaljevanje na 12. strani Start dirke za Veliko nagrado Slovenije v Podljubelju, v kateri je sodelovale 35 tekmovalcev iz 12 držav. Med drugo vožnjo se je ulila ploha in tako ji proga terjala od dirkačev še dodatne napore. Nadaljevanje na 10. strani Množični pohod na Kališče Organizatorji letošnjega dneva Kokrškega odreda, ki bo v soboto, 19. junija, in v nedeljo, 20. junija, pripravljajo tudi II. množični pohod na Kališče. Prvi je bil lani in se ga je udeležilo skoraj 1000 ljudi. Kdor se bo udeležil petih pohodov, bo dobil spominsko značko Kokrškega odreda. Letošnji množični pohod bo v nedeljo, 20. junija. Pohodniki se bodo zbrali na sedmih »startnih« mestih. Prvi bo v Mačah, od koder bo odhod ob sedmih zjutraj. Ob enaki uri bodo odšli po Kurirski stezi proti Kališču tudi udeleženci, ki se bodo zbrali nad Bašljem pri Domu Rade Končar. Na Kališče bo mogoče priti tudi iz Preddvora prek Jakoba in Zaplate. Organiziran odhod je ob pol sedmih zjutraj izpred doma Albina Drolca v Potočah. Četrta skupina množičnega pohoda bo ob sedmih krenila proti Kališču iz Povelj, peta pa ob pol sedmih izpred gostišča Podlogar v Gozdu. Zborno mesto bo tudi v Lomu pod Storžičem. Ob pol sedmih bo odšel del pohodnikov proti Kališču prek Male in Velike Poljane, del pa prek Javorniškega in Bašeljski»ga sedla. Sedma skupina bo odšla proti Kališču ob sedmih zjutraj izpred gostilne Kanonir na Jezerskem. Za vodniške službe skrbe planinci iz Kranja, Tržiča, K rižev in Jezerskega, mladinska in sindikalna organizacija iz Goric in z Golnika ter štab mladinske pohodne enote France Prešeren iz Kranja. Taborniki Kokrškega odreda iz Kranja in Planinsko društvo Kranj razpisujeta za nedeljo tudi orientacijski pohod na Kališče za pokal Kokrškega odreda. Udeleženci množičnega in orientacijskega pohoda bodo prispeli na Kališče do 11. ure, ko bo na Spodnjem Kališču osrednja proslava. Pred tem pa bosta vaji kranjskih gorskih reševalcev in pripadnikov partizanske enote teritorialne obrambe. -jk CV Almira Radovljica nudi v svojih prodajalnah ženske, moške in otroške puloverje, jopice ter ženske džersi izdelke po zelo ugodnih cenah. almifci Radovljica Naročnik: Asad pride na obisk • Na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita in njegove žene Jovanke bo predsednik sirske arabske republike Hafez el-Asad skupaj z ženo prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Pri nas se bo mudil 19 in 20. junija. Asad je pretekli teden sprejel podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša'Miniča, ki mu je ob tej priložnosti izročil osebno poslanico predsednika Tita. V daljšem pogovoru pa sta Asad in Minič razpravljala o položaju v Libanonu, na Bližnjem vzhodu in v arabskem svetu. Gosti iz Japonske v Sloveniji Japonski prestolonaslednik princ Akihito si je skupaj s princeso Mičiko v nedeljo ogledal najlepše kulturne in zgodovinske spomenike Dubrovnika. Japonski gost je prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo na povabilo predsednika republike Josipa Broza-Tita. Ob prihodu je povedal, da je že dolgo želel spoznati Jugoslavijo in njene prebivalce, ki so junaško premagovali številne težave, ter izrekel prepričanje, da bo njegov obisk zelo pomemben za obe državi. Princ Akihito in princesa Mičiko bosta danes obiskala Slovenijo. Vse več denarja za ceste V celjski občini je po zadnjih podatkih že 7153 delavcev in občanov vpisalo 11,317.000 dinarjev posojila za ceste. V več kot 20 temeljnih organizacijah so vpis posojila že sklenili. V slovenjegraški občini pa so od predvidenih 7£ milijona dinarjev vpisali že 1,125.000 dinarjev. V celoti je akcija stekla v družbenih službah, gospodarstvo pa namerava akcijo izvesti ta teden. Novo kosovsko gledališče Z novo gledališko sezono bo na Kosovu začelo delati novo profesionalno gledališče. Skupščina pokrajinske kulturne skupnosti je sprejela sklep, da se dosedanji amaterski teater Emin Duraku spremeni v poklicnega. To bo na Koso-vem drugo poklicno gledališče — poleg Pokrajinskega narodnega gledališča v Prištini, v okviru katerega delujeta srbska in albanska drama. Spomenik Nazorju Z vrsto prireditev, ki so se v nedeljo sklenile v mestecu Kastav blizu Reke, so v Istri in Gorskem Kotarju počastili stoletnico rojstva Vladimirja Nazorja. Nazor je v Kastavu prebil deset let kot profestor in upravnik učiteljišča. V navzočnosti 1000 pionirjev s tega območja je član predsedstva SRH pisatelj Mirko Božič v Kastavu odkril kip Vladimirja Nazorja, ki ga je izdelel kipar Zvonko Car iz Crikvenice. Na poslopju nekdanjega učiteljišča pa so odkrili spominsko ploščo. Rekordni turistični promet? Po poslovnem rekordu iz preteklega leta, ko je turistično gospodarstvo Istre, Primorja in Gorskega Kotorja zabeležilo 21^28.000 prenočitev in ustvarilo 30 odstotkov od celotnega turističnega prometa Jugoslavije, vstopa tudi letos zelo dobro pripravljeno v novo turistično sezono. Pravočasno so poslali ponudbe na zahodno evropsko in severno turistično tržišče. Poslovni partnerji so pristali na 10 odstotkov višjo ceno in so poslali več prijav kot lani. Največje povečanje gostov pričakujejo iz Nizozemske, in sicer'kar za 20 odstotkov, prav toliko so večje napovedi iz skandinavskih dežel, le nekoliko manjše iz Velike Britanije itd. PIHALNA GODBA IZ HOLIC V TRŽIČU - Organizatorji nedeljske mitfokros prireditve so povabili v goste tudi pihalno godbo iz znanega češkoslovaškega motokros središča Holice. Razen AMD Tržič sta za dobro počutje češkoslovaških godbenikov skrbela tudi Pihalni orkester Tržič, katerega člani so godbenike povabili na domove, in Gostinsko podjetje Zelenica. Godbeniki iz Holic so se udeležili sobotne proslave internirancev na Ljubelju, organizirali v Tržiču promenadne koncerte in skupaj z ansamblom Gorenjci iz Radovljice igrali na družabni prireditvi po motokros dirki, (jk) — Foto: F. Perdan Jesenice Komisija za informiranje pri občinski konferenci ZSMS Jesenice je v sodelovanju z uredništvom Radia Triglav in tovarniškega glasila Zelezar pripravila akcijo Mladi pišejo. Trajala je od februarja do maja, z njo pa so hoteli vzbuditi zanimanje za pisano besedo med mladimi informatorji in ostalimi člani ZSMS. Akcija je uspela, najboljši pa so na proslavi meseca mladosti prejeli diplome. Komisija bo podobno akcijo pripravila še jeseni. J. R. Na osnovni šoli Koroška Bela so učenci v mesecu mladosti pripravili zelo pestro številko svojega glasila Ježkov rod. Obširno so predstavili spomenike in spominska obeležja na Koroški Beli in v njeni okolici ter pripravili obilo drugega zanimivega branja. Glasilo Ježkov rod je lep primer, kako na osnovni šoli Koroška Bela skrbijo za pisano besedo med učenci. J. R. Jeseniški železarji so v majski akciji pokazali svojo visoko zavest in solidarnost s prizadetimi ob potresu v sosednji tolminski občini. Na zborih delavcev so se odločili, da zberejo denar in tako so že nakazali skupaj 260.000 dinarjev. D. S. Minuli teden je bila v delavskem domu na Javorniku javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Po oceni samoupravne organiziranosti in uspešnosti dela samoupravnih organov v krajevni skupnosti so udeleženci aktivno razpravljali o osnutku zakona, ki ga je izredno kvalitetno predstavila in obrazložila Bernarda Federle. Zanimala so jih vprašanja pomena in dela samoupravne delavske kontrole, vloge sveta potrošnikov, odnosov med krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela in nekatera druga področja, ki jih zakon obravnava. D. S. Mladi železarji iz Slovenskih železarn so se 29. maja že šestič zbrali na tradicionalnem majskem srečanju. Sodelovalo je 250 mladih. Ravenčani so pripravili kulturni program, železarji in delavci iz vseh organizacij sestavljene organizacije združenega dela Slovenskih železarn pa so si ogledali znamenitosti kraja ter tekmovali v športu. J. Žerdin Kranj Na 18. seji se je včeraj, 14. junija, dopoldne sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Razpravljali so o akciji vpisovanja posojila za ceste in o dosedanjih dosežkih strokovnih služb za izgradnjo cest v letošnjem in prihodnjem letu na Gorenjskem. Pogovorili so se tudi o sklicu pete seje skupščine gorenjskih občin. Mladinska organizacija v Struževem oživela V nedeljo, 6. junija, je bil v prostorih zadružnega doma ustanovni sestanek 00 ZSMS Struževo. Na sestanku, ki se ga je udeležila večina mladih in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, so izvolili organe 00 ZSMS Struževo in sprejeli program za leto 1976. Po,-budo, da se mladina po krajšem zatišju zopet organizacijsko poveže, so z odobravanjem sprejele vse družbenopolitične organizacije KS Struževo. Posebej je pozdravil sestanek Seminar za afriške sindikalne delavce Kranj, 15. junija — Dopoldne se bo začel seminar za sindikalne funkcionarje iz dežel vzhodne Afrike, ki ga organizirajo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, občinski sindikalni svet Kranj in raziskovalni center za samoupravljanje pri republiškem svetu ZSS. Seminarja se udeležujejo predstavniki Nacionalne unije delavcev Tanganjike, Kongresa sindikatov Zambije, Kongresa južnoafriških sindikatov, Nacionalne organizacije sindikata iz Ugande, Konfederacije sindikata iz Etiopije, Centralne organizacije sindikata Kenije, Kongresa sindikata Gane in .Kongresa dela Nigerije. Seminar bo trajal db 25. junija. V tem času se bodo gostje iz Afrike podrobneje seznanili z našim samoupravnim sistemom. Poslušali bodo več predavanj in obiskali nekatere delovne organizacije med njimi tovarno Sava Kranj, Elan Begunje, Iskro Kranj, Tekstilindus, Delavsko univerzo in še nekatere druge. -lb predsednik ZB in sekretar ZK Struževo Peter Kne. Mladina je sprejela tudi nalogo, da pripravi proslavo ob prazniku KS Struževo in počastitvi padlega revolucionarja Jakoba Vehovca v soboto, 19. junija. Priprave so že v teku in upamo, da bomo mladi upravičili zaupanje. N. Sladic Zahvala Občinska konferenca SZDL Kranj se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k toplemu sprejemu in bivanju gostov iz Srbije, posebej pa še delovnim organizacijam Tekstilindusu, Iskri, KGOP, Železniški postaji, oktetu tovarne Sava, tabornikom Kokrškega odreda ter osnovnim šolam Stane Žagar, Simon Jenko, France Prešeren in Lucijan Seljak. Včeraj popoldne pa je bilo v Kranju posvetovanje o vlogi in delovanju občinskih raziskovalnih skupnosti ter o njihovih problemih. Obravnavali s° delo občinskih raziskovalnih skupnosti in ocenili delovanje delegatskega sistema v povezovanju dela občinskih, področnih in republiške raziskovalne skupnosti. Jutri, 16. junija, dopoldne bo v Kranju ustanovna seja skupščine samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Gorenjske. Razpravljali bodo o delovnem programu in imenovali organe skupščine. Ta teden se bodo na rednih sejah sestali tudi delegati vseh treh enot samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj. Tako bo že danes opoldne četrta seja delegatov zbora samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. Na seji bo podano poročilo o zvišanju stanarin; Razpravljali in sklepali pa bodo še o predlogu pogodbe za vložitev stanovanj v sklad hiš samoupravne stanovanjske skupnosti in o predlogu odloka o minimalnih tehničnih normativih oziroma vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah. — V četrtek, 17. junija, se bodo n« sedmi seji sestali delegati samoupravne enote za graditev stanovanj in sklepali o odobritvi posojil za dograditev standardnih stanovanj v individualnih hišah in med drugim še razpravljali o programskih osnovah in smernicah za izdelavo dveh zazidalnih načrtov na Planini. — V petek, 18. junija, pa se bodo na peti redni seji sestali delegati samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Razpravljali bodo o sredstvih odpravljenega stanovanjskega sklada občine, o zagotovitvi stanovanj po prioritetni listi, o pokrivanju stroškov obnove starih stanovanj za upravičence iz prioritetne liste in o potrditvi delne porabe sredstev enote za družbeno pomoč za posojila za dograditev hiš delavcem pri zasebnikih. A. Ž. Radovljica V četrtek, 10. junija, so se sestali predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata, delegati občinskih odborov sindikata in predsedniki občinskih odborov sindikata. Na predavanju s° se seznanili s tistimi členi osnutka zakona o združenem delu, ki urejajo temeljne odnose in vlogo sindikata v združenem delu. Predaval je član republiškega sveta zveze sindikatov za družbenopolitično ureditev Mitja Švab. Od 15. do 25. junija bodo v organizacijah in v temeljnih organizacijah združenega dela v radovljiški občini razprave o temeljih srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delovnih ter temeljnih organizacij združenega dela. Večino razprav bodo organiziral' skupaj z razpravami o osnutku zakona o združenem delu. A. Ž. Škofja Loka Na zadnjem sestanku medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko te* vojaških vojnih invalidov za Gorenjsko so ocenili letne skupščine in ugotovili« da so bile dobro obiskane, da so na njih letos manj razpravljali o socialni«1 vprašanjih, kar dokazuje, da se socialni problemi ugodneje rešujejo, da »° nekdanji borci več spregovorili o delovnih akcijah, o družbeni samozaščiti tef" o stanovanjski problematiki. Na Gorenjskem je še vedno nekaj nekdanjih borcev in invalidov, katerih stanovanjski problemi še niso zadovoljivo rešen1 in bodo zato organizacije morale pomagati pri reševanju teh vprašanj-Organizacije se bodo morale dogovoriti predvsem s samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi o dodelitvi stanovanj nekdanjim borcem, sredstva P* naj bi namenili iz solidarnostnih stanovanjskih skladov. Na sestanku so a* menili tudi o poteku izgradnje dražgoškega spomenika, o gradivu za četr^ knjigo Jožeta Vidica, v kateri bo orisal delo varnostne obveščevalne službe r o dnevu Gorenjskega odreda, ki ga bodo imenovale vse tiste gorenjske občine' ki so Gorenjskemu odredu podelile domicil. D. S. Leta 1973 je Škofja Loka s Smederevsko Palanko podpisla listino o p* bratenju, od tedaj dalje pa sta občini med seboj sodelovali predvsem ; izmenjavo kulturnih skupin. V Smederevski Palanki so se mudili PlonlJ{|j mladinci, saj je želja vseh, da se stiki ohranjajo in prenašajo na mlade. W nedavnem obisku delegacije iz Smederevske Palanke v škofjeloški občini pa * se domenili, da bodo navezali tudi gospodarske stike med pobratinskim mestoma. ^. ^- Na zadnji seji občinskega komiteja občinske konference ZKS so p< dogovora o ustanovitvi INDOK centra, poleg razprave o družbeni samozaŠ*'j! govorili tudi o nedavnem referendumu za samoprispevek v krajevni skupno«, kofja Loka. Komunisti so ocenili, da so občani in delovni ljudje pokaza* svojo visoko politično zrelost in zavest, ko so izrekli svoj »da« na voliščih in' tako izrekli za samoprispevek. D. S. V četrtek, 17. junija, ob 14. uri bo v prostorih obrata družbene prehran' v tovarni Jelovica v Škofji Loki javna razprava na temo: uveljavljanje delf gatskih načel pri uresničevanju in izpolnjevanju pravic delavcem v združenj11 lesne industrije in gozdarstva na področju škofjeloške občine. Svoja poroči^ bodo podali predstavniki delegatov v organih upravljanja ter predstavni*1 posameznih delegacij. Uvodno razlago pa bo podal predsednik medobčinske^' sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Zvone Labura. Danes ob 13. uri bo v Škofji Loki seja upravnega odbora doma oddih' iz Strunjana. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: kadrovska zasedb* v Strunjanu, določitev komisije za preštevanje bonov za prehrano v domu te' konkretne naloge ob odprtju doma (cenik pijač, prijava obratovanja dorflf pri skupščini občine Piran, zdravniški pregledi ter prijave delavcev pri zavod11! Za zaposlovanje). Jutri ob 12. uri bo v Škofji Loki seja občinske koordinacijske komisij* pri škofjeloškem občinskem sindikalnem svetu. Člani komisije bodo spregO' vorili o anketi o delitvi prispevne stopnje za gradnjo stanovanj ter o do končnem oblikovanju predloga o izdvajanju in usmerjanju sredstev za stanO" vanjsko gradnjo v prihodnjem petletnem obdobju. -jg Tržič V četrtek, 10. junija, je bila v Tržiču 31. seja komiteja občinske konf6' renče ZKS, ki se jo je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS ^ Gorenjsko Ludvik Kejžar. Na seji so razpravljali o oblikovanju temeljni organizacij združenega dela v Bombažni predilnici in tkalnici, o združevanj v tržiškem gospodarstvu, o delovanju aktiva komunistov neposrednih proi* vajalcev in o oblikovanju kadrovske službe pri občinski skupščini. Pretekli petek je bil v Tržiču sestanek vseh članov štabov za vpis posoji'' za ceste, ki so organizirani po organizacijah združenega dela, krajevnih skuP nostih in samoupravnih interesnih skupnostih. V tržiški občini so začeli posj" jilo vpisovati 7. junija. Redno se sestaja tudi občinski štab, v katerem so pr^ , stavniki občinske skupščine, njenega izvršnega sveta, občinskih družben0 političnih organizacij, večjih organizacij združenega dela, samoupravni interesnih skupnosti, pošte in podružnic Službe družbenega knjigovodstva ^ \ Mala anketa Glasa Naši izžrebanci in udeleženci izleta na Turjak so se prijazno odzvali vabilu in izpolnili malo anketo, ki naj bi povedala, kaj v Glasu najraje berejo, kaj pogrešajo in o čem naj več pišemo. Večina anketirancev redno bere gospodinjske nasvete, krajevne zanimivosti, nesreče, kriminal, gospodarsko problematiko, manj pa že kulturno in športno stran. Večini je posebno všeč branje potopisov, povesti in romanov. Na vprašanje, o čem več pisati, pa so bila priporočila naslednja: še več gospodinjskih nasvetov, kmetijski nasveti in sploh kmetijska problematika bi morala najti pomembnejše mesto v Glasu, dalje: več o čebelar- stvu, več o krajevnih zanimivostih in: ne pozabiti " rubriko »ž enitne ponudbe«! , Nekdo nam je svetoval, da naj bi pisali tudi o gr<*?. benih materialih, ki jih potrebujemo, ko gradimo hi»r garažo, vikend, o tehnologiji dela, tehniki gradnje 1 sploh o izkušnjah lastnega dela. ... Tudi za značke Glasa se iz ankete občuti veU* zanimanje. . Dragi bralci, za vse vaše pohvale in pripombe l?P. hvala, skušali bomo, kolikor pač zmoremo, vašim želj0, ugoditi. Tudi sodelavcev se ne branimo (zidanje, čebela jenje, kmetijski nasveti...), vabimo pa tudi naša dekw ' da se odzovejo na lenitne ponudbe, pa četudi iz Pr\f odročnih krajev. Seveda pa je treba imeti »zvesto sf& in delovno ročico ...,« da ponovimo našega Prešerna. S pozdravi vaš urednik J Dražgoše — V petek, 11. junija, so imeli kranjski gimnazijci obrambni dan. ~etos so ga pripravili prvič. Dijaki, kar 360jih je bilo, so se zbrali v Kranju ob **8ti uri zjutraj, nato pa so odšli na pohod proti Dražgošam. Večina fftmnazijcev je svoj pohod zaključila na Jamniku, osemdeset pa jih je odšlo v Znano partizansko vasico pod obronki Jelovice —Dražgoše. Tu so ob zbornem ognju pripravili bogat kulturni program. K sodelovanju so povabili todi igralca Prešernovega gledališča iz Kranja Jožeta Kovačiča ter znana °orca Tončka Dežmana in Janeza Lušino. Seveda pa je po naporni 20-kilo-Hietrski hoji vsem izredno teknila tudi večerja — okusen pasulj — ki so jo Pripravili že v Kranju, v Dražgoše pa sta jo »dostavila« ravnatelj kranjske Simnazije prof. Zdravko Pivk ter predavatelj prof. Jože A ž man (Slika zgoraj). Gimnazijci so ob tabornem ognju zaplesali tudi kolo. Vzdušje na Partizanskem mitingu je bilo izredno prijetno. V soboto zjutraj so dijaki kranjske gimnazije, ki jih je na poti v Dražgoše vodil prof. Oskar Klančar, °oiskali Bičkovo skalo, že takoj po zajtrku pa so imeli vajo iz prve pomoči ter Predavanje o oskrbi ranjencev. (Slika