foStnlna plačana v gotovina . Posamezna Štev. Dfa L—* Leto XX. V Ljubljani, dne 23» decembra 1937* štev. $2 Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/n., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 din. celoletno 36 din; za Inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dnlaf. Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani št. 10.711. Vsem prijateljem in prijateljicam „Domovine" želita prijazen božič in vso srečo v novem letu UREDNIŠTVO IN UPRAVA Ob zatonu Vsakikrat, kadar se leto nagiba h koncu, se nam menda vsem zdi, da prehitro mineva. Ze dolga leta čakamo, da se bodo enkrat gospodarske razmere popravile in da bomo res lahko govorili o nekem izboljšanju. Gotovo je. da je velika napetost že minila, vendar je do res trdnega gospodarskega izboljšanja še daleč. Prav to, ker se nam zdi, da se na gospodarskem področju marsikaj ni napra vilo, kar bi se moralo, nam napravlja leto prekratko. V »Domovini« smo v teku minevajočega leta pogosto naglašali, da je treba z odločnimi ukrepi postaviti kmetijstvo na trdne noge po starem geslu: »Če ima kmet denar, ga imajo vsi ljudje.« Kmetijstvo potrebuje temeljite preosnove, da ne bo čez leta potrebna še ena razdolžitev. Treba bi bilo napraviti dobro premišljen načrt, ki naj bi se izvršil v petih, desetih ali petnajstih letih, saj vidimo. da so se take petletke ali desetletke v raznih državah dobro obnesle. Kmetijstvo mora postati dobičkanosno, odnosno bi se moralo v ubožnejših krajih vsaj toliko dvigniti. da bi se lahko preživljalo in ne potrebovalo posrednih in neposrednih podpor. V Jugoslaviji, ki je tako izrazito kmetijska država in ima malo industrije in obrti, bo prej ali slej nujno potreben tak načrt, nri katerem bodo morali sodelovati naši najboljši kmetijski strokovnjaki in znanstveniki. Gotovo to ne bo lahko, zlasti ne za kraje, kjer je malo rodovitne zemlje. Pri sestavljanju načrta bomo pač lahko tudi izkoristili izkušnje, ki jih imajo v tem pogledu na primer Nemčija. Italija. Rusija in Zedinjene države. Za izvedbo takega načrta se bomo zavzemali tudi v prihodnjem letu, ker smo prepričani, da je to edino prava pot do resničnega blagostanja ne samo Dosameznikov, temveč tudi države, ki bi dobila v trdnem kmetijstvu kreoke vire dohodpov. Hkratu bi s° dvignili obrt in industrija, ker bi se povečala raba niih izdelkov. Namesto, da se pri nas krhajo sile za takšno in takšno preureditev države, naj bi se raiši z enakim ognjem lotile dela na gospodarskem področju. Zdaj pa še nekaj besed prijateljem in prijateljicam našega lista. Prepričani smo, da sto soglašali s smerjo našega lista, ki se je zmerom zavzemal za malega človeka, za pametno gospodarstvo in za enotno državo, ne da bi bil skušal iz političnih ozirov s praznimi sladkimi besedami varati ljudi. Tudi z zabavno, poučno in obveščevalno vsebino lista ste bili zadovoljni, kakor lahko sklepamo iz mnogih pisem, ki smo jih prejeli od naših prijateljev v teku leta. Storili bomo tudi v bodočem letu vse, kar je mogoče, da bomo zadovoljevali bralce in bralke. leta... Ce kdaj pa kdaj kateri izmed cenjenih dopisnikov ni bil zadovoljen, ker mu dopisa nismo objavili ali ker smo mu ga krajšali, mu moramo v svoje opravičilo povedati, da so tiskovni predpisi strogi. Izostal je tudi marsikateri sumljivi dopis, ker nismo mogli dognati, ali ga nam je zares poslal podpisnik. Da se ne bi v bodoče prezrl kot sumljiv tudi pošten dopisnik, pozivamo vse dopisnike, ki niso stalni in katerih pisave ne poznamo, da si v potrditev priskrbe žig tega ali drugega društva. Od vsega početka uvedbe zaščite kmečkih dolžnikov so skušali nekateri časopisi, kise navidezno postavljajo vedno v bran malega človeka in prav posebno še kmeta zvaliti vso krivdo denarne stiske, ki se je začela poleti 1931 leta, na škodljive posl dice uredbe o kmečki zaščiti Koliko gre njim vere, je razvidno že iz otipljive okolnosti, da so nastale denarne težkoče že pol leta pred uvedbo kmečke zaščite in torej ni mogla biti zaščita kriva denarnih neprelik, temveč je skušala država zaščititi pred popolnim polomom največji in od gospodarske stiske najbolj prizadeti sloj — našega kmeta. Z zaščito kmetov ni namerjala tedanja vlada rediti denarne stiske, ker se s takimi ukrepi rešiti ni dala. Bili so namreč vzroki za te težave povsem drugje. Pri našem zadružništvu na primer, zlasti v nasprotnem taboru, so se godile zaradi nepoznanja denarništva samega in njegov;h krutih zakonov usodne napake. O teh je nedavno rekel ugleden predstavnik zadružništva, da se je danes izkazalo, da so bile dolga desetletja priznane za največje čednosti zadružništva prav okolnosti, ki so dovedle do takšnega poloma na zadružnem denarnem trgu. Ž'vkovi-čevi sledeče vlade so skušale bolj ali minj posrečeno rešiti vprašanje kmečke razdolži-tve. Sedanja