spodaj). )-jg) — Foto: F. Perdan Sprejeli program dela do konca leta Kranj, 8. junija — V prostorih kluba kranjskih studentov je bila prva redna seja novega predsedstva konference mladih delavcev. Člani so se dogovorili o načinu in programu dela predsedstva lri povezavi osnovnih organizacij s konferenco ^adih delavcev in OK ZSMS, razpravljali so 0 kadrovskih spremembah v občinski konferenci, s°delovanju mladih v javnih razpravah o osnutku zakona o združenem delu in o vpisu posojila za gradnjo cest. , predsedstvo konference mladih aeiavcey bo tudi v prihodnje skrbelo a. izvajanje programa konference in j*1"1 tem sodelovalo tako z osnovnimi f r8anizacijami kot z občinsko kon-Ierenco ZSMS. Predvsem pa bo nje-°0va naloga spodbujanje mladih za °delovanje v samoupravljanju in .r.ugih družbenopolitičnih organiza-Uah, predvsem sindikatih in pa in-jj^nih skupnostih. Le tako bodo *hko mladi skupaj s starejšimi to-ariši enakopravno in odgovorno °delovali pri reševanju problemov klovnih ljudi. V konkretnem programu akcij, ki •° ga sprejeli do konca leta, pa so za ^n,j predvideli sklenitev tekmova-za najboljšo osnovno organiza-^J0 in najboljšega mladega delavca-^•Joupravljavca. Priznanja bodo Podelili 27. junija na dan samo-J^avljavcev. Ta mesec bodo tudi -j,.rali predloge za podelitev štipendij itovega sklada mladim delavcem. M ,yhja in avgusta se bodo pripravki na problemsko konferenco o de-trV?nJu samoupravne delavske kon->ole in vlogi zbora delovnih ljudi, onferenca pa bo septembra. Ta esec bodo člani predsedstva tudi v Iskali osnovne organizacije ZSMS "elovnih organizacijah. ske mladine v javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Pripravili bodo tudi slovesno praznovanje dneva republike. Za zadnji mesec letošnjega leta pa so prihranili priprave na programsko konferenco, na kateri bodo sprejeli program dela za leto 1977 in priprave na seminar o problemih mladih delavcev, ki delajo po normi, o problemih učencev v gospodarstvu in razvoju samoupravljanja. V programu so zajete le akcije, ki so značilne za mlade delavce. Vendar pa se bodo mladi delavci vključevali tudi v vse akcije občinske konference in tudi v vse akcije, ki jih pripravljajo druge konference. Na seji so se tudi dogovorili, da se bodo mladi delavci v čimvečjem številu udeležili javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu in so tudi poudarili njegov pomen. Pozvali so tudi vse mlade, da se odzovejo akciji za vpis ljudskega posojila za ceste, saj bodo prav oni imeli od dobrih cest največ koristi. L. Bogataj Krajevni praznik na Brezjah pri Tržiču Spomin na množični odhod v partizane Do zaključka praznovanja krajevne skupnosti Brezje se bo zvrstilo še več prireditev. Ta teden so na programu športna tekmovanja, v četrtek, 17. junija, ob 18. uri pa bo /Z\ Hkrati s krajevnim praznikom slavijo na Brezjah tudi 25. obletnico gasilskega društva, 35. obletnico vstaje in 5. obletnico otvoritve doma družbenih organizacij Brezje pri Tržiču — Krajevna skupnost Brezje ki združuje tudi Hudi graben, Visoče in Hušico in je imela leta 1948 271 prebivalcev, leta 1974 pa 353, kar je razveseljivo 30-odstotno povečanje, praznuje 10. junija krajevni praznik. Na ta dan leta 1943 je odšlo v NOB več domačinov. Kasneje so se jim pridružili še novi, tako da je od okrog 250 prebivalcev v NOB sodelovalo kar 100 krajanov. Devet se jih ni nikdar vrnilo in so njihova imena vklesana na spominski plošči doma družbenih organizacij. Praznovanje se je začelo v četrtek, 10. junija, s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, ki so se je udeležili tudi predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris, predsednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič in predstavniki občinskega odbora ZZB NOV Tržič Anton Stritih, Miloš Sova in Franc Praprotnik. Pred tem je bila pred obeležjem NOB komemoracija. Za kulturni program je poskrbel kvintet Bratje Zupan. Slavnostni govornik Milan Valjavec je na četrtkovem zasedanju opozoril na pomemben napredek kraja in na veliko složnost krajanov v prizadevanjih za odstranjevanje vsakodnevnih težav. Če tega ne bi bilo, na Brezjah, v Visočah in Hudem grabnu ter na Hušici ne bi stalno urejevali ceste in pota, javno razsvetljavo, kanalizacijo in zgradili sodoben dom družbenih organizacij. Tudi družba je ljudem pod Dobrčo pogosto pomagala. .Njihova največja želja pa ostaja asfalt po vasi in asfaltiranje ceste od Bistrice pri Tržiču do Begunj! Razprava o gradivu za konferenco ZKPO Radovljica — V okviru programa tedna Komunista v radovljiški občini sta občinska konferenca socialistične zveze in občinski svet zveze sindikatov v četrtek, 3. junija, pripravila posvetovanje za člane izvršilnih odborov občinske konference SZDL, občinskega sveta zveze sindikatov, kulturne skupnosti in zveze kulturno prosvetnih organizacij. Razpravljali so o predlogu smernic in nalogah zveze kulturno prosvetnih organizacij in o problematiki kulture v občini. Razprava na posvetu je bila živahna in kritična. Poudarili so, da si morajo vse družbenopolitične organizacije prizadevati (ne le kulturna društva v TOZD in v krajevnih skupnostih) za podružbljanje kulture in za večji neposredni vpliv delovnih ljudi in občanov na izvajanje kulturnih programov pri odločanju o namenski porabi sredstev za kulturno dejavnost. Odločno so zahtevali, da morajo biti za porabo sredstev za skupne naloge, vzajemnost, solidarnost in druge naloge v regiji in republiki seznanjeni delovni ljudje v združenem delu, kjer dohodek ustvarjajo. Za zdaj imajo le-ti možnost odločanja le pri programski usmeritvi in porabi sredstev občinskih kulturnih skupnosti in zveze kulturno prosvetnih organizacij. Kritično so ocenili tudi poskuse elitizma, odtujenosti in samovolje nekaterih poklicnih zlasti republiških kulturnih ustanov. Sklenili so, da morata delegata, ki bosta zastopala radovljiško občino, posredovati te ugotovitve in stališča. Določiti pa je treba tudi merila za kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi. Razen kritičnih ocen je bilo v razpravi omenjenih tudi več izredno uspešnih prizadevanj pri izvajanju kulturne akcije za delovne kolektive. To akcijo v občini že več let uspešno organizirajo sindikat, kulturna skupnost in zveza kulturno prosvetnih organizacij Radovljica. JR sektorska gasilska vaja, na kateri bodo sodelovale tudi enote civilne zaščite. V soboto, 19. junija, bo na Brezjah skupna seja vodstva občinske gasilske zveze Tržič in domačega gasilskega društva, ki bo združena s kulturnim programom, v nedeljo, 20. junija, ob dveh pa bo začetek prireditve ob 25. obletnici gasilskega društva Brezje. J. Košnjek Veletrgovina Živila Kranj, n. sol. o. TOZD Maloprodaja Kranj, n. sol. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas 1. K V prodajalca živilske stroke več delovnih mest 2. priučenega prodajalca več delovnih mest 3. učna mesta za poklic mesar-sekač 3 prosta učna mesta Poleg splošnih pogojev kandidati morajo izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: KV prodajalec živilske stroke, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni; pod 2.: PK prodajalec trgovske stroke, pol leta delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni; pod 3.: starost 15 let, uspešno končana osnovna šola in veselje do dela v tem poklicu. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Ugodna ocena dela delegacij 0iV Ktobra bodo pripravili oceno fr*l\k°v m se s predsedniki OO MS pogovorili o nadaljnjem delu |w « ~ ^U^UVUUIl O I 1 (lllrll j I I |(-| 11 UCIU felf ° Pr' tem ^a'' P°8e°en pouda-0 * sodelovanju mladih v razpravah {jj^rednjeročnih in dolgoročnih pla-proizvodnje. Novembra bodo Siha^ delavci obravnavali osnutek Urf ^ste za prihodnje leto in etali analizo vključevanja delav- KAMNIK - Po preteku dveh let dela delegacij in občinske skupščine je predsedstvo skupščine občine Kamnik s posebnim vprašalnikom poizkusilo zvedeti od delegacij mnenje o njihovem delu. Od 122 delegacij jih je več kot 80 ugodno ocenilo dosedanje delo. To pomeni, da se delegatski sistem učinkovito uveljavlja. Vendar pa več kot polovica delegacij meni, da nimajo zadostne povezave s sindikati, SZDL, ZK in drugimi organi. Tako so delegacije preveč prepuščene same sebi. Urediti bo treba tudi vprašanje nadomestil osebnih dohodkov tistih delegatov v krajevnih skupnostih, ki so zaposleni zunaj občine, pa se zato ne morejo udeleževati sej. Udeležba na sejah se v splošnem giblje okrog 85 odstotkov. -a SGP TEHNIK 858H*. LOKA CESTA 2 Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo objavlja za šolsko leto 1976/77 naslednja prosta učna mesta za izučitev poklicev: 5 učnih mest za zidarja 5 učnih mest za tesarja 1 učno mesto za vodovodnega instalaterja 1 učno mesto za obratnega električarja 1 učno mesto za stavbnega ključavničarja 1 učno mesto za strojnega ključavničarja Pogoji: končanih 8. razredov osnovne šole — zdravstvena sposobnost za izučitev poklica — dopolnjenih 15 let, vendar kandidat ne sme biti starejši od 18 let Kandidati morajo za sprejem v učno razmerje predložiti naslednje dokumente: — prošnjo za sprejem v učno razmerje — zadnje šolsko spričevalo — rojstni list — potrdilo o premoženjskem stanju. Kandidati, ki se želijo izučiti poklica zidar ali tesar, se lahko prijavijo tudi s 6. ali 7. rezredom osnovne šole za izučitev K V zidarja ali tesarja ozkega profila. Rok prijave je do 31. 7. 1976. in razpisuje štipendiji 1 štipendijo na GTS v Ljubljani 1 štipendijo na FAGG v Ljubljani Prednost pri izbiri imajo kandidati v višjih letnikih. Obenem odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo objavlja prosta delovna mesta v TOZD Gradbeništvo 1. vodja gradbišča Pogoji: višja izobrazba gradbene smeri — visoka gradnja in tri leta delovnih izkušenj ter strokovni izpit ali srednja izobrazba gradbene smeri visoka gradnja in pet let delovnih izkušenj ter strokovni izpit 2. kalkulanta Pogoji: srednja izobrazba gradbene smeri — visoka gradnja in tri leta delovnih izkušenj v operativi 3. kontrolorja delovnih naprav Pogoji: visokokvalificiran strojni ključavničar in dve leti delovnih izkušenj pri gradbenih strojih ali kvalificiran strojni ključavničar in najmanj tri leta delovnih izkušenj na gradbenih strojih. Poskusno delo za vsa delovna mesta traja 2 meseca. Pismene prijave s potrdili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj pošljejo kandidati na naslov: SGP Tehnik 64220 Škofja Loka, Stara cesta 2 v 15 dneh po objavi. Kandidati imajo možnost predhodnega razgovora v kadrovski službi podjetja, kjer lahko dobe ostale informacije. Obvozniške zagate Čeprav dela na obnovi magistralne ceste razmeroma hitro potekajo in bo kmalu zaključen že prvi del odseka do Javornika, razveseljivo dejstvo hudo motijo stalne zadrege na obvozni cesti na Straži Jesenice — Prve, začetne težave pri obnovi magistralne ceste, ko ni bilo denarja, pri delavcih na obnovi ceste pa ne volje do intenzivnejšega in hitrejšega dela, so se zadovoljivo rešile, ostali pa so še vsi začetni problemi na obvoznici. Promet se s turistično sezono stalno povečuje, posebno ob prometnih konicah so daljše kolone vozil, obvoznica je pomanjkljivo opremljena s prometnimi znaki, na novo in na hitro položeni asfalt jemlje slovo. Ko se zaustavi kolona vozil nekje pri osnovni šoli na Jesenicah, med vozniki s tujimi in domačimi registrskimi tablicami ne manjka resnične nejevolje in negodovanja, saj je do semaforja, ki dovoljuje prevoz 23 vozil v eni smeri in prav toliko v drugi, še nekaj kilometrov poti in zato precej čakanja. Vozniki, ki večkrat na dan prevozijo obvoznico, so vedno bolj nedisciplinirani: vozijo skozi rdečo luč ali prehitevajo kolono na Straži. Razumljivo je, da je največ kršitev prometnega reda na obvoznici predvsem pred urami, ko se delavci menjavajo na dninah. Cas priganja, strah pred zamudami pritisla nogo na plin, vozniki prehitevajo in vozijo skozi rdečo luč. Ne tako zelo redko predvsem vozniki tujih registrskih tablic zaidejo zaradi očitno pomanjkljivih označb na obvoznici. Na tistih mestih, kjer so označbe »OBVOZ« ponoči premalo vidne in očitne, bi lahko postavili smerokaze za Ljubljano. Ne mine namreč dan ali noč, da vozniki ne bi zašli proti Javorniš-kim Rovtom, na cesto proti Železarni ali v vas Koroško Belo. Ob prometni gneči so takšni vozniki, ki spregledajo ne tako zelo velike in od daleč ne tako hitro opazne označbe le dodatna obremenitev čestega prometnega nereda in prav takšni vozniki, ki se ne znajdejo na obvoznici, so resna ovira za normalni prometni pretok vozil v obe smeri. Vsaj ustrezna označba z dovolj smerokazi za smer proti Ljubljani bi bila potrebna na obvoznici, ki sicer boleha še za številnimi drugimi pomanjkljivostmi. Na Straži obilno deževje popolnoma onemogoči promet proti Jesenicam. Luža, dovolj velika, da zaustavi vozilo in utihne motor, za nekaj krepkih metrov preusmeri promet na nasprotni pas, vozila se izogibajo in manevrirajo na ozkem levem pasu proti Jesenicam. Šele tedaj, ko se voda sama od sebe umakne ali ko jo izsuši sonce, se promet na tem delu uredi. Obvoznica je občutno preozka, čeprav so asfalt položili tudi na njene skrajne robove. Položili najbrž v precejšnji naglici, kajti zdaj je na več mestih popustil. Tako' popustil, da so nastale jame in razpoke, po katerih ni prijetno voziti. Domačini sicer večkrat ubirajo drugo pot obvoza mimo valjarne na Beli in na Javorniku, vendar je tudi že na tem delu ozka.cesta skorajda že popolnoma uničena, s številnimi jamami in jamicami v makadamu. Jesenice bodo dobile novo, magistralno cesto skozi središče in obvoznica, sedanja in edino možna, je vsekakor nujna. Vendar pa ne tako pomanjkljivo označena in ne s številnimi drugimi hibami, ki postavljajo piko na i skrajni nejevolji in nervozi voznikov, ki jo morajo uporabljati. In ob koncu, vendar ne nazadnje, so tu še številni potniki mestnega prometa, ki jim spremenjeni prometni režim prinaša bridke izkušnje. Večne zamude lokalnih avtobusov so deloma opravičljive, sprašujejo pa se, če od Tomšičeve ceste do Bele vendarle ni mogoče najti vsaj zasilnega postajališča. Razvijati zlasti turizem Bled - Na Plodu je bil od 7. do 9. junija sestantk ameriško-jugoslo-vanskega ekonomskega sveta. Ses-stanka, ki je bii to pot že drugič v naši državi, se je udeležilo prek 160 predstavnikov gospodarstva iz obeh držav, od tega 46 iz ameriških družb in predstavniki 93 jugoslovanskih organizacij združenega dela. Tudi prihodnji sestanek tega sveta bo v naši državi. To pa zato, ker je ameriško gospodarstvo premalo seznanjeno z našo družbeno gospodarsko ( ureditvijo, kot so ugotovili na sestanku. Glavni namen sestanka je bil odpraviti nekatere probleme in okrepiti gospodarske stike med obema državama. Bilo pa je tudi več primerov, ko so partnerji iz obeh držav med sestankom prvič navezali medsebojne stike. Lani je naša država pokrila z izvozom 63,odstotkov vrednosti uvoza iz ZDA. Podatki za letošnje prve štiri mesece pa kažejo, da smo izvozili v ZDA za 18 odstotkov več kot v lanskih prvih štirih mesecih. Iz ZDA pa smo uvozili za 2074 milijonov dinarjev in tako zabeležili v letošnji zunanjetrgovinski bilanci z ZDA presežek v višini okrog 12 milijonov dolarjev. Tako ugodnih rezultatov pa v prihodnjih mesecih ni moč pričakovati. V prihodnjih nekaj letih pa bo med ZDA in našo državo sklenjenih okrog dvajset pogodb o skupnem nastopu. Vrednost vsake pogodbe ocenjujejo na 25 do 150 milijonov dolarjev. Dosedanji predsednik ameriško-jugoslovanskega ekonomskega sveta Wiliam S. Rose je na sestanku opozoril na dosežke, ki jih je naša država dosegla na področju zadrževanja inflacije. Poudaril pa je tudi, da bi Jugoslavija morala razvijati zlasti turizem, za katerega ima po njegovem mnenju najboljše pogoje. Udeležence je na začetku sestanka pozdravil tudi predsednik zvezne gospodarske zbornice Ilija Vakič, ki je potem v radovljiški občini obiskal Almiro, Verigo in Plamen. A. Ž. Delavci planirajo Posebna strokovna služba v jeseniški Železarni pripravlja predloge za letne in srednjeročne programe razvoja jeseniške Železarne. O njih razpravljajo delavci na svojih zborih in posredujejo pripombe Jesenice — Jeseniška Železarna kot ena največjih delovnih organizacij združenega dela občine ustvarja več kot 60 odstotkov družbenega proizvoda. V sami organizaciji so poskrbeli za razvit sistem planiranja, saj so med drugim ustanovili v okviru sektorja za ekonomiko in organizacijo posebno strokovno službo, ki pripravlja predloge tako letnih kot tudi srednjeročnih planov. V jeseniški Železarni so že pred leti, pred sprejemanjem letnih planov, postavili osnovne smernice in cilje poslovne politike. Tako so temeljito obdelali področje proizvodnje, prodaje, nabave, področje vzdrževanja, energije in medobratnega transporta, socialno kadrovsko področje, področje naložb, nagrajevanja in raziskav. Po samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo je predlagatelj poslovne politike individualni izvršilni organ. Poslovno politiko že tretje leto septembra posredujejo prek gospodarskih odborov in delavskih svetov na zbore delavcev, kjer jo delavci neposredno sprejemajo in dopolnjujejo s svojimi predlogi. Po pripombah izdela strokovna služba predlog plana, ki poleg osnovnih kazalcev vsebuje tudi informacijo o delitvi dohodka, o uspehu, za srednjeročni plan pa tudi porabo sredstev za vse srednjeročno obdobje po letih. Tako delavci v Železarni odločajo o glavnih smernicah svojega plana, ki je usklajen s temelji in cilji ostalih, ki se vključujejo v/planiranje. Delovna organizacija usklajuje svoje letne in srednjeročne programe v okviru združenega podjetja Slovenske železarne s tem, da so letni usklajeni tudi v okviru federacije in panoge. Za prihodnje petletno obdobje še niso sprejeli družbenega dogovora o razvoju črne metalurgije v okviru federacije. V zadnjem času pa tečejo v združenju slovenskih železarn sklepni pogovori o uskladitvi razvojnih programov za petletno obdobje, programi, ki bodo osnova za družbeni dogovor o razvoju črne metalurgije Jugoslavije. ( -ds Občasne prošnje voznikom lokalnega avtobusa, da bi ob stalnih prometnih zastojih ali ob čakanju pri semaforju za hipec odprli vrata in omogočili potnikom, da bi našli krajšo pot do doma, so praviloma vedno odbite. Resda je red red in kazen kazen in da so takšne usluge menda kaznive, a sprevideti je treba, da se potniki ne vozijo za svoje veselje in zabavo in ne za to, da bi namenoma jezili voznike, temveč odhajajo po opravkih in na delovno mesto. Tudi njim je čas dragocen in upravičeni so zahtevati, da se poišče ustrezen prostor za postajališče. Nevzdržno in nesprejemljivo je, da pešačijo znatni del poti, po kateri so se sicer že prevozili z avtobusom mestnega prometa. D. Sedej O inovacijah kot sestavini združenega dela Da bi spodbudili hitrejši razvoj znanstvenega in tehničnega ustvarjanja in da bi izumitelj-stvo, novatorstvo in racionaliza-torstvo postalo množično, smo leto 1975 proglasili za leto inovacij. S sklepom ZIS smo ga naknadno podaljšali tudi še v letošnje leto. V zadnjem času smo se in se še vedno srečujemo s številnimi zahtevami, kot so — stabilizacija gospodarstva, brzdanje cen, iskanje notranjih rezerv, zviševanje produktivnosti, omejitev v sklepanju uvoznih poslov in podobno. Ravno to pa je pravšnja »klima«, da si izostrimo zavest o tem, kako potrebno je posvetiti domačim inovacijam in inventivnosti vso družbeno skrb, saj smo opazili, da načrtovane gospodarske rasti še vedno ne dosegamo v planiranem obsegu. Naša samoupravna socialistična družba je s sprejemanjem najnovejših dokumentov ustvarila zelo ugodne možnosti za hitrejši razvoj inovacijskih tokov. V pripravi je celo družbeni dogovor o inovacijah, ki postaja nekakšna strategija naše družbe. Dejavnik našega uspešnega razvoja naj bo v bodoče novo znanje, nekakšna sinteza razvoja družbenih odnosov, materialno-ekonomskega napredka in znanstveno-tehnološke revolucije. Vendar domače, ne tuje. Praksa iz minulih let je pokazala, da vsak inovacijski kompleks, ki ga uvozimo ali prodamo na tuje, vključuje tudi vrsto posledic, ki so lahko socialne, politične, gospodarske ali drugačne narave. Pri nas smo na primer v veliki meri zanemarili množično aktivno snovanje domačih ljudi. Z masovnim uvažanjem tujih licenc in tehnologij smo povsem diskvalificirali domače strokovnjake, ki po drugi strani, na tujem, uživajo velik sloves. Pogodbeno smo se že tako »zvezali« z uvozom, različnimi tehnologijami ter pogodbami tujih firm, da marsičesa nismo mogli niti smeli načrtovati doma! Ob tem smo bili v prepričanju, da je vse, kar je tuje, bolje od domačega, največkrat vse premalo kritični do uvoženih licenc. Često smo kupovali nekaj, kar v bistvu sploh ni bilo novo, to pa pomeni, da smo nasedli in drago kupili tisto, kar smo potem nekaj časa mesili v upanju, da bomo enkrat jedli pogačo. V dvoletnem obdobju »leta inovacij« razna forumska telesa niso mirovala. Kritični presoji stanja so sledile razprave, predlogi ukrepov, predlog družbenega dogovora in še marsikaj drugega. Da je akcija res tehtna, je najbolj razvidno iz seznama skleniteljev dogovora. Med njimi najdemo Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije, Zvezo sindikatov Slovenije, republiški Izvršni svet, Raziskovalno skupnost Slovenije, Izobraževalno skupnost, Gospodarsko zbornico ... Za konec meseca je v republiški Skupščini SRS sklicana seja z eno samo točko dnevnega reda — inovacije kot sestavina združenega dela. Na njej bodo člani zbora združenega dela skupščine SRS in skupščine raziskovalne skupnosti Slovenije zaokrožili dosedanje delo na vseh nivojih. Z namenom, da se raziskovalni potencial bolj usmeri na reševanje problemov v gospodarstvu, vključi inovacijska dejavnost v razvojno politiko TOZD ter uveljavi sisteme materialnega nagrajevanja za dosežene uspehe. G. Bernot , Češnjica v Selški dolini — V zadnjih dneh maja so delavci Cestnega podjetja iz Kranja začeli širiti »prometno žilo« med Češnjico in Rudnim v Selški dolini. Razširili bodo približno kilometer cestišča. Na obnovljen odsek bodo nato delavci kranjskega cestnega podjetja položili tudi asfaltno prevleko-Vsa dela bodo končana približno čez mesec dni. (-jg) — Foto: F. Perdan Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec Individualna gradnja je lahko še cenejša, če uporabljate pravilne materiale. Uporabljajte naš nov izdelek MONTAŽNO TROPREKATNO GREZNICO in prihranili boste na denarju in času. KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materialom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih troprekatnih greznic odvisno od števila oseb v gospodinjstvu. IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo, betonirajte tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra. Prihranek na ceni, času in delu je od 40—60% v primerjavi s klasično izvedbo. Proizvajamo, prodajamo, montiramo Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, 710-782 ENOTA: proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajal nah gradbenih materialov. Komunalni dinar v tehtnejši presoji Jesenice — Komunalna dejavnost terja in uporablja izdatna denarna sredstva, nad katerimi pa do zdaj ni bilo pravega in učinkovitega nadzorstva in pregleda. Občinski proračuni se krčijo, sredstva za komunalno dejavnost ostajajo na posameznih računih razdrobljena in tako se izgubljajo, komunalna dejavnost pa slabi. Po posameznih občinah se tako že dogovarjajo za ustanovitev komunalnih interesnih skupnosti, prek katerih naj bi uporabniki in izvajalci komunalne dejavnosti samoupravno dogovarjali in odločali. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti za komunalno dejavnost se vsi pereči problemi ne bodo mogli takoj odpraviti, v daljšem obdobju pa se bo komunalna dejavnost lahko postavila na trdne temelje. Z enotnim načrtovanjem komunalne porabe bi lahko dosegali nedvomno boljše rezultate. V skupščini komunalne skupnosti se bodo delegati lahko d* mokratično dogovarjali o usmerja nju in o porabi vseh sredstev, ki s° namenjena za komunalno dejavnost. Denar bodo namenjali za tista dela in naložbe, s katerimi bodo reševali najbolj pereče problem«-Odpadla bodo vsa sedanja nenehn*' vprašanja o smotrni porabi namen- j( skega denarja za komunalno dejav- g, nost, saj bodo odslej odločali tudJ p drugi. V jeseniški občini so že imenoval1 iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti komunalno dejavnost, v občini ^ snuje tudi samoupravni sporazum 0 ustanovitvi. O njem bodo razpravljale vse krajevne skupnosti in org*' nizacije združenega dela, ki naj bi ff* do 10. junija letos tudi podpisale & imenovale delegate za ustanovo" skupščino skupnosti za komunal" občine Jesenice. -ds Nov hotel v Bohinju Bohinj — Minuli teden, 9. junija, so se v Bohinju zbrali predstavniki podjetij Kompas in Alpetour, radovljiške občinske skupščine, slovenske gospodarske zbornice, Ljubljanske banke, turističnega društva Bohinj in predstavniki še nekaterih organizacij. Na pogovoru je tekla beseda o prednostnih investicijah delovne organizacije Kompas in o škodi, ki jo je potres povzročil na gostinskih oziroma hotelskih objektih podjetja Alepetour. Predstavniki Kompasa so povedali, da namerava ta delovna organizacija zgraditi v Bohinju predvidoma do 1978. leta nov hotel B kategorije. Zgraditi ga nameravajo na mestu, kjer stoji še skoraj 80 let star objekt, v katerem je danes hotel Staneta Žagarja. Po programu bi nov hotel imel 250 postelj, pokrit bazen, kegljišče in še nekatere druge spremljajoče objekte. »i 1. i ii J Ko pa je povzr^. je Bohinj izgubil 207 ležišč, ki bi 'f « bilo treba čimprej nadomestit1' Skoraj gotovo je že, da bo treb* It podreti hotela Jezero in Pod VoglofI_ & in tudi precejšen del hotela Zlat°[ rog. Sicer pa so bolj ali manj pri2aj 1 deti zaradi potresa vsi Alpetourof hoteli v Bohinju. Predstavni* J' Alpetoura so tudi povedali, ™} računajo, da bo zaradi poškodov*' nih hotelov letos turistični dohod«* v Bohinju za okrog 3 milijo11 manjši. Razpravljavci so menili, da bi b?L treba čimprej izoblikovati ugodni" materialne pogoje, da bi delov^ organizacije lahko nadomesti hotelske zmogljivosti. Opozorili n so tudi, da bi do 1980. leta Boh»w moral dobiti nekaj sodobnih hotel0 z okrog 700 posteljami. A. Z- Čebelarstvo v krizi Čebelarstvo, prastara panoga, ^&na kot poezija kmetijstva, je za-v zadnjih desetletjih, posebno v Zadnjih letih, v resno krizo. Ze tako *j*be čebelarske letine pospešujejo * napredno kmetijstvo in gozdar-8tVo. Tako je čebelarstvo, ki je pomembna kmetijska panoga, prizadeto zaradi nenadomestljive škode. Precej daleč so že časi, ko je po JJ&Ših gozdovih še rastlo razno me-dovito grmičevje. Danes ga preganjamo kot plevel. Preganjamo celo ?°8tanj, kot nekoristno gozdno drevje, na račun iglavcev. Tudi gozdne Poseke so čebelarstvu v škodo. Vča-ko so sekali na čisto, so rastli po posekah borovje, maline in jesenka resa, ki so nudile čebelam do-. r° pašo. Vse te rastline so že skoraj zginile iz naših gozdov. Iz polj in travnikov so umetna dojila pregnala vse medeče cvetje; °8tale so samo trave, ki ne nudijo čebelam ničesar. Ajda, lepota naših polj jeseni, se je morala umakniti donosnejšim kulturam. Še tista, ki jo sejejo, zaradi gnojenja z umetnimi gnojili ne medi več. V zadnjem času delajo poskuse z rusko, tako imenovano telraploidno ajdo, ki daje ob ugodnem vremenu tudi 20-kratni donos. Seje se po spravilu zgodnjega krompirja, repica ali žit — to je sredi julija. Čebelarska družina Škofja Loka jo je nekaj nabavila in jo bo dala kmetom-čebelarjem na pre-skuSnjo. Če se bo obnesla, jo bodo kmetje nedvomno spet več sejali. To pa ne bo le v korist čebelarjem. Tako so v naših krajih za medenje ostali le še smreka, jelka in kostanj. Še to pašo pa največkrat pokvari slabo vreme. Potem ostane čebelarju le še ena rešitev. To je sladkor. A tudi ta je v zadnjem Času postal predrag. Malo čudno se sliši, mar ne, da mora čebelar poleti, ko bi moralo Vrste in količina gnojil 2a dognojevanje koruze Setev koruze se je letos nekoliko ^vlekla, pričela se je v prvi dekadi lakl!a' za^Uu^uJe Pa te dni. Zato inT • na P°lJm vidimo posevke, ki ^tiajo že 6 —7 listov in pa posevke, ki komaj ozrniknili. Takšno stanje , atn narekuje, da dognojujemo °ruzi različno glede na stopnjo azvoja. Posevke, ki imajo že 6-7 ^zvitih listov, je potrebno dognojiti .Uprej, ker so potrebe po hranilih Precej velike. Ce le-tem potrebam fa 2a.dostimo, se bodo rastline slabo .K2vUale in zato ne bodo mogle dati UDJJnega pridelka. tr Kevke 8 3-4 listi bi bil° po" ^ebno začeti dognojevati čimprej. J Posevki namreč prehajajo s j! enrane iz semena na samostojno ?hrano prek korenin in listov, i dosevki, ki so bili posejani L8n?je> Sele vznikajo in se še vedno anijo z rezervnimi snovmi iz jj^en.a- Zato je potrebno na dogno-nvanje še nekoliko počakati, da ne 1 Poškodovali kalčkov. fta r&5° Pomembno vprašanje se Znan na vrst° m količino gnojil, kon ? i^e' da dognojujemo tako s vS?Plek8n»mi kot s čistimi dušiko-gnojili. Katero od teh dveh vrst r\°jd je potrebno uporabiti, je ^*visno od tega, kako smo pred ^tvijo gnojili s fosfornimi in kalije-P&i gnojili. y ^e smo pred setvijo gnojili s 100 in c kg fosfornih in kalijevih gnojil {;fif.na> lahko dognojujemo le s : stimi dušikovimi gnojili: KAN-om 1 yreo. Ub Pa.smo Pr' osnovnem gnojenju porabili manjše količine omenjenih 8 j°J". je koruzo potrebno dognojiti ^Kompleksnimi NPK gnojili. V pri-jjj fU' da posevek pred setvijo sploh isiro &noJen (posebno kadar gre za Lq niašna tla), je koruzo potrebno gn^n.°ievati s kompleksnimi NPK •ved ' ^er v ^az* razvoJa še !0stln° lahko nadomestimo izpuščeno i J0!00 gnojenje. Za dognojevanje koruze v po-8letjeznih primerih priporočamo na- i Ae: . iJena Je koruza Pred setvijo gno-jgjjjj. z .zadostnimi količinami NPK [potr K *n uree' je verjetno ne bo |(J0 eD,no dognojevati. Potrebo po ^^^vanju ocenimo, ko koruza seze višino ca. 50 cm. 2. Posevke koruze, ki so bili pred setvijo gnojeni z zadostnimi količinami NPK gnojil, vendar brez dodatne uree, je potrebno dognojiti z 80—120 kg uree na ha ali 120-200 kgKAN-ana ha. 3. Posevke, ki so bili pred setvijo slabo gnojeni, je potrebno dognojevati z večjimi količinami NPK gnojil. Priporočamo, da se takšni posevki dognojujejo dvakrat, vsakič po 200-300 kg kompleksnega NPK — 17:8:9 gnojila na ha. 4. Posevke, ki sploh niso bili gnojeni, je potrebno dognojevati z največjimi količinami gnojil. V takšnih primerih je nujno potrebno, da dognojujemo dvakrat: prvič s 500-000 kg kompleksnih NPK gnojil sestave: 11:11:16, 12:12:12 ali 13:10:12, drugič pa s 150-250 kg KAN-a na ha. Čeprav pri izpuščenem osnovnem gnojenju ne moremo pričakovati rekordnega donosa, lahko z omenjenim dognojevanjem dosežemo visok pridelek koruze, komaj za 10— 15 % manjši od normalne proizvodnje. V primeru, da takšnih posevkov sploh ne dognojujemo, bi bile izgube pri proizvodnji neprimerno večje, več kot 50 %, pogosto tudi 100"%. Zato je dognojevanje v takšnih primerih rešilni ukrep. S tem želimo kmetovalce opozoriti, da ne kasnijo z dognojevanjem. Še posebej ne pri negnojenih posevkih. Drugič je potrebno dognojevati dvajset dni po prvem dognojevanju, to je ko koruza razvije 7 — 8 listov. Poudarjamo, da je potrebno gnojila pri dognojevanju zaorati v tla. Najbolj uspešno dognojujemo v vrste s kultivatorjem, ki ima depo-zitorje za mineralna gnojila. Če dognojujemo ročno ali z navadnim trosilcem, je potrebno gnojila zaorati v tla, tako da ga rastline čim hitreje in tembolje izkoristijo. Opozarjamo, da ne smemo dognojevati preblizu rastlin, ker bi jih lahko poškodovali in bi eventualno prišlo tudi do redkejšega sklopa. Za kmetijsko posp. službo Milena Kulovec, dipl. ing. agr. zaščitimo nasade krompirja pred krompirjevo plesnijo in koloradskim hroščem ^t"16 V letošnJem ,etu Je kilo za 'ov ..ornpirja doslej ugodno. Prideta ki so upoštevali navodila 4 fJlJske strokovne službe, zlasti pa it^ \8ti, ki so sadili kvalitetno seme, lprjyj0 lepe nasade in upravičeno '^hi uJeJ° dober pridelek krom-1 olw • Toda vsa prizadevanja in ' k^on? lahko v kratkem času uniči žg0jj!Pi jeva plesen, tako kot se je to krtjw* . lani. Zato je potrebno to'eci r učinkovito zaščititi še 2 en se bolezen razširi. **ih u*aJ ^ nimamo poročil o začet-VobpUžbah krompirja s krompirje-je ^ esnijo na Gorenjskem; ker pa se H^n*6 ogrelo, se bodo le-te kmalu i^vue. Ne glede na pojav začetnih \%Wy okužbe, ki jih moramo : Mfcv' Da Je sedaj pravi trenutek da Jtlrno svoj krompir, zlasti zgod-L^orte, pred krompirjevo plesnijo. % k°vita sredstva in sicer: brestan ^^tracol, dithane M 45 in cupra-fj$th ' Za škropljenje 1 ha potrebuje Z O.70 kg brestana 60, 2,0-2,5 j J L*ntracola, 3 kg dithana M 45, ^hUpraDlau in 4 kg cuprablau Z. no previdno moramo ravnati z »mamo za ta namen zelo brestanom 60, ker je zelo nevaren. Škropljenje ponavljamo vsakih 7—10 dni, odvisno od rasti krompirja in ugodnosti vremena za širjenje bolezni. Proti koloradskemu hrošču škropimo, ko se iz jajčec začno leči ličinke. Na voljo so naslednja zaščitna sredstva: zlatica despirol (v vrečkah po 25 g; za 1 ha potrebujemo 12 vrečk), elocron (1,5 —2,0 kg/ha) in unden (0,6 kg/ha). Z navedenimi zaščitnimi sredstvi lahko škropimo istočasno kot proti krompirjevi plesni. Z vsemi je treba ravnati previdno, ker spadajo v skupino zelo nevarnih sredstev, zlasti še elocron in unden. In končno naj opozorim še na dvoje: — pred uporabo zaščitnega sredstva berite navodilo, ki je priloženo embalaži, in se po njem ravnajte; in — preskusite svoje škropilnice in jih naravnajte tako, da bodo imele dovolj močan in enak pritisk na vseh šobah. Le take škropilnice bodo škropivo enakomerno in v obliki megle razpršile po vseh rastlinah od tal do vrha. dr. Miloš Kus biti dobre paše na pretek, krmiti s sladkorjem. A je tako. In stroški v slabi letini niso majhni. Lani sem na primer za 23 AŽ panjev pokrmil 250 kilogramov sladkorja in prek 250 kilogramov medu. Natočil pa nisem niti kilograma medu. Skratka, lani smo se čebelarji znašli v težavah, ki jih sami skoraj ne moremo premagati. Ne moremo pa pustiti, da bi naše čebelarstvo propadlo. Vsi tisti, ki imajo na skrbi naše gospodarstvo, predvsem kmetijstvo, bi morali resno razmisliti, kaj bo s čebelarstvom. Prav kmetijstvu je čebelarstvo zaradi opraševanja cvetja nenadomestljivo. Znano je, da čebele opraše 80 odstotkov rastlin in le 20 odstotkov jih opraše veter ter druge žuželke. Velikega pomena sta že od nekdaj vosek in med. Prvi je nekdaj rabil za razsvetljavo, drugi kot sladilo. V zadnjih letih pa so znanstveniki odkrili v medu, cvetnem prahu, matičnem mlečku in v zadnjem času še v zadelavnini (propolisu) zdravilne snovi proti različnim boleznim, ki jih ni moč nadomestiti z nobeno umetno snovjo. Ob upoštevanju vseh omenjenih in še drugih koristi, ki jih prinaša čebelarstvo, ga bomo morali prilagoditi novim razmeram. Vendar čebelarji ne bomo zmogli vsega sami. Skupnost bo morala podpreti ta prizadevanja; posebno pa tisti, ki so odgovorni za napredek kmetijstva. Pričakujemo razumevanje pri kmetijskih zemljiških skupnostih. Znano je, da ima čebelar komaj 20 odstotkov koristi od čebel, ostalih 80 odstotkov ima kmetijstvo zaradi opraševanja rastlin. So države, ki zelo podpirajo čebelarstvo; posebno Sovjetska zveza in tudi druge manj bogate države kot so Romunija, Madžarska. Avstrija je majhna država, a ima sedem čebelarskih šol. Pri nas nimamo niti ene. Na Brdu pri_Luko-vici je napol zgrajena. Čebelarji je sami ne moremo dokončati, povsod pa naletimo na gluha ušesa. (Človek dobi občutek, da bo stvar rešena, ko bo kak čebelar izvoljen za sekretarja kmetijstva in bo imel več razumevanja za čebelarstvo kot pomembno in enakovredno tudi gospodarsko dejavnost.) Spomnimo se samo, da je bila že pred 200 leti na Dunaju ustanovljena državna čebelarska šola, na kateri je kot prvi čebelarski učitelj poučeval čebelarske veščine pravi mojster čebelarskega znanja Slovenec Anton Janša. Mar nas ni ob nenehnem napredku na vseh področjih izobraževanja glede čebelarstva lahko malo sram? Kot rečeno, smo v najhujše težave čebelarji zašli lani, ko celo leto ni bilo nobene paše. Čebele in čebelarji so bili brez medu. Kdor je hotel obdržati čebele, je moral celo leto krmiti. Posledice pa se že kažejo. Sladkor je sicer dober za prezimo-vanje čebel, ne pa spomladi za razvoj, ko je kakor slama za mlečne krave. Če so čebele krmljene s sladkorjem, niso tako odporne kot če jih krmimo z medom. Zato je v zadnjem času tudi toliko čebeljih bolezni in tudi njihova življenjska doba je krajša. Tako je v letošnji zimi in spomladi čebelarjem pomrlo do 40 odstotkov čebel. Nekaterim vse, nekaterim polovica in prav srečen je letos čebelar, ki ima čebele primerno razvite; to tembolj, ker letos na tiho pričakujemo dobro letino. In če bo letina res dobra, bo škoda še večja, ker bo ostalo v naravi na tone medu. Ker v zadnjih letih zaradi že omenjenih razlogov doma ni dovolj paše, ostaja čebelarjem edina rešitev: prevozi čebel v pašo drugam. To pa je povezano z velikimi stroški in včasih tudi z izgubami. Maja je na primer primerna paša na akaciji v Srbiji, na Goriškem in v Brdih ali v Istri na žajblju; jeseni pa v Liki na vresju in žepku. To so dobre paše, a večkrat odpovedo zaradi slabega vremena. Takrat čebelar ne pokrije niti prevoznih stroškov. Če ocenimo torej sedanji položaj v čebelarstvu, lahko ugotovimo, da ne bo napredovalo, ampak upadalo. To bo velika škoda. Znašli se bomo v položaju, kot pri marsikaterem drugem pridelku. Med že sedaj uvažamo in ga bomo še; za težke devize! Če pa bomo čebelarji, kmetijci in gozdarji strnili vse sile in znanje in se prilagodili novim razmeram ter iztrgali naravi med, ko ga nam bo nudila, ne bomo imeli čebelarji samo veselja, pač pa med zase in za potrebe vseh nas. Zato bi morali tudi kmetijski časopisi posvečati več pozornosti tej pomembni kmetijski panogi. Pravi čebelarji pa kljub vsem težavam ne bomo vrgli puške v koruzo. Še naprej bomo skrbeli za napredek našega čebelarstva. Skušali bomo organizirati v naše čebelarske družine vse čebelarje, ki danes še niso vključeni vanje. Prepričani smo, da dobro organizirani pri naših prizadevanjih ne bomo ostali osamljeni. Janez Tavčar Na Belem polju so kmetje z Dovjega letos popravili ograjo pašnika, ki so ga spomladi lepo očistili. Letos je zato na Belem polju zelo veliko goveda na paši. — Foto: B. B. Pašništvo nekdaj in danes Nekdaj so obstajale tako imenovane vaške srenje, ki jih danes imenujemo vaške pašne skupnosti. Starejši prebivalci se še nedvomno spominjajo, da so imele vasi skupne vaške pašne površine. Na njih so se pasle črede krav, konj in ovac. Na območju krajevne skupnosti Gorje v radovljiški občini takšnih skupnih vaških pašnih površin ni več. Ljudje so jih v glavnem razpar-celirali in si jih razdelili. Le v vasi Poljšica pri Gorjah ni bilo tako. Ta vaška pašna skupnost ima še danes prav toliko pašnih površin kot nekdaj. Pašnik je le bolj zaraščen; posebno v strmih skalnih legah, kamor živina težko pride. Površina poljšiškega pašnika znaša 120 johov ali 68 hektarov in pol. Živinorejci s Poljšice so letos pozimi nameravali na pašniku zgraditi stajo za živino, da se le-ta ne bi vsak večer vračala v vas. Razen tega pa bi tako odpadla paša na planini Kranjske doline na Pokljuki. Vendar staje niso zgradili in tako bo tropič goveda ta mesec spet šel na Pokljuko. Vsako ped poljšiške gmajne, kot jo imenujejo domačini, pozna Janez Pole iz Krnice pri Gorjah. Ze skoraj 60 let poganja živino. Star je 66 let in je kot šestletni fante začel s pasti-rovanjem. Nekaj časa je sicer delal v jeseniški Železarni, vendar mu delo tam ni ustrezalo. Raje je pastiroval, med vojno pa je bil tudi v partizanih. Pravi, da je bilo na Poljšici pastirovanje urejeno vedno tako, da je v zgodnji pomladi šel na pašo prvi trop. V začetku junija pa se je ta trop pomaknil na višje ležeče planine. Med tem časom je bil doma na pašniku drugi trop. To so bile same krave molznice. Avgusta pa se je prvi trop najprej vračal na senožeti (rovte), konec septembra pa se je vrnil na prvotno pašo in ostal tam do 11. novembra. Letos je na spomladanski paši le 36 goved. Janez se spominja, da je včasih spomladanski trop štel 90 glav, v planini jih je bilo 75 in jeseni doma na paši prek 100. Danes tega ni več, kar pa seveda ne pomeni, da je govedoreja na Poljšici upadla. Res je sicer, da je včasih vsaka bajtarska ali delavska hiša na Poljšici imela kravico in so bile vse košenine skrbno pospravljene. Vendar danes živinorejci redijo več glav. Pasme pa so takšne, da živina ni prilagojena za pašo na višjih planinah. Zato jo imajo doma in tudi molznost je precej večja. Tudi kmetovanje se je spremenilo. Na območju krajevne skupnosti Gorje so kmetje več njiv zasadili s črnim ribezom ali pa zatravili. Zato krme ne manjka. Ovac in konj pa tako ni več na paši. Prvih skorajda ni, konje pa danes poredko videvamo tudi na cestah v vpregah. J. Ambrožič Kdaj dognojiti travnike? Vreme za rast trav v prvih pomladanskih mesecih je bilo letos manj ugodno kot pretekla leta. Zato so trave redkejše, posebno na slabše gnojenih parcelah je zaradi močnejšega napada ogreov majskega hrošča trava slaba. Slabo vreme v času, ko bi morala biti košnja že v polnem teku, se je tačas zavleklo v obdobje, ko je trava za krmo že kar prezrela. Tako je košnja na Gorenjskem šele zdaj v polnem teku, ko je nastopilo obdobje lepega vremena. Kljub deževju po 15. maju pa je uspelo na nekaterih kmetijah in družbenih obratih, ki so se na to pripravili, že do zdaj pospraviti prvo košnjo. Spet se je pokazalo, da brez silosov ne bo možna pravočasna košnja. . Četudi vreme ni bilo ugodno za rast in lahko pričakujemo povprečno slabši pridelek sena, je res, da dobro pognojena ruša kaže zadovoljivo bujnost, nič slabšo kot druga leta. Vzrok je v povečani odpornosti trave proti suši, Če je dobro založena s hrano. Število živine nam na Gorenjskem zadnja leta le raste, četudi produktivnost živali ni nič boljša kot v preteklih obdobjih (to ne velja za preusmerjene kmetije). Lahko sklepamo, da smo z novimi agrotehničnimi prijemi uspeli zvečati količino pridelane krme, ne pa tudi njeno kvaliteto (prepozna košnja). Kjer je zaradi zamujenega pomladanskega gnojenja prva košnja slabša, si lahko še pomagamo tako, da izdatno dognojimo ruši po prvi košnji. Gnojila, ki jih uporabimo, naj bodo hitro topna, da je hrana rastlinam takoj dostopna. Za dvokosne travnike bomo izbrali gnojila urea, KAN ali NPK 17:8:9. Gnojili, pravzaprav je to dognojevanje, bomo tako, da damo na slabših dvokosnih travnikih obvezno nitrofoskal 17:8:9 v količinah 150-200 kg/ha. Boljši dvokosni travniki, ki so bili morda že spomladi gnojeni, naj dobe: ali 150 - 200 kg NPK 17:8:9 na 1 ha ali 60-80 kg/ha uree ali 120-150 kg/ha KAN-a. Gnojenje trokosnih travnikov je seveda intenzivnejše, osnovno gnojenje spomladi)z gnojili ali s kakim organskim gnojem — je moralo biti izvedeno, sicer treh dobrih košenj ne moremo pričakovati. Tudi tu damo po košnji še ureo ali KAN: 80 kg/ha uree ali 150- 200 kg/ha KAN-a. .»Ekonomiziranje« pri uporabi gnojil, takšno kot je v navadi, da se enostavno gnojil ne uporabi, če pride do nihanj cen na tržišču, se ne izplača, ker ima izpad gnojenja na ruše tako kvaren vpliv, da ga moramo z gnojenjem popravljati in s tem plačati v naslednjih letih. Prihranek lahko pomeni le zamenjava mineralnih gnojil, ki jih moramo kupovati, z domačimi organskimi gnojili, kar pa zahteva večinoma tudi spremembo načina gospodarjenja z gnojem. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj Kmetijska pospeševalna služba: Boris Praprotnik, dipl. ing. agr. TOZD Tapetništvo Radovljica Izdelujemo in montiramo po naročilu: Zavese in karnise-silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Robimo in režemo: talne obloge itison po merah in željah kupcev Lastna zaloga zaves, karnis in talnih oblog. Vsak torek odprto od 6. do 16. ure. 6. stran - Glas WKBM Torek. 15. junija 1976 Gozdarstvo že nekaj let zaostaja za splošno rastjo gospodarstva Gozdovi niso le gozdarjeva skrb Zaradi divjega in nenačrtnega sekanja je začelo v Evropi pred približno 200 leti prvič primanjkovati lesa. To je bilo dovolj veliko opozorilo, da kaže z gozdom umneje ravnati in poiskati nova pota gospodarjenja, katerega cilj je zagotavljanje trainih in ne le trenutnih dobrin. V desetletjih, ki so sledila, je bilo prepričanje, da gozd nima le gospodarskega pomena, temveč še kopico drugih za vse živo na svetu potrebnih lastnosti, še trdnejše. Za dobro gospodarjenje z gozdovi ni dovolj le poznati in upoštevati načelo »po-sadi-posekaj«, potem pa bo gozd v nedogled le dajal. Gozdno »zeleno bogastvo« stalno kliče po sodelovanju človeka, ki pa se mora zavedati, da narave ni moč podrediti, ampak jo je mogoče le usmerjati. Poskusi popolne podreditve bi bili hitro usodni. Izmaličila bi se obnovljiva lastnost gozda, ki jo ima le redko naravno bogastvo. Dvojni pomen ima gozd za človeka. Prvi pomen je gospodarski, drugi pa ni vezan na pridobitno ali proizvodno dejavnost. Gozd je že sam po sebi naravna tvorba, ki prinaša Človeku mnogotere koristi. To so zaščita narave in vpliv na donose v kmetijstvu, kar ima tudi materialne učinke, in neposreden vpliv na človekovo počutje, zdravje itd. Pričakujemo, da je to že splošno znano, zato o tem ne kaže več razmišljati. Človeštvo trepeta za gozdove V naslovu je resda malce dramatičnosti, veliko pa tudi resnice. Znani so podatki (o njih bomo pisali ob drugi priložnosti), koliko razvite dežele sveta vlagajo v gozdove in njihovo ohranitev in v koliko deželah so gozdovi zaradi izjemnih koristi za človeka in nacionalna gospodarstva deležni posebne družbene skrbi in zaščite. Kritični meji se ne približujejo le lesne zaloge, temveč je zaradi nepremišljenih posegov človeka ogroženo celo naravno ravnotežje in vse tisto, kar je razen lesa dobrodošlo človeštvu. Jugoslavija in Slovenija nista izjemi. Gozdovi so pri nas z ustavo proglašeni za dobrino splošnega družbenega pomena, ravnanje z njimi pa je urejeno s posebnim zakonom. Ničkolikokrat so v teh dokumentih zapisane te prednosti gozda in njegov vsestranski pomen in koliko besed je bilo že izrečenih temu v prid. V Sloveniji imamo 14 gozdnogospodarskih območij, kjer v skupnem gospodarjenju z gozdovi sodelujejo gozdarji, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela (Gozdna gospodarstva — op. p.), in kmetje, lastniki gozdov, ki so večinoma že vključeni v lastne temeljne organizacije ali obrate za kooperacijo. Oblikujemo tudi samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Skupnosti družbenopolitično in tudi finančno potrjujejo, da so gozdovi sami po sebi za družbo mnogo več kot kubiki posekanega lesa in da vlada zanje družbeni interes. Tudi v družbeni in gozdarski zakonodaji je torej nedvoumno zapisano, da gozdovi niso le gozdarjeva skrb! Še na eno družbenopomembno olat gozdarstva in gozdnogospodarskih organizacij je treba opozoriti. To je vpliv na preobrazbo podeželja n prispevek k njegovemu napredku. ■Ja Gorenjskem in v še nekaterih D" Mi ■ 3 2" Gozdarstvo kot bazično surovinsko panogo in infrastrukturno gospodarsko področje za predelavo lesa bi morali uvrstiti med prednostne panoge srednjeročnega plana Slovenije, kar bi prispevalo k skladnejšemu razvoju gozdarstva in lesnopredelovalne industrije predelih Slovenije so gozdarji spoznali nujnost modernejše in preusmerjene kmetijske proizvodnje in pri tem lajšali naloge kmetijskih organizacij. Številne ceste in vlake, ki BO jih zgradili gozdarji, le-te so dosegale letno tudi 360 kilometrov v republiki, so odročne in samotne kmetije in vasi približale svetu in olajšale prodajo proizvodov. Gozdarji so se med prvimi ogrevali za kmečki turizem kot pomemben dopolnilni dohodek marsikatere kmetije. Na tem področju bosta nujno potrebna še slož-nejše delo in sodelovanje med gozdarji, kmetijskimi organizacijami združenega dela in predvsem občinskimi skupščinami. Gozdovi že od nekdaj pomembni za Slovence Gozdovi so v zgodovini našega naroda odigrali pomembno vlogo, kar ni nič čudnega, saj pokrivajo več kot polovico površine Slovenije. Le redke dežele sveta so tako, gozdnate in le malokje imajo tako razvito gozdarstvo. Kljub temu je naša lesnopredelovalna industrija lani uvozila več kot 300.000 kubikov lesa (v SFRJ poldrugi milijon), delež gozdarstva v celotnem gospodarstvu Slovenije pa vztrajno pada. Leta 1952 je znašal delež gozdarstva v celotnem družbenem proizvodu Slovenije dobrih pet odstotkov, leta 1962 polovico manj in leta 1972 le 1,2 odstotka. Takšno nazadovanje je sicer splošni svetovni pojav, vendar do njega ne smemo biti brezbrižni. Če bi pa lahko ovrednotili še druge družbenokoristne lastnosti gozda in ne le kubike lesa, bi bil delež panoge zanesljivo višji. Upoštevajoč gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo skupaj pa se njun vpliv v družbenem proizvodu poveča. Delež gozdarstva v povezavi z lesno predelavo poskoči z 1,2 odstotka družbenega proizvoda Slovenije na 7,7 odstotka! Koliko in kakšne gozdove imamo v Sloveniji? Po podatkih republiškega Združenja Gozdnogospodarskih'organizacij je v Sloveniji, ki meri 2,026.778 hektarjev, pod gozdom 1,008.526 hektarjev ali polovica površine Slovenije. Ker pa je od zbiranja podatkov do danes preteklo že nekaj časa, se je gozdnatost Slovenije prevesila že v krepko polovico. Družbenih gozdov je 376.312 hektarjev ali 37,3 odstotka, zasebnih pa 62,7 odstotka ali 632,214 hektarjev. Gospodarskih gozdov je 93,1 odstotka, varovalnih 6,1 odst., gozdov s posebnim namenom pa 0,8 odst. Le-ti so z izjemo pragozdov in rezervatov vključeni tudi v sistem izkoriščanja gozdov. Več kot 130.000 hektarjev gozdov ali 14 odstotkov je degradiranih, kar pomeni, da jih bo nujno potrebno popolnoma obnoviti. Gozdarji ocenjujejo, da je bilo lani v slovenskih gozdovih okrog 180 milijonov kubikov lesne zaloge. Iglavcev je več kot listavcev. Letni prirastek znaša po podatkih iz leta 1970 skoraj 4 milijone kubikov. Tudi tu so na prvem mestu iglavci. Prirastek je večji v družbenih gozdovih. Za lani gozdarski strokovnjaki sodijo, da je prirastek presegel 4 milijone kubikov. Zbrani so tudi podatki o poseku oziroma etatu. Letno se suče okrog treh milijonov kubikov. Dobra polovica poseka odpade na zasebne gozdove, čeprav jih je v republiki skoraj 63 odstotkov. Lani je etat dosegel 3,200.000 kubikov lesa, do leta 1980 pa naj bi dosegel 3,600.000 kubikov. Pomembni kranjski študijski dnevi Na njih so gozdarski strokovnjaki temeljito ocenili položaj in prihodnost zasebnih gozdov v Sloveniji. Njihova površina dosega 632.214 hektarjev, z njimi pa gospodari 210.111 lastnikov, kar pomeni, da znaša povprečna gozdna posest okrog treh hektarjev. To opozarja na veliko razdrobljenost slovenskih zasebnih gozdov, saj na primer 44 odstotkov lastnikov nima niti hektarja gozda. Vsak lastnik ima najmanj tri parcele, pri marsikaterih pa število parcel presega deset. V razdrobljenosti in pogosti nemoči (ali nezainteresiranosti, ki je značilna predvsem za lastnike, ki jim kmetijstvo ni edini vir dohodka) gojiti in izkoriščati gozdove je treba iskati vzroke za nazadovanje pri prirastku in etatu v zasebnih gozdovih. Zasebnih gozdov je kar 63 odstotkov, ki pa imajo le 58 odstotkov vse lesne zaloge, prispevajo pičlih 59 odstotkov prirastka in dajejo le 52 odstotkov vsega slovenskega poseka (etata)! Strokovnjaki so na gozdarskih študijskih dnevih, ki so bili maja v Kranju, opozorili na nujno pomoč kmetom gozdnim posestnikom. Njihova gozdna proizvodnja mora dolgoročno prekiniti s prej omenjenimi zaostanki pri prirastku, zalogi in poseku in postati rentabilnejša. Več bo treba sekati, vendar pri tem upoštevati dolgoročne cilje gospodarjenja z gozdovi in dobrine, ki jih gozd ponuja človeku in naravi. Sami gozdarji in lastniki nalogi ne bodo kos. Za dosego teh ciljev bo treba združiti prizadevanja gozdarjev, lastnikov gozdov, kmetijskih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti, predvsem občin. Smisel takega povezovanja bo morala bolj kot doslej dojeti tudi industrija oziroma celotno gospodarstvo. V Sloveniji na eni strani ugotavljamo, da gozd zarašča okrog 225.000 hektarjev kmetijskih površin, predvsem pašnikov in košenic, po drugi strani pa vemo za gozdove, v katere človek tudi 10 let že ni posegel. Gozdovi lastnike imajo, vendar le-ti z njimi ne gospodarijo. V tem primeru bo treba hitreje v podružbljanje gozdov, kar pa ni lahka naloga. Lastniki gozdov bodo terjali lastniško rento ali osebni dohodek ter druge pogoje za reprodukcijo. Organizacija, ki ji bodo ti gozdovi zaupani, pa obilo pomoči pri prizadevanjih za dosego ravni družbenih gozdov. Le-ti so precej visoko izkoriščani, o čemer priča tudi srednjeročni plan razvoja gozdarstva do leta 1980. V družbenih gozdovih se bo sečnja povečala le za 5 odstotkov, v zasebnih pa za 19 odstotkov. Če teh odstotkov ne bomo dosegli, je tvegano govoriti o uresničitvi srednjeročnega plana, ki predvideva 3 milijone 600 tisoč kubikov letnega etata! Rezerve so pri listovcih Na Gorenjskem in deloma tudi v Sloveniji so iglavci dobro izkoriščeni. Mogoče se način gospodarjenja še ni dovolj prilagodil izkoriščanju drobnega lesa s pomočjo redčenja. Vidnejše vrzeli so pri poseku listavcev, ki jim daje tudi srednjeročni plan veliko težo. Zakaj smo pri listavcih na slabšem, je več vzrokov. Listavci imajo manjšo tehnično iz-rabljivost in terjajo večjo zahtevnost pri krojenju, razžagovanju, cepljenju in drugih fazah obdelovanja listavcev. To proizvodnjo draži, trg pa več vloženega dela in temu primernih višjih cen ne priznava. Razen tega je naša lesnopredelovalna industrija premalo prilagojena listavcem, ki jih ponujajo naši gozdovi. Veliko visokokvalitetnih listavcev ne premoremo, manj kvalitetni pa terjajo več ročnega dela pri oblikovanju. Lesna predelava, sicer visoko mehanizirana za obdelovanje iglavcev, tem nalogam ni posvečala pozornosti in zato za zdaj hitrejša preusmeritev na listavce še ni mogoča. Vendar trg, pa naj bo domači ali tuji, izdelke visokomehanizirane predelovalne industrije vedno pogosteje odklanja in terja blago, v katerega je vloženega več ročnega dela. To so nekatere naše lesnopredelovalne organizacije že spoznale in se ni čuditi, če žanjejo uspehe doma ali na tujem. Nekatere sicer visoko mehanizirane tovarne pa se kopljejo v težavah. Na slabem smo tudi pri predelavi ali porabi slabše kvalitetnih listavcev. Kritika leti predvsem na celulozno in na še nekatere druge lesne predelave, ki surovine uvažajo, domače blago pa puščajo-vnemar. Se posebno ob snovanju srednjeročnega plana gozdarstva se je torej izkazalo, da smo preveliko pozornost posvečali iglavcem, listavce pa puščali ob strani.- Resda so težje dostopni in bo nujno potrebno skupno vlagati v ceste, vlake in gojitvena dela, vendar prav zaradi neupoštevanja teh priporočil srednjeročni plan lahko pade v vodo! To pa ne bi bila le gozdarska škoda, temveč tudi slabo spričevalo za lesno predelavo in naše gospodarstvo ter družbo nasploh. Gozdarstvo med prednostne panoge Na slovensko gozdarstvo je vezanih okrog 8000 zaposlenih v gozdnogospodarskih organizacijah združenega dela in okrog 70.000 lastnikov gozdov. Gospodarske študije, predvsem pa praksa, kažejo, da se panoga do leta 1974 ni mogla pritoževati. Njen razvoj je bil vsaj enak razvoju slovenskega gospodarstva, čeprav )e bilo že konec leta 1974 pričakovati poslabšanje. Lani in letos pa panogi ne gre zavidati. Posek se povečuje 1* za en ali dva odstotka. Lani je celotni dohodek v slovenskem gospodarstvu porasel za 25 odstotkov, v papirni in celulozni industriji za 20 odstotkov, v lesnopredelovalni indu-.striji za 17 odstotkov, v gozdarstvu pa za 16 odstotkov. Porabljena sredstva so v gozdarstvu porasla za 26 odstotkov, v papirni industriji za 25 odstotkov, v lesni predelavi za 22 odstotkov, v celotnem gospodarstvu p8 za 25 odstotkov. Boleče je zaostajanje pri osebnih dohodkih. Čeprav je gozdarstvo panoga, ki terja izjemne napore delavcev, so dohodki pO' rasli lani le za 15 odstotkov, medtem ko je povprečje za slovensko gospo-darstvo 30 odstotkov, za papirno i" lesnopredelovalno industrijo pa 25 odstotkov. Usihajo tudi sredstva z8 reprodukcijo. Gospodarstvo jih j* lani imelo za 8 odstotkov več. V lesni predelavi, celulozni in papirni industriji so se zmanjšala za 11 oziroma 13 odstotkov, v gozdarstvu pa celo za 31 odstotkov. Brezbrižnost ob ugotovljenih p0' datkih utegne ogroziti uresničitev srednjeročnega plana razvoja goZ' darstva do leta 1980, ki pa ni p°; memben le za samo panogo, temve1 tudi za celotno lesnopredelovalno industrijo. Zato je v Sloveniji in Ju' goslaviji začeta akcija za Uvrstitev gozdarstva med prednostne gospo' darske panoge našega srednjeročnega razvoja in za zagotovitev izdat' nejše družbene pomoči gozdarstv" in njegovi reprodukciji. To, kar im*' mo sedaj, čeprav je ustavna uredit'!' gozdarstva med najnaprednejši^ na svetu, je kaj slaba startna osnov* za naprej! J. Košnjek modna hiša Poletje je prineslo nove modne tendence, ki bodo popestrile ali dopolnile marsikatero žensko in moško garderobo. Pred nakupom lahkih poletnih oblačil pa ne pozabite obiskati MODNO HIŠO s prodajnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smedere-vu, ki je za novo sezono pripravila zelo pester asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, bogat izbor pletenin, metrskega blaga in galanterijskih artiklov. Modna hiša bi rada opozorila zlasti na veliko izbiro modnih kopalnih oblek ter modnih dodatkov, ki spadajo v kopalno garderobo. Ker želi Modna hiša ustreči vsem željam svojih potrošnikov, boste našli v njenih prodajnih enotah modele za vse starosti in postave po sprejemljivih cenah. Letni koncert komornega 19. junija 1976 ob 20.15 se vam bo Akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom prof. Matevža Fabi-jana že sedmič predstavil z novim letnim koncertom. Zbor se vam bo predstavil s 16 novimi skladbami 14 avtorjev: Marjana Kozine, Ka-rola Pahorja, Radovana Gobca, Antona Lajovica, Matije Tomca, Stevana Mokranjca, Radomirja Petroviča, Emila Adamiča, Matevža Fabijana, Jurija Gregorca, Sama Vremšaka, Danila Svare, Borisa Pa-pandopula in Dragana Suplevskega. Na sporedu bodo slovenske umetne in ljudske pesmi ter umetne in ljudske pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Dve izmed skladb bosta na letošnjem koncertu prvič izvajani. Akademski komorni zbor Kranj ima v sezoni 1975/76 za seboj veliko dela, saj je imel kar 20 koncertov in nastopov. Nastopal je v Ajdovščini, Domžalah, Izoli, Zabreznici, Pod-nartu, Ljubljani in Kranju ter na Golniku in Jesenicah. Dvakrat pa je 8nemal tudi za RTV Ljubljano. Zato uspehi niso izostali. Na izbirnem tekmovanju radijskih posnetkov za tekmovanje Naj narodi pojo v Londonu, ki je bilo v Beogradu, je Akademski komorni zbor Kranj med vsemi nastopajočimi zbori iz cele Jugoslavije zasedel drugo mesto in Akademskega zbora Kranj prvo mesto v kategoriji mešanih zborov. To pa prav gotovo ni majhen uspeh. Poleg tega pa je zbor navezal prijateljske stike z Mešanim pevskim zborom iz Izole, ki je marca gostoval v Kranju. Letos je bila to prva izmenjava, upamo pa, da se bodo kranjski poslušalci še lahko srečali z zborom, ki sodi v vrh slovenske zborovske poustvarjalnosti. Zbor bo imel letos prav kratke počitnice, saj bo že 22. julija sodeloval na osrednji slovenski proslavi ob dnevu vstaje v Dražgošah. V avgustu bo imel 4 dni študijskega letovanja, kar bo tudi začetek nove sezone. Septembra bo odpotoval na enotedensko gostovanje v pobrateni mesti La Ciotat v Franciji in Rivoli v Italiji, kar pomeni za zbor prav posebno priznanje. Oktobra bo že tretjič nastopil na tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 1976 v Mariboru. Akademski komorni zbor Kranj praznuje letos tudi majhen neuradni jubilej. Za dirigenta prof. Matevža Fabijana in nekatere pevce bo letošnji letni koncert že deseti. Pred desetimi leti je prof. Matevž Fabijan začel delati z gimnazijskim mešanim zborom, iz katerega je leta 1969 nastal Akademski komorni zbor Kranj. M. M. EVROPA ZA VSAK ŽEP Revija pevskih zborov upokojencev Gorenjske V Kranju bo v sredo, 16. junija, revija pevskih zborov upokojencev Gorenjske v koncertni dvorani delavskega doma v počastitev 30-letnice ustanovitve društva upokojencev Slovenije in 35-letnice ustanovitve 0F pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL Kranj. To je prvo srečanje upokojenskih zborov v Kranju. Nastopili pa bodo upokojenski zbori z Javornika, Jesenic, iz Kranja, Predoselj, Radovljice in Škofje Loke. Pričetek koncerta bo ob 18. uri. Gostje iz Avstrije na Jesenicah Jesenice — V petek, 11. junija, so na Jesenicah gostovali godbeniki pihalnega orkestra iz VVimpassinga v Avstriji. Pihalni orkester je v sosednji Avstriji dovolj znan, nastopal pa je tudi že v drugih državah. Gostovanje na Jesenicah je bilo njihovo prvo srečanje s Slovenijo in Jugoslavijo, zato so si godbeniki ogledali tudi nekaj turistično zanimivih krajev Gorenjske. D. S. Dvorana z 230 sedeži Škofja Loka — Bogato in pestro kulturno dejavnost Škofje Loke že nekaj let ovirajo povsem neustrezni prostori. Tako je prostorska stiska izdatna ovira za amatersko kulturno-prosvetno dejavnost, primerne prostore za kulturno vzgojo pa potrebujejo tudi vzgojno-izobraže-valne ustanove za dejavnost mladih. Sedanji prostori Loškega gledališča so za gledališko, koncertno in kulturno življenje neustrezni, saj so gledališče obnovili že leta 1902, od tedaj dalje pa za nujno adaptacijo ni bilo denarja. Kulturno delo je zaradi neogrevane dvorane onemogočeno, neustrezni pa so tudi garderobni in ostali prostori. Ko so v škofjeloški občini odločali za program izgradnje družbenih objektov, ki naj bi jih zgradili s samoprispevkom vseh občanov in delovnih ljudi, so sklenili, da bi adaptirali zgradbo kulturnega doma na Spodnjem trgu, saj za nov kulturni dom ni denarja. Po idejnem načrtu bodo leta 1979 občani dobili dvorano z 230 sedeži in vse primerno opremljene druge prostore. Obnova bo veljala 6000 dinarjev, od tega bodo občani in delovni ljudje s samoprispevkom zbrali 4000 dinarjev. -ds Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (22. zapis) No, stopimo spet na trdna tla in se Preselimo iz kramljanj o zgodovini £uJih Langobardov spet k čistemu krajepisju naše Benečije. STARA GORA Po laško ji pravijo Castel-monte, visoka pa je 618 m. Kar je že precej višje kot naša Šmarna gora — če računamo, da leži ^edad le 138 m nad morjem; podkožje 667 m visoke Šmarne gore pa ^ar 305 m — torej je čedadska Stara Bora kar za 118 m višja od našega Sorskega osamelca pri Ljubljani! Stara gora je staroslavna božja Pot beneških in goriških Slovencev. * u si še vedno podajajo roke rojaki z °Oeh strani meje. Gora je vsa poseljena in tudi vinogradov ne manjka na njenih južnih Pobočjih — tople sape od morja se Prav tu dvignejo s furlanske ravnine ^ višavje. Poskusil sem že vina s ^tare gore — vipavskim so slična po okusu, čeprav bi človek sprva menil, ?a bodo bližja pijači, ki jo pridelu-leJo na sosednjih Goriških brdih. Pot na goro iz Čedada ni težavna, °nih osem kilometrov je položnih, Asfaltiranih. Pot vodi ves Čas skozi zaselke, ob vinogradih in sadovnja-*!h. Seveda imajo manj pobožni romarji vso pot, na levi in desni, obilo prilik za domačinom tako priljubljeno »siesto« (počitek, odmor) v kaki »taverni« (krčma) ali v vinoto-ču, ki mu naši Štajerci pravijo tudi »pušenšank«. V le-teh je belo vino bolj kalno, a je zanesljivo domače in brez žvepla. Seveda je ta zložna, asfaltirana cesta na goro namenjena motoriziranim romarjem, če jim še lahko tako rečemo. Pravi romarji-pešci, ki hočejo trpeti, se pokoriti in se potiti med potjo na vrh gore, si bodo kajpak izbrali katero od strmih bližnjic, ki vodijo iz Presen j (Purgessimo) ali od Cele (Cialla). Ko pa se bližamo vrhu gore, ostr-mimo — v višavi zagledamo pravcato trdnjavo, sklop cerkvenih in drugih zgradb, ki se tišče osrednjega svetišča, posvečenega Mariji Staro-gorski (la Madonna di Castelmonte). Kamnit sklop poslopij je zares im-pozanten — in kar je tudi zanimivo — vse zgradbe so dobro ohranjene, vzorno oskrbovane. Vendar je treba brž povedati, da je bila gora v času prve svetovne vojne hudo obstreljevana in skoro vsa poslopja do tal porušena. Saj je bila meja Italije z Avstro-Ogrsko le šibka dva kilometra daleč (tako kot tudi današnja meja med Italijo in Jugoslavijo). Po končani vojni so Staro goro docela obnovili — v glavnem z »milodari« okoliških prebivalcev. Ze takoj zjutraj sem šel na grško ambasado, da bi dobil vizum. Še preden so ambasado odprli, se je pred njo zbrala dolga kača čakajočih, ki so prišli sem z enakim namenom kot jaz. Takoj ko sem videl, kakšna je situacija, sem naredil križ čez vizo in čez Grčijo, se obrnil na petah in šel. Nikoli nisem bil navajen stati v vrsti. Dve ali tri ure čakanja na tem soncu bi mi požrlo vse živce. Ze takoj tisti trenutek, ko sem zavrgel načrt za pot v Grčijo, me je prešinila nova misel: Šel bom z ladjo po Donavi do Djerdapa. Rečeno, storjeno. Ob enajstih dopoldne sem kupil karto za gliser, ob dveh sem se že vkrcal. Potovanje je trajalo štiri ure. V glavnem sem ves čas prečepel zunaj na krovu, zavit v vetrovko, ker je bilo hladno in je pihal veter, le kdaj pa kdaj sem stopil v bife na požirek čaja ali kave. Do Djerdapa je bila plovba precej enolična in dolgočasna, zanimivejša je postala šele potem, ko smo pustili za seboj Železna vrata. Na obeh straneh reke so se vzpenjale skalnate stene bližnjih hribov, kdaj pa kdaj se je prikazala kakšna vas ali manjše mesto. Srečevali smo plitve rečne ladje, ki so počasi plule proti toku, do vrha naložene z rudo, lesom ali premogom. Zvečer ob šestih smo pristali v Kladovu, majhnem mestecu, ki leži blizu hidrocentrale prav na koncu djerdapske soteske. Nasproti njega leži na romunski strani večji Turnu Severin z ladjedelnico, velikim tovornim pristaniščem in tovarnami. Pristanišče v Kladovu je bilo nekaj kilometrov ven iz mesta, zato sem se do mesta peljal z avtobusom. Ko sem prišel v mesto, je sijalo zadnje večerno sonce, vsi ljudje so bili zunaj pred svojimi hišami in klepetali s sosedi, mladina pa je bila zbrana na glavnem trgu, kjer se je iz zvočnika nad zadružnim domom razlegal prenos neke nogometne tekme. V neki zakotni gostilni sem večerjal pleskavico, potem pa sem si šel ven iz mesta poiskat prostor za spanje. Našel sem ga na robu nekega pašnika. Takoj, ko sem zlezel v spalno vrečo, je začelo deževati. Na srečo sem imel s seboj nekaj kosov polivinilaste plahte, s pomočjo katerih sem si naredil zasilno streho nad glavo. PEŠAČENJE PREPOVEDANO Jez velike hidrocentrale na Djer-dapu predstavlja tudi mejni prehod med Jugoslavijo in Romunijo. Čez jez vodi cesta in na koncu jeza je mejni prehod. Najprej sem hotel priti v Romunijo peš, pa so me nagnali, češ da se jezu ni dovoljeno približati drugače kot z motornim vozilom. Ni mi preostalo nič drugega, kot da sem se vrnil nazaj v Kladovo in počakal na avtobus, ki pa je peljal čez mejo šele popoldne. Do takrat sem ležal v pesku na obali Donave in se sončil. Šel bi se tudi kopat, pa sem se premislil, ker je bila voda preveč umazana pa tudi precej deroča. V avtobusu so bili večinoma sami domačini iz Kladova in okolice, ki so šli v Turnu Severin po nakupe. Na meji niso cariniki nikomur delali težav, tako da je bil pregled hitro opravljen. Veliko mest sem si že ogledal v svojem kratkem življenju, tako da si zdaj težko prikličem pred oči značilnosti vsakega posebej. V Turnu Severinu mi je ostala v spominu samo tržnica in zelo lep park. Spominjam se, da sem na tržnici pri nekem ciganskem dečku dobil za majhen denar cel kup sliv, pol tistih pravih, črnih in pol tistih belih, ki jim na našem Primorskem pravijo »cimbarji«. Šel sem v park, se zleknil na klop in pojedel vse do zadnje. Potem sem šel k vodnjaku in se napil vode. Voda v vodnjaku se je v dveh drobnih, navpičnih curkih poganjala navzgor in potem padala nazaj v korito. Se zdaj mi je jasno pred očmi prizor, ko je neka lepa temnopolta ženska pri tridesetih prinesla h koritu svojega napol golega otroka, skoraj še dojenčka in kako je ta otrok s svojimi belimi udi krilil po zraku in z našoblj«1-nimi ustnicami lovil vodo. Otrok je bil čisto bel, tudi lase je imel bele, ženska pa je bila temna kot ciganka. Morda mi je ta slika ostala v spominu samo zaradi tega kontrasta. In zdaj, če malo bolje pomislim, niti ne vem, če se je to zgodilo ravno v Turnu Severinu. Prav mogoče je, da se je lahko tudi v Timi-soari ali v madžarskem Szegedu. V enem izmed teh treh mest prav gotovo. Jezi me, da sem toliko stvari pozabil s tega potovanja. Če bi takrat sproti beležil vse, kar sem na tej poti videl in doživel, bi mi bilo zdaj veliko laže pisati. Tako pa so se mnoge stvari za vedno izgubile in zdaj mi je, kot da jih sploh nikoli ni bilo. Zagotovo pa vem, da je bilo to v Turnu Severinu, ko sem" proti večeru dolgo hodil po neki cesti vzdolž Donave in da je bila na obeh straneh ceste neskončna vrsta murvinih dreves, zadaj pa prav tako neskončna vrsta nizkih predmestnih hiš, pred katerimi so na stolčkih posedali ljudje in kramljali. Hotel sem priti ven i/, mesta na odprto cesto, da bi ustavil kakšen avtomobil za Orsovo in naprej za Timisoaro, pa me je prav na mestu, kjer sem hotel začeli s stopanjem, zaustavila vojaška straža iz bližnje kasarne. S krilje-njem rok so mi skušali dopovedati, da ne smem naprej, ko pa sem se obrnil, da bi šel nazaj, me tudi nazaj niso več spustili. Eden izmed vojakov je šel v kasarno po oficirja, drugi pa so me ta čas stražili. Ko je po dolgem.času oficir nazadnje le izvolil priti, mi je na moje vprašanje, zakaj ne smem naprej, odgovoril, da ta cesta meji na vojaški teritorij in je zaradi tega po njej prepovedano pešačiti. Moral sem nazaj. Ker pa se je že mračilo in se mi ni več ljubilo premeriti dolgo pot nazaj do mesta, sem takoj za prvim ovinkom šel v breg in si izbral za prenočišče prostor pod nekim osamljenim drevesom med širnimi žitnimi polji. Ponoči je pihal hud veter, vendar mene ni dosegel, ker sem ležal v nekakšni kotanji sredi planjave in je bila vsenaokrog mene visoka, gosta poletna trava. ZASLUŽKARSKI VOZNIKI V ROMUNIJI Zjutraj sem šel na vlak do Orso-ve, od tam pa z nekim kamionom po strmi in vijugasti cesti čez Transilvanske Alpe. V Romuniji šoferji tovornjakov na veliko pobirajo avtoštoparje, vendar imajo svoje tarife in jim je treba te usluge plačati. Policija tovrstno zasluž-karsko dejavnost preganja in zato se vozniki ha cesti z nemo govorico rok in glave medsebojno obveščajo o gibanju policijskih avtomobilov. Če šofer, ki prevaža avtoštoparja, dobi od nasproti vozečega avtomobila znak, da je v bližini policija, nemudoma ustavi in postavi što-parja na cesto; — kjerkoli in v kakršnemkoli vremenu. Tudi meni se je zgodilo, da sem moral komaj deset kilometrov pred Timisoaro izstopiti, kljub temu, da je tovornjak potem peljal naprej v mesto. Celi dve uri sem moral pešačiti po vročem avgustovskem soncu, preden sem prišel do središča mesta. Do grla sem bil sit te ceste, pešačenja in brezuspešnega ustavljanja avtomobilov, zato sem v Timisoari šel na vlak do A rada. Ko sem prišel v A rad, spet nisem počel nič drugega kot da sem spet hodil in hodil in iskal prostor za spanje. Ze vsega do grla sit sem se zavlekel v neko koruzno polje, a zaradi komarjev spet celo noč nisem nič spal. Vsenaokrog tistega polja so se namreč razprostirala močvirja in umazane, že na pol izsušene mlakuže in takoj ko sem legel, se je name zgrnil cel oblak, cela vojska komarjev. Nič ni pomagalo, da sem jih odganjal z vejo in skrival glavo v spalno vrečo. Na noben način se jih nisem mogel ubraniti. POGLED V ZGODOVINO Svetišče na Stari gori je prastaro, sega skoro v antične čase — v letu 431 so se pobožni kristijani, le tu, v višavi, v samoti, upali častiti svojo Madono. Ze tedaj je bila Stara gora utrjena — saj navali poganskih plemen niso kaj prida prizanašali svetiščem. Dostikrat so bile stare cerkve popolnoma izropane. S prihodom Slovencev v te kraje (v šestem stoletju) se je dežela okrog Stare gore bolj ali manj umirila. Miroljubno ljudstvo se je dalo pokri-stjartiti in že sredi osmega stoletja zvemo, da so Slovenci poimenovali svetišče Staro goro, kot so tudi Forum Julii (pozneje Cividali del Friuli) poimenovali po svoje — Staro mesto. Ze 1. 1244 je Stara gora slovela po svojem sijaju, imetju in lepoti. Bila je najbogatejše svetišče na vsem področju oglejskega patriarhata. Lastili pa so si cerkev tudi svetni gospodarji: 1419-1797 (378 let) je ozemeljsko pripadala Beneški republiki, 1797-1805 (8 let) Avstriji,. 1805-1813 (8 let) Franciji, 1813 -1866 (53 let) spet Avstriji. Od 1. 1866 dalje pripada Stara gora, kot vsa Beneška Slovenija, k Italiji. Prva rekonstrukcija celotne Stare gore je bila izvedena v letih 1469 — 1479, poslednja pa 1. 1930. Zvonik je bil postavljen 1. 1475, obnovljen pa 1. 1954. Cerkev ima velikansko kripto in celo vrsto podzemskih svetišč. ZLATA PODOBA Kip Madone v glavnem oltarju izvira iz 1. 1400. Mati z otrokom v naročju je vsa odeta v pozlačena oblačila, na glavi pa ima krono iz čistega zlata. (To krono so pred nekaj leti zlikovci ukradli — a tatovi so bili brž odkriti, krona pa vrnjena.) Kip sam — obraz, vrat in roke — je od starosti potemnel. Slovenščine v cerkvi na Stari gori ni več dosti čuti, vsaj pri o redju ne. So pa določene spovednic ;, kjer se slovenski romar lahko v svojem jeziku izpove. Tudi podobice s slovenskim tekstom se dobe med spominki. Sicer pa je v neposredni bližini svetišča cela vrsta trgovin s spominki in podobno robo. Tudi gostilne so tu. In vodnjaki z vodo, ki ima menda posebno moč. Na podnožju kamnitih stopnic sede ob praznikih dekleta in žene, ki ponujejo v nakup orehe, kostanj, hruške in drugo sadje. Te pa so vse same Slovenke — vse po vrsti. Sam sem se prepričal. To da misliti (kot na Koroškem!): na zunaj je vse laško, furlansko — v bistvu pa je tu še vedno naš rod. Stara gora nad Čedadom Pri ŽIVILIH, ki imajo eno svojih prodajaln tudi na Orehku pri Kranju, so se le odločili za večjo adaptacijo te trgovine, ki je kar vpila po preureditvi. Orehek bo torej dobil samopostrežbo, katere si vaščani Orehka, Drulovke in Brega že tako dolgo žele. Prodajni prostor bo dovolj velik (53 kvadratnih metrov) in bo imel tudi povečan delikatesni prostor, le skladišča, ki bodo tudi preurejena, bodo še vedno'premajhna. Da ne bo blaga prehitro zmanjkovalo, si bodo pomagali z večkratnim polnjenjem. Vsa prenovitev trgovine - gradbena dela je prevzelo Servisno podjetje Kranj - bo stala okrog 400 tisočakov. Obljubljajo, da bodo dela končana v dobrem mesecu, do takrat se bodo pa prodajalke pošteno namučile v zasilnih prostorih stare orehovške pekarije, kamor so zdaj stisnili prodajalno. Pa da bo le enkrat bolje! - D. D. Na sejah ne bomo kadili Soglasno in brez pripomb so zbor združenega dela in tudi ostali zbori skupščine Kranj sprejeli sklep o prepovedi kajenja na sejah in so se teh sklepov že kar takoj tudi v celoti in brez izjeme držali. Sprejeli pa so tudi naslednje priporočilo: »Občinska skupščina priporoča vsem OZD in skupnostim v občini Kranj, da ne dopuščajo kajenja na sejah, zborovanjih in drugih priložnostih, ko gre za zbiranje večjega števila delovnih ljudi in občanov. Posebej priporoča, da se prepove kajenje v prostorih, kjer se pripravlja in servira hrana. Inšpekcijskim službam naroča, da dosledno nadzirajo izvajanje takih prepovedi. Vse šole naj v sodelovanju z zdravstveno službo okrepijo prizadevanja, da se mladina ne bi navajala na kajenje.« I. S. Pisma bralcev ALI JE ŽENSKO DELO MANJ VREDNO? Direktor naše delovne organizacije je na sestanku v razpravi med drugim dejal: »Sedaj mi že moški hodijo na bolniške zaradi otrok!« Kot udarec so me prizadele te besede in ni mi dalo miru, da jih ne bi prenesel na papir. Zakaj vendarle moški ne bi mogli bolovati zaradi otrok? Ali bi bil s tem v podjetju večji izpad, kaj več škode, kot če bi ostala doma ženska? Takšne besede lahko pomenijo le podcenjevanje ženskega dela na delovnem mestu. In če to reče človek na vodilnem delovnem mestu, se mi zastavlja še marsikatero drugo vprašanje. Rad pa bi opozoril le na dejstvo, vredno razmišljanja: ali je še sploh vprašljivo, zakaj je razmeroma malo žensk na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, predvsem v gospodarstvu, zakaj se malo vključujejo v družbenopolitično delo. Če na mišljenje razpravljavca navežem še razpravo, hi je sledila o problematiki otroškega varstva, me njegova vsebina še bolj prizadene ... Razprava je namreč pokazala, da bi morale biti le ženske tiste, ki bodo nosile posledice pomanjkanja vrtcev. Nekatere se bodo morale odpovedati celo zaposlitvi zdaj, ko toliko govorimo o položaju delavke in matere. Treba bo spremeniti miselnost ljudi, ženske pa čaka še veliko prizadevanj za svoje pravice. J. Zerdin NEPLACNIKI NA REFERENDUMU »Na Bledu smo imeli konec maja letos referendum o samoprispevku za izgradnjo mrliških vežic. Čeprav gre za pomemben družbeni objekt, je prav, da se je končno tega vprašanja lotila vsaj krajevna skupnost. Skratka, nič nimam proti, da se zgradijo mrliške vežice.« Tako nekako nam v uvodu piše naš dopisnik z Bleda. »Ne zdi pa se mi prav, da se na referendumu ugotavlja predvsem številčnost udeležencev oziroma tistih, ki so za in proti, ne glede na to, kdo bo plačnik. Menim, da bi iz volilnih imenikov morali izločiti tiste, ki so po zakonu oproščeni takšnih samoprispevkov in samo od plačnikov ugotavljati uspeh referenduma. Res je sicer, da v konkretnem primeru na Bledu lahko ugotovimo, da smrti nihče ne uide, toda zakaj naj bi neplačniki razpolagali z denarjem plačnikov. Prav tako pa predlagam, da bi na vsakem referendumu uvedli tudi posebno knjigo, kamor bi volivci lahko zapisali svoja mnenja, pripombe in podobno. A^, ne le o referendumu oziroma programu referenduma, marveč tudi o drugih nalogah v krajevni skupnosti.« Alojzij Vovk, Bled Tudi letos 2000 otrok v kolonijah Z junijem se je začela tudi sezona letovanj in zdravstvenih kolonij za šolske in predšolske otroke. Prvi gostje Gorenjskega letovišča v Pi-neti pri Novigradu so kot že od nekdaj predšolski otroci iz vrtcev, ki jim bo v več izmenah sledila šolska mladina. Zavod za letovanja Kranj, ki že 15 let upravlja Gorenjsko letovišče, bo letos pripravil letovanja v Pi-neti in na otoku Stenjaku za 2000 otrok. »Številka je sicer skoraj enaka kot lani, čeprav si že nekaj časa vsi skupaj prizadevamo, da bi Gorenjsko letovišče postalo spet izključno rezervirano za letovanje otrok, kot je bilo ob svojem začetku. Vendar pa so samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo letos ob skromnejših sredstvih morale nameniti za letovanje otrok nekaj manj sredstev, druge skupnosti pa so spet ob enakih ali celo nekaj večjih sredstvih ob sicer višjih stroških letovanja lahko zagotovile počitnice za manjše število otrok. Kot vemo se zdravstvena letovanja otrok financirajo po že ustaljenem ključu, da starši prispevajo tretjino, ki je še posebej regresirana glede na družinski dohodek, ostali dve tretjini pa prispevata skupnost za otroško varstvo in zdravstvena skupnost,« je povedal direktor Zavoda za letovanje Rudi Balderman. Posebno veliko zanimanja za zdravstvene kolonije je bilo letos v Kranju. Vendar pa zaradi omejenih sredstev letos ne bo mogoče poslati v zdravstveno kolonijo več kot 560 otrok, kar je 150 otrok manj kot lani. Vendar pa je treba takoj povedati, da je na to vplivalo tudi dejstvo, da je bilo treba zagotoviti denar za letovanje 80 socialno ogroženih otrok, katerih starši ne bodo prispevali ničesar, izbral pa jih je Center za socialno delo. Ostale gorenjske občine bodo letos poslale približno enako število otrok, Tržič in Radovljica pa nekaj več. Družinskemu turizmu pa je v Pi-neti namenjeno le 20 dni, medtem ko je otok Stenjak v celoti namenjen le kolonijam. Lani je bilo letovišče na Stenjaku preurejeno: dobilo je elektriko, pritekla je končno pitna voda po vodovodu z Velikih Brionov, preurejena je kuhinja in pa otroške spalnice, kar je veljalo okoli 1,5 milijona novih din. Proste zmogljivosti na Stenjaku pa bodo letos namenjene letovanju invalidne mladine kamniškega zavoda, Vzgojnega zavoda Višnja gora ter zavoda M. Lan-gusa iz Kamne gorice. Razen zdravstvenih kolonij in letovanj predšolskih otrok iz gorenjskih občin pa bodo v tej sezoni v Gorenjskem letovišču Pineta letovali še invalidi iz Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, 80 starejših občanov občine Kranj, otroci spastiki, učenci posebne osnovne šole Kranj ter 40 otrok iz mest, s katerimi si DPM Kranj izmenjuje letovanja otrok. »Sklep sveta zavoda,« pravi direktor Balderman, »da je Gorenjsko letovišče namenjeno predvsem letovanju otrok, ostane še naprej in za to si bomo tudi prizadevali. Že od lani pa si prizadevamo, da bi zemljišče, ki je še na voljo, čim bolje izkoristili: lanska ideja o gradnji poslopij s 150 ležišči za letovanje delavcev je nekoliko spremenjena, ker se bomo morali prilagoditi urbanističnemu načrtu občine Novigrad za Pineto. Gorenjske delovne organizacije naj bi za svoje delavce v Pineti financirale objekt s pokritim bazenom, kegljiščem in drugimi rekreacijskimi napravami, ki bi bil odprt vse leto. Ideja, ki jo bomo v jeseni preko sindikata predstavili delovnim organizacijam, je zanimiva in glede na potrebe po aktivnem počitku delovnega človeka ne le v letni sezoni, kar se v zadnjih letih vse bolj kaže, vredna uresničitve.« L. M. Specializirana prodajalna Mercator-ja v Tržiču — železnina na Koroški cesti 11 v Tržiču vam nudi v svoji dobro založeni prodajalni razen blaga dnevne porabe še vse vrste barv in lakov, zidnih tapet, betonskih mešalcev, kosilnic, orodja za vsakodnevno uporabo. Prodajalna vam omogoča nakup tudi vse vrste kmetijske mehanizacije priznane tovarne Muta Gorenje. Vse blago v vrednosti več kot 50.000 S din si lahko nabavite na potrošniški kredit z 10 % pologom. Za celotno izbiro gradbenega materiala in sanitarij, katere ima prodajalna prav tako vedno v zalogi, pa si lahko nabavite na potrošniški kredit do 3 milijone S din z 10 % pologom. Vabimo vas v našo železnino Mercatorja v Tržiču. murha r, Praktični prikaz delovanja malih gospodinjskih aparatov tovarne ELMA ČRNUČE v poslovalnici ELGO LESCE v petek, 18. junija, od 15. do 18. ure in v soboto, 19. junija, od 9. do 12. ure. Priporočamo se za obisk in nakup POSLOVALNICA elgo LESCE Če si gospodar, delavec, čistilka in vajenec obenem Spoznala sem jo prav v tistih dneh, ko je bilo na kranjski tržnici najhuje za čebulček pa peteršilj in solato unicum. Vsega je že zmanjkalo in kot zakleto, vsak drugi, ki se je znašel pred njenim okencem, je zagotovo povprašal prav po tem. Dolgo se vrsta pred mano ni premaknila nikamor. Stegovali so se skozi okno in vrteli tisto stojalo s papirnatimi vrečkami, bolj ali manj polnimi semen in prodajalka je hitela ponujati, računati, tehtati zdaj to zdaj ono krmilo, hitro navrgla še kakšen nasvet okrog škropljenja pa spet svetovala te rože trajnice, ki rade delajo, pa te, ki cveto vse poletje, ne peteršjjja pa ni, čebulčka bi prodala več kot tono, če bi ga imela ... In ko sem na vrsti jaz, ki bi jo rada malo povprašala o njenem delu, se mi zdi, da je sploh nimam več kaj spraševati. Kajti Metka Kertova, ki prodaja semena, krmila in škropiva v prodajalni Kmetijsko živilskega kombinata Kranj na kranjski tržnici, je prodajalka s srcem in z obraza ji že prvi trenutek lahko ugotoviš, da je pri svojem delu zadovoljna, da rada prodaja in se meni z ljudmi, da se s sosedi na tržnici dobro razume, da jo imajo radi. .. Od jutra do poznega popoldneva je tu. Za vse je sama: je nabavljač, prodajalka, čistilka pa še vajenec obenem, kot sama pravi. Toda zadovoljna je, da bolj biti ne more. Tudi prej je bila med ljudmi: deset let je bila natakarica. Toda otroci so bili še majhni in je prišla vedno kakšna bolniška vmes, pa na dve izmeni... Potem so ji ponudili to prodajo, ki pa jo zaposli skoraj ves dan. In doma dva šolarja in mož. No, za moža pravi, da ji res pridno pomaga in če bi ne bil tako razumevajoč, je prepričana, da tudi njena prodaja ne bi tako šla od rok. »Rada imam to delo. In veste, zakaj predvsem? Ker k meni prihajajo ljudje z zemlje: in jaz vem, da človek, ki ima rad zemljo, ki ima rad žival, je dober. Vidite, k meni prihajajo samo dobri, preprosti ljudje!« • Nehote se mi je .vrinil vrmjslj tisti kitajski pregovor o človeški sreči, ki pravi, da če hočeš biti srečen tri mesece, se zaljubi, če hočeš biti srečen tri leta, se poroči, če pa hočeš biti srečen vse življenje, si omisli vrt.. . Polne police so pri Metki: tu so gnojila za vrtnice, za koščičasto sadje, za povrtnino, pa listnata gnojila, semena, piče, male škropilnice itd. itd. »Koliko koristnih stvari danes že izdelujejo v naših kemičnih tovarnah za kmetovalce in vrtič-karje, le ljudje za to ne vedo. Če je kje kakšna dobra reklama, že pridejo in pravijo, da bi radi tisto, ki je bilo na televiziji, ali pa pridejo z oglasom iz vrtnarske revije, toda ljudje so vse premalo poučeni o teh koristnih stvareh' Saj je priloženo navodilo pri škropivu ali gnojilu, toda kmetje se ne znajdejo, ko ga je treba uporabiti. Ne pripravijo pravilne mešanice. Pa je tu polomija in potem nezaupanje do vsake novotarije. Zdi se mi, da bi morali v časopisih v rubrikah za kmete ali vrtičkarje bolj pobliže predstaviti te nove stvari. Tako imajo ljudje še vedno nezaupanje pa tudi sploh ne zvedo, da se take in take stvari dobe. Jaz tule že razložim, kolikor morem in kolikor mi čas dopušča, je Metka namignila na vrsto, ki se je že nabrala tam zunaj in negodovala. »Mogoče bi pa v GLASU odprli takšno rubriko,« je še zaklicala za menoj. »Bi rada sodelovala, če bo treba ...« -D. Dolenc ■ ' mali oglasi • mali oglasi r--;----. Mali oglas lahko oddaste pri nafti malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poštah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. "rav tako lahko oddajate osmrtnice in zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znafta 140 din, polletna 70 din. »se informacije dobite na telefon številka 23-341. Turistično društvo Škofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. prodam to Prodam PUNTE. Leon Mohorič, »led, Rečica, Za žago 6 3725 . Prodam PEĆ za centralno kur- {*vo. Markelj Simon, Tavčarjeva 2, Radovljica 3730 Prodam HLADILNO OMARO, 1000-litrsko z garancijo. Oglasite se n* tel. 064-60-801 3814 Prodam KOMPRESOR za hladilno napravo, ca. 28 kubičnih metrov. Telefon 064-60-801 3815 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Praše 15, Kranj 3816 .Prodam nakladalno PRIKOLICO MENGELE 17 kubikov, skoraj novo. Brleč Miha, Palovče 3, Kamnik 3817 _ Prodam električni ŠTEDILNIK pORENJE de lux, 2 plin, 4 elek-trika, kuhinjsko KOTNO OMARO, Pomivalni mizo 80 cm. Nova vas 15 a, Preddvor 3818 Prodam otroško POSTELJICO. Kavčič, Škofjeloška 9, Kranj 3819 .Prodam KRAVO simentalko s tenkom in brejo TELICO simentalko. Zasavska 41, Orehek, Kranj 3820 Popravka V rubriki Darilo za 8. marec in vse dni v letu smo 28. maja 1976 na 16. strani pod zaporedno številko 423 objavili, da so stanovalci stolpnice ^ Ulici Moše Pijadeja 15 v Kranju darovali v sklad 370 dinarjev namesto venca na grob Bolta Petru. Pravilno je: v spomin Balta Petru. dar«t kl, Je 7-JuniJa zaJel gospodarsko poslopje Franca Bizjaka iz * rboj 24, so poleg poklicnih gasilcev P1 prostovoljnega gasilskega društva Prebačevo - H rastje gasila še dru-ftva iz Trboj, Vogelj, Voklega, Kavčič in Smlednika. Prodam dve KRAVI, ena tik pred tehtvijo, drugo za zakol. Poženik 16 Cerklje 333 / Prodam PAJKA za obračanje sena. Sp. Brnik 5, Cerklje 3822 Poceni prodam SPALNICO VESNA. Ogled od 19. do 20. ure. Cebu-lar, C. Kokrškega odreda 5, Kranj ali tel. 22-774 trn 3823 Prodam otroški VOZIĆEK in otroško POSTELJICO. Ranko Ka-bič, Gubčeva 7, Kranj 3824 Prodam KOSILNICO AEBI. Brezje 76 pri Radovljici 3825 Prodam SPALNICO in komplet garnituro za dnevno sobo v zelo dobrem stanju. Šorlijeva 19, Kranj Prodam PERLIT. Informacije vsak popoldan. Strahinj 2 3827 Poceni prodam DNEVNO SOBO z dvema kavčema in črno-beli TELEVIZOR - rabljen. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Jankovič, Šorlijeva 10, stan. 2, Kranj 3828 Prodam HOHNER klavirsko HARMONIKO, 120-basno, z 8 registri ter 4-glasno. Naslov v oglasnem oddelku. 3829 Razpisna komisija pri osnovni doli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici razpisuje prosto delovno mesto tajnika šole Zahtevana je končana srednja administrativna šola. Prednost imajo prosilci z delovno prakso. Poskusna doba traja tri mesece. Stanovanja ni na voljo. Prijave na razpis je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa. Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-»glasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Opfoščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. dežurni veterinarji OD 18. DO 25. JUNIJA 1976: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58 telefon 23-518 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba 25-779 Kranj. Obvestilo: ambulanta za male živali dela pri ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1, vsak četrtek, od 7. do 8. ure zjutraj. POROČILO ° žrebanju blagovno-denarne loterije Odbora za pohod »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«, ki je bilo 11. junija 1976 v Ljubljani Srečke, ki se končujejo na številko, so zadele: 0 650 111070 066020 1 001491 2 6372 090762 3 068453 153493 6994 300 din 1.000 din televizor hladilnik ročne ure zastava 750 5 75 905 092915 6 636 0836 176566 7 188357 140377 50 din 100 din hladilnik 200 din ISKRA BRAUN zastava 101 130698 pralni stroj 079238 10.000 din 062448 pony dvokolo 9 ' 027489 012289 1.000 din televizor 1.000 din 1.000 din 1.000 din pralni stroj 20.000 din Dobitke izplačuje Odbor za pohod »PO POTEH PARTIZANSKE Ljubljane« Ljubij ana, Komenskega 7/II, soba 61 na podlagi Uradnega poročila o izidu žrebanja vsak dan od 8. do 13. ure, v Ljubljani, dobitke do 100 din tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan razen sobote in nedelje. Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov Odbora, ki bo takoj po prejemu poslal vsoto zadetka na vaš naslov. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dneva objave žrebanja. vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, prenovljen. Ahčin, Voklo 80 3830 Prodam ali zamenjam TAUNUS 17 M, letnik 1965/66, motor letnik 1970, za manjši avto. Ziganja vas 31, Tržič 3831 Prodam ŠKOLJKO za fiat 750, letnik 1967 in MOPED T 12 s prevoženimi 5000 km. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 3832 Prodam dele avtomobila NSU 110. Kovač, Škofja Loka, Podlubnik 222 3833 Prodam dobro ohranjen FORD poltovorni TRANSIT s cerado, po ugodni ceni. Franc Hafner, Binkelj 10, Škofja Loka 3834 Kupim ZAPOROŽCA, letnik 1975. Plačam s čekom, nekaj z gotovino. Informacije po telefonu 25-103, Kranj 3835 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Ogled je možen vsak dan. Kni-fic Albin, Prebačevo 59, Kranj 3836 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 1500 kg in stroj za olimpijo. Cerklje 123 3837 HIŠNI SVET, C. l.maja 63, Kranj išče SNAŽILKO. Prejemki po dogovoru. Informacije pri tov. Ma-kucu, stanovanje 1 3847 obvestila Hitro in solidno popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 064-60-801 3810 sim, da jo odda na naslov v osebni izkaznici. 3848 najdeno Na Bledu na avtobusni postaji najden DENAR se dobi: Sp. Gorje 9, Zg. Gorje 3849 izgubljeno Od Mlake do Letenc sem izgubil DENARNICO z dokumenti in denarjem. Poštenega najditelja pro- zahvala Zahvaljujem se vsem gasilskim društvom in vsem sosedom, ki so nam priskočili na pomoč v času požara. Za vse, vsem iskrena hvala družina Trček, Sp. Gorje 3850 kupim Kupim BETONSKI MEŠALEC, 100-litrski. Močnik Franc, Ambrož 1, Cerklje 3838 Kupim PUHALNIK za seno brez nožev. Rogelj, Lenart 1, Cerklje 3839 Kupim VHODNA VRATA. Ziganja vas 22, Tržič 3840 Kupim TEHTNICO - rabljeno, od 50 do 200 kg. Tel. 841-056 3841 Kupim KRAVO z mlekom. Ba-lanč, Cepulje 7, Kranj 3851 stanovanja Iščem enosobno STANOVANJE na področju Kranja ali Škofje Loke. Praprotnik, K idriče va 3, K ran j 3798 Oddam ogrevano SOBO s souporabo sanitarij dvema mirnima študentkama prvega letnika Tekstilne tehnične šole. Soba je oddaljena od šole 5 minut. Naslov v oglasnem oddelku. 3842 Pošteno dekle išče neopremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Plaznik Angelca, Britof 24, Gostilna pri Johanci. 3843 Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni umrla Zvonka Sekne računovodja Predano sodelavko in iskreno tovarišico bomo pospremili na njeni zadnji poti v torek, 15. 6. 1976, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Ohranili jo bomo v trajnem spominu KOLEKTIV GORENJSKIH OBLAČIL posesti Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v območju Škofje Loke. Iglic, Gorenja Dobrava 12, Gorenja vas nad Škof j o Loko 3801 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja, 500 do 800 kv. m. Naslov v oglasnem oddelku. 3844 zaposlitve Upokojenka išče SEZONSKO DELO na morju, lahko za pomoč v kuhinji ali drugo delo. Ponudbe pod »Sezonska zaposlitev« 3845 Iščem HONORARNO delo STROJEPISJA. Ponudbe pod »Tipkanje« 3846 Nepričakovano nas je zapustil naš Gregi Prusnik iz mlajšega oddelka vrtca Čebelica Vedno se ga bomo spominjali in ohranili v naših srcih njegov ljubek lik. Cicibani in tovarišice vrtca ČEBELICA VVZ KRANJ ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame Alojzije Kadivec Bolčarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa sosedom, ki so nam v teh težkih dneh pomagali in vsem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Francki Kalanovi ter Bajtovim za nesebično pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje ter sestri Ančki, gospodu župniku za poslovilne besede ter cerkveni obred, gospodu kaplanu za pogrebno spremstvo na pokopališče. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni! Šenčur, Srednja vas, 11. junija 1976 V neizmerni bolečini sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je zapustila naša nepozabna, ljubljena žena, mamica, hčerka in sestra Zvonka Sekne roj. Saj o vic Prerano slovo od naše ljubljene Zvonke bo v torek, 15. 6. 1976, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mož Stane, hčerki Tanja in Darja, oče, mati, sestre in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, Škofja Loka, Toronto, 14. junija 1976 Kakovost in množičnost v gorenjskem rokometu V jeseni proslava 20-letnice gorenjskega rokometa — V škofjeloški in tržiški občini najboljša kvaliteta, v kranjski pa le množičnost — Povsod primanjkuje strokovnega kadra Gorenjski rokomet je napravil v dvajsetih letih izredno velik razvoj.. Pri tem ima precej zaslug tudi medobčinski rokometni odbor v Kranju. Iz rojstnega kraja — Kranja se je hitro razširil v vse gorenjske občine, vendar je napravil največji kvalitetni napredek v škofjeloški občini, kjer so se znali rokometni delavci pametno dogovoriti o delitvi programa oz. razvoja posameznih ekip. Rezultat tega sta sedaj dva zvezna ligaša: Jelovica (moški) in Alples (ženske). Po drugi strani pa je treba zameriti rokometnim organizacijam v kranjski občini, ki podobno kot nogometaši ne znajo ali nočejo najti skupne poti h kvaliteti ob veliki množičnosti. O vsem tem in še o drugih problemih gorenjskega rokometa smo se pogovarjali za našo okroglo mizo. Posamezniki so povedali naslednje: NIKICA BOŽINOVIC, predsednik medobčinskega rokometnega odbora Kranj: »Rokomet je na Gorenjskem med mlajšimi športi. Kljub vsemu pa bomo letos praznovali že 20-letnico organiziranega rokometa, ki je imel prve razvojne korake v Kranju, na Golniku in v Tržiču. Iz skromnih začetkov pred dobrimi 20 leti se je razvil med najbolj množične športne igre na Gorenjskem, hkrati pa prav v jubilejnem letu beležimo tudi kvaliteten dvig. V novi sezoni bosta prvič v zgodovini gorenjskega rokometa tekmovali v II. zvezni ligi kar dve ekipi. Hkrati pa ugotavljamo že nekaj časa, da je v kranjski občini kvaliteta na nizki ravni. S sprejeto prioriteto se bodo pogoji za kvaliteten napredek v nekaterih gorenjskih občinah nedvomno še izboljšali. Škofjeloška, tržiška in radovljiška občina so sprejele rokomet v drugo prioriteto.« FRANC PORENTA, tajnik MRO Kranj: »Na Gorenjskem je registriranih 18 klubov, ki združujejo 44 ekip z blizu 1000 igralci. 4 ekipe (po dve moški in ženski) so tekmovale v pravkar končani sezoni v republiški ligi, 11 pa v conski. Pogoji za delo so v glavnem dobri, saj je na Gorenjskem 33 asfaltiranih igrišč, od tega jih ima 10 razsvetljavo. Trenerjev in vaditeljev je 25, škofjeloška Jelovica pa ima celo profesionalnega trenerja. Zelo živahno je tudi tekmovanje vsako leto v dveh gorenjskih ligah, v katerih sodeluje 19 ekip. V letošnji zimi pa smo prvič organizirali v Kražah tudi zimsko ligaško gorenjsko prvenstvo. Zaradi velikega zanimanja za rokomet po osnovnih šolah smo že pred dvema letoma organizirali osnovnošolsko gorenjsko ligo. Udeležba je bila presenetljivo dobra. V letu 1975 je v tej ligi nastopalo 13 moških in 14 ženskih ekip. Posebej presenetljiva je bila udeležba ekip iz krajev, kjer rokomet še ni toliko Prizadevni trener Božo Crijevič (desno) iz Preddvora je mnogo razpravljal o šolskem rokometu. Tone Bobnar in Smiljana Oblak iz Škofje Loke sta lepo razložila pogoje in delo pri kvalitetnem dvigu moške ekipe Jelovice. Nikica Božinovič (prvi z leve) in Franc Porenta (drugi z desne) sta znana dolgoletna rokometna delavca na Gorenjskem in zvezna sodnika, ki sta mnogo napravila, da se je rokomet razširil v vse gorenjske občine. razvit (Žirovnica, Predoslje, Lip-nica, Koroška Bela itd.).« TONE BOBNAR, predsednik RK Jelovica: »Najbolj kvaliteten rokomet se sedaj igra v tržiški in škofjeloški občini. Žal pa je na Gorenjskem vse premalo kvalitetnih ekip. Mislim, da se ne znamo povsod pametno dogovoriti o sodelovanju in realno oceniti možnosti razvoja določene ekipe. V Škofji Loki nam je sicer uspelo, da bomo v Železnikih posebej podpirali ženski rokomet, v Škofji Loki pa moškega.« SMILJANA OBLAK, RK Jelovica: »V Škofji Loki smo našli tudi primerno obliko sodelovanja z organizacijami združenega dela, ki precej finančno podpirajo osnovne rokometne organizacije v Škofji Loki. TKS pokrije le okoli 40 odstotkov letnega programa posameznega kluba. Pri nas se prioriteta že čuti, še več pa pričakujemo v novi sezoni.« MARKO HAFNER, sekretar sodniške organizacije MRO in predstavnik TKS Kranj: »Zbor sodnikov šteje 18 aktivnih sodnikov (4 zvezni, 8 republiških in 16 sodnikov prve kategorije). Naša organizacija je imela pred leti še nekaj več sodnikov. Hkrati pa ugotavljamo, da se je kvaliteta dvignila. Z novo usmeritvijo telesne kulture v SRS se bo spremenil tudi tekmovalni sistem v rokometu. V prihodnje bo le ena republiška liga ter devet regionalnih lig. V vseh občinah pa bo treba končno že ustanoviti komisije za rokomet pri TKS, ki bodo vodile občinska tekmovanja.« JOŽE CUDERMAN, trener RK Preddvor: »Želeli bi več popularizacije rokometa v vašem glasilu, morda z izdajo redne tedenske Športne priloge.« IGOR SLAVEC, glavni urednik Glasa: »O tem smo v našem uredništvu že razmišljali in poslali predlog vsem občinskim TKS, da bi začeli izdajati vsaj dvakrat na leto športno prilogo. Za zdaj še nismo dobili odgovora. Želeli pa bi, da bi bilo več sodelovanja, da bi se oglašali v našem glasilu z raznimi prispevki tudi rokometni delavci.« DANE VIDOVIČ, trener moške ekipe RK Tržič: »Za večjo kvaliteto bi bilo nujno potrebno ustanoviti tudi mladinsko gorenjsko ligo. Preveč igralcev se izgubi, preden preidejo iz pionirskih v članske ekipe. Več bo treba napraviti tudi za redno strokovno izpopolnjevanje trenerjev.« PAVEL PERKO, sekretar TKS Tržič: »Potrebno bo več sodelovanja in združevanja moči ter v končni fazi tudi finančnih sredstev za dosego boljše kvalitete gorenjskega rokometa. Tržič je našel dobro sodelovanje z Dupljami.« BOŽO CRIJEVIČ, trener RK Preddvor: »Gorenjski šolski rokomet je v slovenskem vrhu. Mlade Preddvorčanke so postale republiške prvakinje. To je še ena potrditev več, da na osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru vzgajamo načrtno rokometni kader.« JANEZ KUHAR, RK Krvavec: »Z delitvijo conskih lig je kvaliteta nekoliko padla. Končno bi morali več napraviti za kvaliteten dvig rokometa v kranjski občini, ki je bil pred 15 leti že na dokaj visoki ravni. TONE K EM PERLE, predsednik ŠD Alples in predstavnik TKS Škofja Loka: »TKS Škofja Loka po svojih močeh podpira rokomet v naši občini, ki se je v zadnjih petih letih zelo kvalitetno dvignil. Imamo tudi dobro sodelovanje s šolami, primanjkuje pa kvalitetnih domačih trenerjev. Sploh pa je med starejšimi igralci in igralkami premalo zanimanja za trenerski poklic« VOJE MITROVIĆ, predsednik RK Sava: »Kvaliteta gorenjskega rokometa se seli v manjše kraje. V našem klubu primanjkuje predvsem organizatorjev in tudi trenerjev. Sicer pa so trenerji v primerjavi s sodniki premalo nagrajeni in v tem vidim tudi delni vzrok majhnemu številu trenerjev na Gorenjskem.« Pogovor vodil: J. Javornik Foto: F. Perdan Znani športni delavec Tone Kemperle (prvi z leve) iz Železnikov je prikazal stanje rokometa v Železnikih, hkrati pa poudaril, da imajo delovne organizacije dober posluh za pomoč posameznim klubom v škofjeloški občini-Marko Hafner iz Zabnice (drugi z desne) pa je največ govoril o gorenjskih sodnikih in pa o novi usmeritvi telesne kulture v SRS. Mednarodni motokros v Podljubeljir Dvojni zmagi Lernerja in Mežnarja Mednarodno dirko v kategoriji 250 kubičnih centimetrov in IV. dirko za državno prvenstvo v kategoriji 125 kubičnih centimetrov spremljalo skoraj 10.000 gledalcev — Odkritje spominske plošče Ladu Košičku Podljubelj — Mednarodno motokros tekmovanje, ki je bilo v nedeljo, 13. junija, na znani progi v Podlju-belju in je bilo otvoritvena prireditev v počastitev 50. obletnice moto-športa v Tržiču, se je začelo z že ustaljenim ceremonialom: državno himno in fanfarami, ki jih je zaigrala tržiška pihalna godba, prihodom tekmovalcev na startno ravnino, kjer so jim člani folklorne skupine Karavanke izročili šopke, nagovori direktorja dirke Jožeta Jurjevičiča, predsednika tržiške občinske /skupščine Milana Ogrisa in glavnega direktorja Peka, pokrovitelja prireditve, Janeza Bedine, in doskokom padalca Alpskega letalskega centra iz Lesc Branka Hrasta, lanskega državnega prvaka. Potem je pomočnik direktorja dirke Franci Globoč-nik odkril na sodniškem stolpu spominsko ploščo Ladu Košičku, pokojnemu sekretarju AMZS in dolgoletnemu sodelavcu tržiških organizatorjev motociklističnih dirk na Ljubelju. V mednarnodni dirki za Veliko nagrado Slovenije v kategoriji motorjev s prostornino 250 kubičnih centimetrov je startalo 35 tekmovalcev iz 12 držav. V obeh vožnjah sta bili prepričljivo najhitrejša Avstrijca Lerner in Weiss. Naš najboljši je bil obakrat veteran Leno Šoštarič na petem mestu. Avstrijci so bili v nedeljo v Podljubelju sploh izredno razpoloženi, saj sta izvrstno vozila tudi Leitgeb in Klug. Njihovo zmagoslavlje sta brezuspešno poskušala ogroziti Švicar Hafliger in sovjetski tekmovalec Efimov. Obe vožnji, drugo je zmotila ploha in je povzročala tekmovalcem dodatne preglavice ter marsikoga prisilila k odstopu, sta opravičili sloves druge najmočnejše letošnje dirke v moto-krosu pri nas. K uspeli motokros prireditvi v Podljubelju so veliko prispevali tudi jugoslovanski tekmovalci v kategoriji 125 kubičnih centimetrov, ki so opravili 4. dirko za državno prvenstvo. Dirka je bila memorialna in posvečena Ladu Košičku. V obeh vožnjah je slavil Tržičan Branko Mežnar in s 30 osvojenimi točkami prevzel vodstvo v državnem prvenstvu. Njegov najhujši tekmec Drago Predan iz. Orehove vasi je bil Tržičan Branko Mežnar je bil naj' boljši v, obeh vožnjah IV. dirke Z& državno prvenstvo v kategoriji 12& kubičnih centimetrov. Zbral je 30 novih točk in prevzel vodstvo v borbi za državno prvenstvo. obakrat drugi. Dobro sta vozila tudi Janez Rozman (AMD Škofja Loka) in Tržičan Matjaž Belhar. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan V Tržiču društvo za borilne veščine V Tržiču so pred štirimi meseci ustanovil' društvo za borilne veščine, ki je pred nedavnim že organiziralo uspel četveroboj. »Rojstni« dan društva je 26. februar. Pobudnik za ustanovitev je bil Leon Smolej, dijak III. letnika Pedagoške gimnazije v Ljubljani in član enakega društva v Ljubljani. Dosegel je oranžni šolski 4. KYU pas in položil vaditeljski izpit. Kot nosilec belega 6. KYU pasu je v svoji kategoriji zmagal na Budokai prvenstvu v katah za leto 1976. Tržiško društvo goji vzhodne borilne veščine kot karate, aikido, jui-jits, judo, kendo, sai >n druge. Osnovne tehnike le-teh so združene v enoteh sistem kombinacij, osnovnih borbenih vaj, posebnih borbenih vaj ter sestavov ali kat; Stopnja znanja se meri s šolskimi KYU pasovi in mojstrskimi DAN PASOVI. Člani društva imajo treninge dvakrat tedensko v telovadnic' osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Trži' ču, in sicer v torkih med sedmo in deveto uro zvečer in v petkih med pol peto in pol sedm" uro. Treningov se udeležuje okrog 40 članoV' Prva generacija je že osvojila prve šolske pa' sove. J. Kikel Siegfried Lerner iz Avstrije na stroju KTM (št. 9) je prepričljivo zmagal V obeh vožnjah podljubeljske dirke. Njegov tovariš Walter Leitgeb (št. 8) Pa.J bil v prvi vožnji tretji in tako skupaj z drugouvrščenim Wieissom velik0 prispeval k zmagoslavju A vstrijcev. Zdaj sama na vrhu KRANJ — Do konca letošnjega tekmovanja v moški slovenski košarkarski ligi sta še dve koli. V tem zadnjem kolu sta bili na sporedu dve pomembni srečanji, ki sta odločali o vrhu. Celjani so v Ljubljani presenetili Bežigrad 74, kranjski Triglav pa je doma brez težav osvojil točki s Fructalom. Tako imata oba enako število točk in sta še naprej edina kandidata za republiški naslov. Drugi gorenjski predstavnik Jesenice je doma gostil Rudarja, kjer pa je Iz kola v kolo zanimivejše Tekmovanje najmlajših košarkarjev postaja zanimivejše iz kola v kolo. Boji pod koši so zanimivi in včasih ob veliki borbenosti tudi negotovi vse do zadnje minute, tako da lahko z zanimanjem pričakujemo nadaljnji potek tekmovanja. Izidi: 3. kolo: Triglav A : Kroj B 27:15 (J6:5), Triglav B : Krvavec 45:7 (20:2), Sava : Kroj A 40:31 (25:1«), Triglav C : Šenčur 42:17 j A 2 Jesenice 2 Radovljica "ava Lestvica B skupine: ".riglav K> G- vas : Nakl° »29:25 (61:15); 2. kolo: J^aklo : Slovan 20:83 (9:39), Kroj : G. vas 94:56 1*3-18), Jesenice : Kladivar 50:57 (28:21); 3. £°lo: G. vas : Jesenice 60:39 (30:18), Slovan : Proj 90:48 (43:23), Medvode : Naklo 20:0 b. b. £J*tvica: S'ovan 3 3 0 237:129 6 Vl-vas 3 2 1 245:158 4 Efdvode 2 11 81: 64 2 £ladivar 1 1 0 57: 00 2 JpoJ 2 1 1 142:146 2, ^•enice Naklo (_i) 2 0 2 3 0 3 89:117 0 45:222 0 -bb Športni center in igrišče g^kofja Loka - Leta 1978 bodo s samopri-Srjn občanov in delovnih ljudi v sestavu r^°rtnega centra na Podnu zgradili halo z dvojk"0 in tribuno za 900 sedežev. Dvorano bodo if^minjali v tri telovadnice, tako da bodo r» vadili trije oddelki učencev. Poleg dvojne bo še TRIM kabinet, avtomatsko kegljišče ^strelišče. Sportno igrišče Trata bodo zgradili leto 8 zneje in zanj namenili 2500 dinarjev, zbranih samoprispevkom občanov. Naselje se stalno p.^čuje, v njem 8ta dva samska domova, jjj?"videva se še nadaljnja nova gradnja stol-j..ev> vzporedno s tem pa si vedno več občanov ^ 1 Športnega igrišča. Na Trati bo tako nogo- etno igrišče in atletska steza. -ds v borbi za obstanek moral priznati premoč Trboveljčanom. TRIGLAV : FRUCTAL 83:75 Kranj — Telovadnica OŠ F. Prešeren, Triglav : Fructal 83:75 (50:37), gledalcev 200, sodnika Ivanuš, Bolka (oba Ljubljana). Triglav: Fartek 10, Košir 19. Zupan 21. Hriber-nik 2,Skubic 14, Lipovac 17, Urlep2. Fructal: Fišer 33, Slokan 6, Jurišič 9, Stan-car 3, Zorn 5, Šager 5, Fabricio 4, Likar b", Ciglič 4. Po uvodni dobri predstavi so Kranjčani z ostro obrambo onemogočili goste. V nadaljevanju pa so popustili, naredili več napak, vendar njihova zmaga ni bila nikoli ogrožena. JESENICE : RUDAR 61:68 Jesenice — Dvorana pod Mežakljo, Jesenice : Rudar 61:68 (28:32), gledalcev 300, sodnika Ribnikar, Strickberger (oba Ljubljana). Jesenice: D. Pirih 30, Noč 2, Vujačič 12, Vauhnik 12,Smid 2, Bizjak 3. Rudar: Senica 16, Obrčkal 22, Knaus 8, Saušek 7, Košalin 16. Po veliki želji za osvojitev obeh točk so zaigrali slabše kot je bilo pričakovati in gostje niso imeli težkega dela, da so na Jesenicah premagali domačine. Lestvica: Celje Triglav Bežigrad 74 Fructal Trnovo Rudar Jezica Vrhnika Branik Novoteks Jesenice Ostali izidi: 41?43), Novoteks : Jezica 85:83 (42:34), Vrhnika : Trnovo 91:74 (47:35), Bežigrad 74 : Celje 81:92(38:39). Para prihodnjega kola: Jesenice : Fructal, Jažica : Triglav. -dh 20 16 4 1640:1448 32 20 16 4 1713:1540 32 20 14 6 1679:1565 28 20 13 7 1619:1580 26 20 9 11 1690:1760 18 20 8 12 1507:1493 16 20 8 12 1564:1578 16 20 8 12 1656:1719 16 20 7 13 1619:1659 14 20 7 13 1483:1556 14 20 6 14 1461:1605 12 Branik : Bet 94:85 (80:80, Množično in vzpodbudno Čeprav smo že krepko zakoračili v junij, ne bo odveč, če se nekoliko po-mudimo ob gotovo največjem majskem košarkarskem dogodku, 25. maju — dnevu košarke. Akcijo je pod geslom »Važno je sodelovati« v kranjski občini izvedla Komisija za košarko pri TKS Kranj. Skupno je v akciji sodelovalo prek dvesto košarkarjev, od najmlajših pa do veteranov, ki so se pomerili v medsebojnih srečanjih, pri katerih enkrat za spremembo ni šlo za prvenstvene točke, se pravi, da zmaga te ali one ekipe ni bila tisto najpomembnejše vodilo srečanja. Akcijo je sprožila Košarkarska zveza Slovenije z namenom popestriti oziroma prispevati svoj delež k praznovanju dneva mladosti. Dan košarke je letos zaživel prvič in njegova uspešnost je prav gotovo porok za njegovo razširitev v prihodnjem letu, kajti samo množičnost sodelovanja bo dala dnevu košarke svojo pravo podobo. Akcijo so, kot so nam sporočili, izvedli tudi v ostalih gorenjskih občinah. Ob dnevu mladosti pa so bila podeljena tudi priznanja najboljšim šolskim košarkarskim ekipam v občini za sodelovanje v občinskem košarkarskem pionirskem tekmovanju v sklopu pionirskega festivala za leto 1976. Ne bo odveč, če na tem mestu omenimo zmagovalce posameznih kategorij: pri starejših pionirjih ekipa OŠ Franceta Prešerna, pri starejših in mlajših pionirkah ekipi OŠ Davorina Jenka iz Cer-kelj ter pri mlajših pionirjih ekipa OŠ Simona Jenka. Po podelitvi pa je bila na igrišču KK Save v Stražišču pri Kranju propagandna tekma mlajših pionirjev, odigrana po novih pravilih igre, katerih glavna sprememba je, da posamezno moštvo nastopa s petnajstimi igralci ter da je prvi polčas srečanja razdeljen na tri igralne dele. O novem načinu igre bomo še pisali. -bb Sava gorenjski prvak V soboto se je končalo tekmovanje v gorenjski članski nogometni ligi. Že nekaj kol pred koncem je bilo znano, da bo prvo mesto pripadlo kranjski Savi. Naslov prvaka Gorenjske je osvojila prepričljivo, saj je drugouvrščeni Bled zaostal za zmagovito ekipo za 6 točk. Rezultati: SAVA : MEDVODE 3:0 (1:0) KRANJ - Stadion v Stražišču, gledalcev 200, sodnik Mesec iz Kranja. Domačini so zasluženo zmagali. Gostje so se v glavnem branili. ŠENČUR : BLED 3:0 (1:0) ŠENČUR - Igrišče NK Šenčur, gledalcev 350, sodnik Tomše iz Kranja. Gostje so nastopili oslabljeni, Šenčur pa je sorazmerno dobro zaigral in zasluženo premagal drugouvrščeni Bled. BOHINJ : ALPINA 7:1 (4:0) BOH. BISTRICA - Igrišče NK Bohinj, gledalcev 400, sodnik Kodele iz Kranja. Domačini so tokrat igrali zelo poletno in napadalno ter zasluženo z visokim rezultatom odpravili Žirovce. LESCE : TRIGLAV 1:1(0:1) LESCE - Igrišče NK Lesce, gledalcev 300, sodnik Božnar iz Sk. Loke. Tekma je imela dva različna polčasa. V prvem so bili boljši gostje, v drugem pa domačini. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču. Korotan : Ljubljana 0:2 (0:1) Kranj — Stadion v Stražišču, gledalcev 500, sodnik Miletič (Celje). Strelca: 0:1 Sprajcar (avtogol - 12), 0:2 Škufcadl m - 90). Korotan: Humar, Zun, Valant, Štromajer, Sprajcar, Andolšek, Strnad, Mokič, Kapušin (Žumer), Radosavljevič, Konc. Ljubljana: - Erman, Škoflek, Gombovec (Kuzmanič), Lukan, Plešinac, Sikavica, Tošev-ski, Vuksanovič, Skufca, Gavramovič, Mohor. Nogometaši Korotana so se kaj neslavno poslovili od letošnjega tekmovanja v zahodni conski nogometni ligi. Čeprav so bili v drugem delu boljši nasprotnik, niso mogli premagati poprečne enajsteric-e Ljubljane. -dh Divja liga V nadaljevanju prvenstva divje lige so bili doseženi pričakovani izidi. Na vrhu lestvice so tri ekipe brez izgubljene točke, srečanja med temi tremi ekipami pa bodo verjetno tudi odločala o prvaku. Od ostalih ekip imajo nekoliko možnosti za prvo mesto še Arestantje, ki po slabem startu igrajo iz kola v kolo bolje, medtem ko Old Klane lahko z dobro igro prekriža račune kakšni od vodečih ekip. Izidi: Sedmina : Union 4:1, Feniks : Old Klane 1:2, Botafogo : Arestantje 0:3, Skrlovc boys : AH Starš 6:7, Kokrica : Jeleni 7:1, Arestantje : Krlovc boys 9:4, Kokrica : Union 17:2, AU Starš : Hostaform 4:3, Hinavci : Kamikaze 3:0, Arestantje : Jeleni 4:3, Sedmina : Feniks 12:1, Hinavci : Botafogo 3:0, Arestantje : Hostaform 7:0, Feniks : Union 0:3, Old Klane : Kamikaze 4:10, Jeleni: AH Starš 0:13. Lestvica: Kokrica 6 6 0 0 53:12 12 Ali Stara 6 6 0 0 46:12 12 Sedmina 6 5 0 0 29: 5 10 Arestantje 7 5 0 2 38:17 10 Hinavci 7 4 0 3 22:17 8 Old Klane 5 3 0 2 12:13 6 Hostaform 6 3 0 3 24:25 6 Kamikaze (-1) 6 3 0 3 18:23 5 Union 7 2 0 5 18:40 4 Jeleni 7 2 0 5 20:42 4 Škrlovc boys (- 1) 5 1 0 4 24:30 1 Botafogo (-1) 5 0 0 5 2:20 -1 Feniks (-1) 6 .0 0 6 5:46 -1 K. B. Skakalci : Kokrica 9:1 Kokrica — V prijateljski tekmi v malem nogometu so se tu pomerili domači nogometaši, ki nastopajo v »divji ligi«, in smučarski skakalci z zveznim trenerjem Zajcem na čelu. Skakalci so bili boljši, saj so brez težav premagali borbene domačine. Za skakalce so nastopili: Zaje 1, Mlakar 4, Norčič 1, Gro8ar 3, Zelnik, Giaceomelli in Štefančič, za Kokričane pa je bil uspešen Belančič. -dh ALPLES : NAKLO 2:4 (1:2) ŽELEZNIKI - Igrišče NK Alples, gledalcev 400, sodnik Cerkovnik z Bleda. Skozi vso tekmo so bili v rahli premoči gostje, ki so zasluženo pobrali ves izkupiček. JESENICE : TRŽIČ 1:0 (1:0) JESENICE - Igrišče pod Mežakljo, gledalcev 300, sodnik Valant iz Kranja. Tekma je bila zanimiva. Kljub vsem naporom igralcev obeh ekip pa niso dosegli več kot enega zadetka. Lestvica: Sava 22 16 3 3 52:14 35 Bled 22 13 3 6 47:53 29 Lesce 22 10 6 6 42:31 26 Bohinj 22 11 3 8 40:36 25 Jesenice 22 10 4 8 39:34 24 Triglav 22 10 4 8 35:26 22 Šenčur 22 9 4 9 25:35 22 Naklo 22 7 5 10 37:40 19 Tržič 22 7 4 11 43:41 17 Medvode 22 5 4 13 33:54 14 Alpina 22 4 2 16 34:66 10 P. Novak Zmaga nogometašev Železarne Štore Lesce, 12. junija — V okviru delavskih športnih iger Slovenskih železarn je bilo v soboto na igrišču v Lescah in na Bledu prvenstvo slovenskih železarn v velikem nogometu, katerega organizator je bila tokrat tovarna verig Lesce. Na tekmovanju so nastopile ekipe Železarne Ravne, Žična Celje, Železarna Jesenice, Železarna Štore, Plamen Kropa in Veriga Lesce. V predtekmovanju so bile ekipe razdeljene v dve skupini. V prvi skupini, ki se je igrala v Lescah, je prvo mesto zasedla ekipa Plamena Kropa. Zmagovalec druge skupine z Bleda pa je bila ekipa Železarne Štore. Rezultati finala: za 1. mesto Štore : Plamen 5:3, za 3. mesto Ravne : Žična 2:0, za 5. mesto Veriga : Jesenice 3:0. Končni vrstni red: 1. Železarna Štore, 2. Plamen Kropa, 3. Železarna Ravne, 4. Žična Celje, 5. Veriga Lesce, 6. Železarna Jesenice. Razočaranje predstavlja zadnje mesto lanskega zmagovalca ekipe Železarne Jesenice, z drugim mestom pa je prijetno presenetila ekipa Plamena iz Krope. V. Matjašič Mladinci Save prvi V Šenčurju je bila v nedeljo finalna tekma prvouvrščenih ekip obeh skupin mladinske gorenjske lige. Srečanje Sava : Naklo se je v regularnem času končalo neodločeno 0:0, pri streljanju enajstmetrovk pa so bili uspešni kranjski mladinci in zmagali s 4:3. P. Novak Rokometašice Save ostanejo v ligi V Škofji Loki je bil kvalifikacijski turnir za uvrstitev v republiško žensko ligo. Med tremi ekipami so bile najboljše Kranjčanke, ki bodo tako tudi v prihodnji sezoni tekmovale v republiški ligi. Na turnirju sta sodelovali tudi ekipi Preddvora in Eta iz Cerknega. J. J. Najboljše TVD Bohinj Z odigranjem zaostalih tekem se je končala občinska liga v odbojki za leto 1976. Prvakinje so postale igralke TVD BOHINJ, ki so izbubile samo eno tekmo. Lestvica: TVD Bohinj 8 7 1 33: 8 15 TVD Kamna gorica 8 5 3 17:12 13 TVD Gorje 8 4 4 16:14 12 DK Srednja Dobrava 8 3 6 12:15 11 TVDPodnart 8 1 7 5:24 9 ZTKO Radovljica oziroma njena komisija za odbojko bosta v jeseni organizirala prvi del občinske lige za sezono 76/77. Glede na to, da je bila odbojka sprejeta v radovljiški občini med prednostne panoge, lahko pričakujemo vključitev novih ekip v ligo. M. Faganel Model URŠA rdeča, jeans usnje — 219 din jeans — 199 din Triglavu pokal KS Stražišče V krajevni skupnosti Stražišče so se pričele prireditve v okviru praznovanja krajevnega praznika Stražišča 21. junija. Prve prireditev je organiziral smučarski klub Triglav, in sicer meddruštveno tekmovanje na 15-metrski plastični skakalnici v Stražišču za pokal KS Stražišče. Tudi letos so bili najuspešnejši tekmovalci kranjskega Triglava, saj so v ekipni konkurenci osvojili prva tri mesta, vse tri zmage pa so pobrali tudi v posamični konkurenci. Leon Bevc je s skokom 15,5 m postavil nov rekord skakalnice. Rezultati — cicibani: 1. Dušan Šilar (Triglav Stražišče) 174,3 (13, 13), 2. Janez Debelak (Draslovče) 164,6 (11,5, 12,5), 3. Peter Slatner (Triglav Krvavec) 157,0 (11,5, 11,5), 4. Martin Škerjanc (Triglav Krvavec), 5. Nils Udir (Triglav Center), 6. Roman Semenič, 7. Robi Thaler (vsi Triglav Center); mlajši pionirji: 1. Miran Pogan (Triglav Stražišče) 178,6 (13, 13,5), 2. Krištof Gašpric (Triglav Krvavec) 178,3 (11,5, 12), 3. Vili Tepeš (Ilirija) 172,8 (12, 12), 4. Robi Kaštrun, 5. Franci Poljane (oba Križe), 6. Robi Čimžar (Triglav Krvavec), 8. AleŠ Bogataj (Triglav Orehek); starejši pionirji: 1. Leon Bevc (Triglav Center) 217,5 (15,5, 15), 2. Bojan Globočnik (Triglav Krvavec) 211,2 (15, 15), 3. Stane Mar-tinjak 192,0 (14, 14), 4. Marko Rogelj, 5. Andrej Ropret (vsi Triglav Krvavec) in Rado Šimnovec (Triglav Ilovka), 8. Toni Justin (Jesenice), 9. Andrej Avsenik (Jesenice); ekipno: 1. Triglav I 1633,4 (Bevc, Globočnik, Martinjak, Pegam, Gašpirc, Čimžar, Šilar, Slatner, Škerjanc). 2. Tri- glav II 1463,4 (Rogelj, Ropret, Šimnovec, Bogataj, Česen, Oblak. N. Udir, Semenič, Thaler), 3. Triglav III 1273,4 (Bernik, Baj-želj, Pavlin, Kuhar, Štirn, Z. Udir, Melin, Jagodic, Kešnar), 4. Ilirija 1260,1, 6. Križe 1078,1, O.Jesenice 796,1. J. Javornik Ropret tretji v Budimpešti Budimpešta — Na kvalitetni kolesarski mednarodni dirki na stezi, kjer je nastopilo 14 tekmovalcev iz Poljske, ČSSR, Madžarske, ZRN, Francije in Jugoslavije, je lep uspeh na 4000 m zasledovalne vožnje dosegel Kranjčan Bojan Ropret, saj je- zasedel odlično 3. mesto. Kot zanimivost naj povemo, da je bil 2. Madžar Szucs, ki je bil leta 1974 na svetovnem prvenstvu drugi. Rezultati: 1. Mikulica (ČSSR) 5:06,4, 2. Szucs (Madžarska) 5:08,3, 3. Ropret (Jugoslavija) 6:08,5. -dh Štirje Kranjčani na BI Kranj — Od petka pa vse do nedelje bo v Sofiji letošnje balkansko prvenstvo v kolesarstvu. V jugoslovanski deseterici, ki nas bo zastopala na tem prvenstvu, bodo pod vodstvom trenerja kranjske Save Francija Hvastija odpotovali tudi štirje njegovi varovanci Ropret, Rakuš, Kraker in Jože Valenčič. -dh s_✓ Savčan Rakuš prvak SFRJ NOVI SAD — Tu so prizadevni domači kolesarski delavci organizirali letošnje državno prvenstvo v kolesarstvu. V kategoriji članov, mladincev in mlajših mladincev je nastopilo 180 tekmovalcev iz 17 jugoslovanskih kolesarskih kolektivov. V posamezni vožnji na 157 km se je najbolje uvrstil član kranjske Save Rakuš, saj mu je uspelo, da je v cilju prehitel Rogovca Zakotnika in Branikovca Keršiča. Rezultati - člani (157 km): 1. Rakuš (Sava) 4.03,1, 2. Zakotnik (Rog), 3. Keršič (Branik), 6. J. Valenčič, vsi v času zmagovalca, 14. Pečnik 4:14,48; starejši mladinci (102 km): 1. Mijajlovič (Novoteks) 2:24,00, 13. Štirn, 18. Kozjek, 24. Rozman, vsi v času zmagovalca, 40. Lombar 2:46,10; mlajši mladinci (48 km): 1. Zaubi (Rog) 1:21,00, 13. Bobnar 1:25,55, 16. Mali 1:31,13. V ekipni konkurenci pa so največ uspeha imeli kolesarji ljubljanskega Roga, saj so v vseh treh konkurencah posegli po najboljšem mestu. Rezultati - člani (102 km): 1. Rog 2:08,06, 2. Sava 2:10,04, 3. Astra 2:11,29, starejši mladinci (67 km): 1. Rog 1:05,54, 2. Novoteks 1:07,53, 5. Sava 1:12,01, mlajši mladinci (52 km): 1. Rog 37:02,07, 4. Sava 39:32,00. -dh Slaba udeležba v Kranju KRANJ — Na tukajšnjem letnem bazenu je bil domači plavalni kolektiv Triglav organizator prvega kola članov za plavalni pokal PZS, Prvo kolo je pokazalo, da imamo v članski konkurenci kaj slabe predstavnike, saj seje tekmovanja udeležilo le 5 ekip s 60 tekmovalci. Ekipni vrstni red: 1. Ljubljana 314, 2. Triglav 267, 3. Ilirija 73, 4. Rudar 46, 5. Celulo-zar 44. Rezultati - moški: 1500 m kravi: 1. B. Petri č (Triglav) 16:48,5, 2. Urankar 18:10,2, 3. Le-skovec (oba Rudar) 18:27,7, 200 m prsno: 1. Jerman (Triglav) 2:53,6, 2. Hribar (Ilirija) 2:55,1, 3. Mlakar (Celulozar) 3:01,1, 200 m hrbtno: 1. Dimovski (Ilirija) 2:27,9, 2. Lavš (Ljubljana) 2:28,7, 100m delfin: 1. Urankar (Rudar) 1:03,8, 2. Slavec (Triglav) 1:04,5, 3. Si-moneti (Ljubljana) 1:07,2, 200 m kravi: 1. Linhart (Triglav) 2:07,6, 2. Pogačnik (Ljubljana) 2:19,6, 3. Spilar (Celulozar) 2:20,0, 400 m mešano: 1. B. Petrič (Triglav) 5:05,8, 2. Škafar (Celulozar) 5:17,3, 3. Smid (Triglav) 5:22,9, 4 x 100 m mešano: 1. Triglav (Slavec, Jerman, Petrič, Linhart) 4:38,2, 2. Ljubljana I 4:46,7, 3. Ljubljana II 5:09,0; ženske: 800m kravi: 1. Škrjanec (Ilirija) 10:27,5, 2. Markovič 10:47,3, 3. Vehovec (obe Ljubljana) 10:50,6, zunaj konkurence Krstič (Dinamo Pančevo) 10:04,0, 200 m prsno: 1. Štemberger (Triglav) 2:59,9, 200 m hrbtno: 1. Borec 2:47,2, 2. Korsika (obe Ljubljana) 2:56,4, 3. I. Berložnik (Triglav) 2:58,7, 100 m delfin: 1. Štemberger (Triglav) 1.17,0, 2. Markovič 1:19,2, 3. Korsika (obe Ljubljana) 1:28,9, 200 m kravi: 1. Škrjanec (Ilirija) 2:25,9, 2. Borec 2:31,4, 3. Oman (obe Ljubljana) 2:34,7, zunaj konkurence Krstič 2:23,2, 4 x 100 m mešano: 1. Ljubljana 5:31,6, 2. Triglav 6:13,4. Kriko - V olimpijskem bazenu so za pokal merili moči mlajši pionirji A. Ekipno: 1. Triglav 300,5, 2. Ljubljana 167,5, 3. Ilirija 162. Rezultati - ml. pionirji A: 400 m kravi: 1. D. Petrič (Triglav) 5:05,4, 100 m hrbtno: 1. Bešter (Triglav) 1:25,5, 50 m delfin: 1. D. Petrič 37,3, 4 x 100 m mešano: 1. Triglav (Bešter, Mihelič, Petrič, Rogelj) 5:25,1 (rekord SRS); ml. pionirke A: 100 m hrbtno: 1 Strniša (Triglav) 1:27,0, 4 X 100 m mešano: 1. Triglav (Strniša, Dvoršak, Berložnik, Kol-man) 5:44,5. Ljubljana - Na kopališču Kolezije pa so v 1. kolu plavalnega pokala nastopili mlajši pionirji C in B. Ekipni vrstni red - ml. pionirji C: 1 Ljubljana 86, 2. Ilirija 34, 3. Triglav 28, ml. pionirji B: 1. Triglav 306,5, 2. Ljubljana 170, 3. Ilirija 73,5. Rezultati — ml. pionirji B: 4 x 60 m kravi: 1. Triglav 2:19,4 (rekord SRS); ml. pionirke B: 50 m prsno: 1. Praprotnik (Triglav) 42,7 (rekord SRS), 4 x 50 m kravi: 1 Triglav 2:32,5 (rekord SRS). -dh Letni bazen odprt Kranj - Vreme se je toliko otoplilo, da so v Kranju že včeraj uradno odprli letošnjo kopalno sezono v ogrevanem kranjskem letnem bazenu. Za vse željne kopalce bo bazen odprt vsak dan od 9. do 17. ure, v nedeljah pa od 9. do 18. ure. -dh nesreče V organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela pa tudi v krajevnih skupnostih na Gorenjskem so ta mesec javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. V delovnih organizacijah so odgovorni za normalen potek razprav sindikati, v krajevnih skupnostih pa socialistična zveza. Ponekod razprave že tečejo, marsikje pa so prav adaj sredi priprav nanje. Pred razpravami na zborih delavcev namreč v delovnih organizacijah ocenjujejo tudi samoupravne razmere in ocenjujejo usklajenost svojih samoupravnih aktov z ustavo in z osnutkom zakona. O tem, kako so se lotili javnih razprav, smo se pogovarjali s tremi sindikalnimi delavci. Marko Berce, predsednik osnovne organizacije sindikata Plamen Kropa. »V našem podjetju smo že pred časom na seji razširjenega političnega aktiva imenovali posebno komisijo in ji naložili, da izdela analizo o samoupravnih odnosih. Razen tega pa smo se na prvi seji 45-članskega političnega aktiva seznanili tudi z glavnimi značilnostmi osnutka zakona. Komisija je to analizo že pripravila in smo jo tudi že obravnavali. Dogovorili smo se, da bomo dali pripombe nanjo do srede tega meseca. Zbori delavcev pa se bodo v našem podjetju začeli po 20. juniju in bodo trajali do začetka julija. Ko smo pred dnevi razpravljali o predloženi analizi samoupravnih odnosov, smo ugotovili, da so tudi pri nas možnosti za ustanovitev temeljnih organizacijzdru-ženega dela. Zdaj je namreč Plamen tako imenovana enovita delovna organizacija. Kaže pa, da bi lahko v prihodnje ustanovili štiri temeljne organizacije združenega dela. To vprašanje pa je seveda treba še skrbno preučiti; predvsem kakšne so možnosti za ustanovitev * tako imenovane neproizvodne TOZD. Menim, da se bomo na podlagi skrbne in pretehtane ocene do konca leta na novo samoupravno organizirali in pri tem upoštevali stališča o vključevanju podjetja v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenske železarne.« Marija Rihtaršič, sekretarka osnovne organizacije sindikata Knjigoveznica Radovljica: i »Naš kolektiv šteje nekaj nad 40 delavcev. Menim, da smo se priprav na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu lotili enako kot v drugih delovnih organizacijah, saj je bil program priprav in razprav za vse enak. Tako smo tudi pri nas imenovali posebno komisijo, ki je izdelala analizo o samoupravnih odnosih. Ugotovili smo, da so naši samoupravni akti takšni, da jih ne bo treba usklajevati in zato tudi podaljšali mandat samoupravnim organom do sprejetja zakona. Osnutek zakona z ugotovitvami v analizi pa bomo na zboru delavcev obravnavali prihodnji teden. V sindikatu pa nameravamo še posebej obravnavati tista vprašanja zakona, ki zadevajo dejavnost našega podjetja in tudi sindikalne organizacije.« Slavko Debenc, predsednik osnovne, organizacije sindikata Murka Lesce: »Priprave na javne razprave v našem podjetju so se začele 20. maja, ko se je sestal politični aktiv in imenoval komisijo za izdelavo analize. Analiza je bila pred dnevi pripravljena in smo jo že obravnavali. Ugotovili smo, da bomo morali z zakonom uskladiti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in samoupravni sporazum o varstvu pri delu. Posebno skrb pa bomo v prihodnjem obdobju posvetili tudi organiziranosti podjetja in pri tem razmišljali ter se tudi odločili o možnih oblikah povezovanja. Zbore delavcev pa bomo v našem podjetju v prihodnjih dneh organizirali po sindikalnih skupinah. Imamo namreč devet sindikalnih skupin. Naj še dodam, da smo se na političnem aktivu že dodobra seznanili z osnutkom zakona, člane kolektiva pa smo s pomenom osnutka zakona seznanili v našem tedenskem informatorju in v mesečnem glasilu delovne organizacije. Zato sem prepričan, da se bomo na zborih delavcev lahko temeljito pogovorili o zakonu.« A. Zalar Žirovnica pred praznikom V spomin na ustreljene take v Mostah pri Žirovnici praznujejo junija in julija v krajevni skupnosti Žirovnica krajevni praznik, Vsako leto pripravijo Žirovnica ni lep in pester program prireditev, v proslavo in praznovanje se vključijo vse družbenopolitične organizacije in društva. Letošnji krajevni praznik bodo začeli s komemoracijo ob spomeniku talcev v Mostah, s prikazom požiga mostu v Mostah ter s srečanjem borcev Cankarjevega bataljona in Kokrškega odreda pri Valvasorjevem domu pod Stolom. Ob tej priložnosti bodo učenci v osnovni šoli na Brez- nici pripravili razstavo svojih del, v domu na Breznici bo slavnostna .seja, mladi pa bodo zakurili kresove. V času praznovanja bodo prostovoljna gasilska društva pripravila mokre vaje, osnovna šola dramski veder, lovci bodo okrasili spomenike in spominska obeležja, mladi bodo tekmovali v namiznem tenisu in šabu. Športne prireditve bo pripravil tudi TVD Partizan v Žirovnici, sodelovali pa bodo s svojim programom tudi člani AMD Žirovnica. S številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami bodo tako Žirov-ničani tudi letos proslavili krajevni praznik. -ds Trčenje v križišču V petek, 11. junija, ob 8.10 se je v križišču Nazorjeve in Dražgoške ulice v Kranju pripetila prometna nezgoda. Ko je voznik osebnega avtomobila Janez Poljanec (roj. 1947) iz Škofje Loke pripeljal po Na-zorjevi do križišča z Dražgoško ulico, mu je z leve strani z neprednost-ne ceste označene z znakom »stop« pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem Franc Zaplotnik (roj. 1913) iz Kranja in mu izsilil prednost. Voznik Poljanec je močno zaviral, a trčenja ni mogel prepričiti. V nesreči je bil voznik Zaplotnik huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Neprimerna hitrost V nedeljo, 13. junija, nekaj pred 12. uro se je na regionalni cesti Železniki—Škofja Loka v naselju Trnje pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Demšar (roj. 1955) iz Železnikov je v naselju Trnje zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno v breg, od tam pa še v drog javne razsvetljave, kjer je avto obstal. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 15.000 din. Trčil v drevo V nedeljo, 13. junija, ob 4. uri zjutraj se je na lokalni cesti v vasi Hrib pri Preddvoru pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Leopold Gril (roj. 1956) iz Kranja je vozil od hotela Bor proti regionalni cesti. V levem nepreglednem ovinku pri vožnji po klancu navzdol ga je zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti zaneslo v desno, tako da je trčil v drevo. Sopotnika Bojan Gril iz Kranja in Radivoje Verbnjak z Brega pri Polzeli sta bila v nesreči lažje ranjena, škode na avtomobilu pa je za 6000 din. Voznik umrl V nedeljo, 13. junija, nekaj po 4. uri zjutraj se je na regionalni cesti v Tupaličah pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Marjan Zižmond (roj. 1949) iz Britofa je vozil od Preddvora proti Visokemu. V blagem nepreglednem desnem ovinku je zapeljal v levo s ceste, prevozil obcestni smernik in z zadnjo stranjo vozila trčil v vogal hiše št. 2 v Tupaličah, nato je avtomobil zanašalo po levi strani cestišča, ga vrglo preko žive meje, nato pa je silovito bočno trčil v električni drog. Voznik Zižmond je zaradi poškodb na kraju nesreče umrl. Škode na vozilu je za 15.000 din. L. M. Igra z vžigalicami V petek, 11. junija, nekaj po 17. uri sta začela goreti dva tovorna vagona na jeseniški železniški postaji. V vagonih je bilo okoli 4000 kg sena. Komisija je ugotovila, da je ogenj nastal, ko se je v vagonu igral 6-le-ten otrok z vžigalicami. Škode je za 10.000 din. Gorska nesreča V soboto, 12. junija, ob 15.50 so na Stolu nad Prešernovo kočo našli ponesrečenega planinca Jožeta Sne-dica (roj. 1940) iz Kranja. Med hojo se je -bil spotaknil in zdrsel po kamenju, ki ga je ranilo po glavi, zatilju in po hrbtu. V dolino sta ponesrečencu pomagala delavca PM Jesenice, ki sta se po naključju mudila na Stolu. Tekmovanje za člane ribiške družine Kranj Kranj — Izvršni svet ribiške družine Kranj je na zadnji seji v četrtek, 10. junija, sklenil, da bo letošnje tekmovanje za člane kranjske ribiške družine v soboto, 19. junija. Tekmovanje v ulovu rib s plovcem bo v bajerju Bobovek od 8. do 10. ure, žrebanje lovnih mest pa se bo začelo ob 7. uri zjutraj. Za najboljše bo družina pripravila lepe praktične nagrade. Prvih šest pa bo sodelovalo tudi na regijskem tekmovanju, ki ga bo kranjska ribiška družina pripravila avgusta letos ob 30-letnici obstoja in uspešnega delovanja družine. A. Ž. Vsa tekmovanja na letošnjem športnem prvenstvu ljubljanskega območja so bila zelo kvalitetna. Tekmovalci so pokazali, da so tako telesno kot psihično dobro pripravljeni. Še posebej zanimivo pa je bilo plavanje v oblekah s puškami. Svečano in prijateljsko tudi ob zaključku Nadaljevanje s 1. strani Prav tako svečan kot je bil začetek, je bila v nedeljo, 13. junija, zvečer na stadionu Stanka Mlakarja tudi sklepna prireditev. Ogledalo si jo je prav toliko Kranjčanov in drugih kot otvoritveno slovesnost. Med gosti na častni tribuni pa so bili predstavniki kranjske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter Gorenjske. Po finalnih tekmovanjih, ki so se končala pozno popoldne, se je na stadionu začel kulturni program. Tokrat so v njem nastopili Veliki pihalni in plesni orkester JLA iz Ljubljane, folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane in pevci zabavne glasbe Sonja Gabršček, Marjana Deržaj in Braco Koren. Približno poldrugo uro je trajal kvaliteten kulturni program, nato pa se je začela svečana prograsitev zmagovalcev. Na stadionu so se razvrstila po vrstnem redu doseženih rezultatov moštva osmih garnizij ljubljanskega armadnega območja. Odličja najboljšim je potem razdelil komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tav-čar-Rok, ki je nazadnje vojakom-športnikom, Kranju kot prireditelju in občanom izrekel zahvalo za zares uspelo športno in kulturno srečanje. Vojakom-športnikom pa je zaželel veliko uspehov na jugoslovanskem armadnem prvenstvu na Ohridu, ki bo konec tega in v začetku prihod-, njega meseca. Vse udeležence tekmovanja pa sta pozdravila tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič in sekretar občinske konference ZSMS Andrej La-panja. V posameznih športnih panogah so moštva osmih garnizij ljubljanskega armadnega območja dosegla naslednje uvrstitve. Odbojka: 1» Postojna, 2. Kranj, 3. Ljubljana I; rokomet: 1. Ljubljana II, 2. Vrhnika, 3. Maribor,... 8. Kranj; plavanje: 1. Postojna, 2. Celje, 3. Novo mesto, 4. Kranj; atletika: 1. Kranj> 2. Ljubljana II, 3. Postojna; judo: 1. Postojna, 2. Ljubljana I, 3. Kranj; streljanje: 1. Kranj, 2. Ribnica, $ Ljubljana II in vojaški mnogoboj1 1. Postojna, 2. Kranj, 3. Ljubljana II. V skupni uvrstitvi pa so se moštv* razvrstila takole: 1. Postojna (7w točke), ki je s tem potrdila tudi lan' sko prvo mesto, 2, Kranj (74 točk)« 3. Ljubljana II (62,5), 4. Maribor (46,5), 5. Ljubljana I (46), 6. Vrhnika (42,5). 7. Ribnica (38), 8. Celje (36) in 9. Novo mesto (23 točk). A. Zalar Slike: F. Perdan Jeseniški najdenček pri krušnih starših Jesenice — Lani janurja so bili miličniki nemalo osupli, koso v vagonu mednarodnega vlaka, ki vozi , na progi Zurich — Jesenice — Beograd v kupeju našli trdno spečega malčka, le za silo oblečenega v pelerino, kapo in otroške žabe. O materi ali starših ni bilo sledu, le potnica v sosednjem kupeju se je medlo spominjala ženske z otrokom v naročju, ki naj bi vstopila na vlak nekje blizu Innsbrucka, pri Beljaku pa je ne bi bilo več. Kriminalisti kranjske UJV so si v sodelovanju z avstrijsko policijo prizadevali, da bi odkrili mater, ki je zapustila sina na vlaku, vendar matere niso našli. Malčka so odpeljali v jeseniško bolnico, kjer so ugotovili, da je bil omamljen od piva in je zato trdno spal. Na otroškem oddelku jeseniške bolnice je živahni, a očitno zelo slabo hranjeni malček postal ljubljenec vsega oddelka. Njegovo starost so po zobovju približno ocenili na 20 do 25 mesecev, govoriti še ni'znal, čebljal pa je venomer in bil nadvse vesel hrane, ki jo je užival v izdatnih količinah. Kaj hitro se je Cicko, kakor so ga ljubeče poimenovale otroške negovalke in medicinske sestre, privadil novemu okolju, se venomer smehljal in bil deležen vsesplošne pozornosti. Po njegovem čebljanju v bolnici niso mogli predvideti, ka- tere narodnosti je Cicko, saj ni rfl' zumljiveje izgovoril niti ene besede- Ko so malčka iz mednarodnega vlaka odpustili iz bolniške oskrbe, ga je jeseniško socialno skrbstvo dalo v rejništvo družini v Ljubljani. PjJ letu dni čudovite oskrbe, ki jo je bij Cicko tam deležen, so se rejniki tako zelo navezali na živahnega in prijaznega fantka, da so ga sklenil' posvojiti. Uradna posvojitev Cicka je bila na Jesenicah, ko je popolnoma neznani otrok, brez znanega porekla, narodnosti, datuma rojstva — saj mati, ki ga je zapustila v vla* ku, ni pustila nobenega sporočila ^ dobil svoje ime, datum rojstva in tudi svoje slovensko poreklo. Nadvse ljubek fantič je zdaj Jurij, slovenske narodnosti, doma v Ljublja' ni, ima svojega starejšega bratca,in tako zelo čudovite krušne starše, kakršne si je lahko le zaželel. Jurij )e bil letos maja star tri leta, njegovo zdravstveno stanje se je znatno iZ' boljšalo in tudi sicer je zelo napredoval. Krušni starši pravijo, da je enak svojim vrstnikom, govori in kaže vse značilnosti izredno bistrega fantička. Z njim ni težav, rad ima svojega bratca, mamo in očeta, k' sta ga z izredno ljubeznijo in naklo' njenostjo sprejela za svojega mlaj' šega sina in mu nudita topel dom- D. Sedej Najdenček z mednarodnega vlaka, lani še v oskrbi v jeseniški bolnici sliki), je zdaj star tri leta, slovenske narodnosti in z lepim slovenskim imeno"1 Jurij, (ds) — Foto: F. Perdan