vlada je pred dobrim letom izdala uredbo o končni ureditvi kmečkih dolgov, ki se zdaj v polnem t°ku izvaia. V zvezi s tem je država izdala dvoje vrednostnih papiriev: bone in obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov. Po zadnji uredbi dobijo denarni zavodi za izročene kmečke dolgove polovico svojih terjatev povrnjenih od Privilegirane agrarne banke v Štirinajstih letih s triodstotnimi obrestmi Za vsakoletne obroke izda lahko banka svoje vrednostne papirje, tako zvane bone, ki jih bo banka vnovčevala v polni Se nekaj moramo ponovno položiti na srca naših prijateljev in prijateljic: točno plačevanje naročnine. Naših najzvestejših ni treba opominjati, ker vedo, kaj je njih častna dolžnost do lista, in razumejo, da noben časopis ne more izhajati brez denarja »Domovina« je tako poceni, da cenejša ne mor« biti, ker ji pač gre le za to, da z naročnino poravnava tiskarske in uredniške stroške. Žal nam je, da je med naročniki nekaj zamudnikov in zanikarnežev, ki jih noben opomin ne gane. Grdo je to in nehvaležno proti listu, ki so ga radi brali vse leto. Sedite zdaj za mizo in izpolnite položnice, da vam ne ustavimo lista in vas kot nehvaležneže ne zapišemo v črno knjigo. Tak majhen znesek premore vsakdo. Med prazniki tudi ne pozabite pridobivati novih naročnikov. Vsak naš prijatelj ali prijateljica lahko pridobi vsaj enega novega naročnika ali novo naročnico. Pomislite: če bi se zgodilo, da bi se število naročnikov za enkrat povečalo, bi se lahko list, ki ste z njim že zdaj zadovoljni, še znatno izboljšal. Na razpolago imamo tudi knjižne nagrada za one, ki nam pridobe vsaj pet plačujočih naročnikov. Storite to, za kar vas najleDŠe prosimo, da bo še zmerom veljalo geslo: ».Domovina' za naročnika, naročnik za ».Domovino*.« vrednosti, kadar bodo izšli, in jih bo izročila denarnim zavodom. Teh bonov pa še ni in bodo izdani šele, kadar bodo izvršeni končni obračuni kmečkih dolgov pri tej banki, česar pa ni pričakovati še tako kmalu. Eno četrtino kmečkih dolgov mora kriti zavod iz svojega rezervnega zaklada, ostalo četrtino pa plača država v državnih vrednostnih papirjih, imenovanih državne obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov. Na podlagi teh obveznic bo plačevala država v dvajsetih letih denarnim zavodom preko Prhrlegi-rane agrarne banke del teh obveznic, katere morajo zaščiteni denarni zavodi izroditi vlagateljem na njihovo zahtevo do 28. februar* ja 1. 1938. Mnogo nejasnosti je sedaj med vlagatelji ali naj zahtevajo od zaščitenih denarnih zavodov te obveznice ali ne. Mnogi napačno menijo, da bodo mogli s temi obveznicami plačati obroke, odnosno dolg pri Privihgi-rani agrarni banki. S temi obveznicami se namreč ne da plačati nič drugrga, kakor neki določeni davčni zaostanki iz leta 1932^ kakršnih pa pri nas nL Kaj to torej počel vlagatelj z dobljenimi obveznicami? Lahko jih hrani doma, odreže vsako leto tako zvani kupon in dobi pri Privilegirani agrarni banki vsako leto dvajse" tino na obveznici označene vsote s triodstotnimi obrestmi. Torej mu bo država njegova terjatev izplačala v 20 letih. Kdor pa bo nujno potreboval gotovino, bo pač skušal to obveznico vnovčiti, kakor se splošno vnov-čujejo takšni denarni papirji na borzah, podobno kakor Voina škoda, ki je našim čitateljem že kolikor toHko znana. Koliko pa se bo dobilo v gotovini za takšno obveznico? Poznavali razmer pravijo, da se bo dobilo kakih 40 odstotkov, to je slabo polovico. Kaj torej početi vlagateljem? Ali naj Kmečka zaščita in vlagatelji zahtevajo obveznice ali naj čakajo na polno Izplačilo svojih zamrzlih vlog? Branilec koristi enega dela našega zadružništva »Domoljub« piše, da bo sam sebi škodoval, kdor bo dvignil te obveznice. V zavesti, da moramo pred vsem skrbeti za koristi malega človeka, ki je še danes v strahu, da bo izgubil, če že ne vsega, pa vendar dobršen del svojih od ust pritrganih prihrankov, moramo ugotoviti, da »Domoljubova« trditev nikakor ni povsem točna. Pri zaščitenih denarnih zavodih so uredili izplačevanje starih vlog tako, da jih izplačujejo v dvanajstih letnih obrokih s približno 2°/o obrestmi. Kakor kažejo sedanje izkušnje, kljub tem predpisom ne dobijo vlagatelji denarja, ker ga pač hi. Zato prodajajo vlagatelji hranilne knjižice po najrazličnejših cenah, če hočejo priti do denarja. Cene vložnih knjižic se ravnajo pq. uglednosti ni moči denarnega zavoda; za knjižice dobrih denarnih zavodov se plača 60 do 80 odstotkov, Za ostale manj, med tem ko se knjižice malih podeželskih zadrug sploh ne dado prodati. Zato svetujemo našim čitateljem, naj dobro pre-udarijo, kako je zanje boljše: če prodajo evoje knjižice ali pa zahtevajo od denarnega zavoda obveznice. Pripomniti še moramo, da ne bo noben zavod izplačeval v celoti vlog z obveznicami. To pa zato ne, ker pač ni posodil vsega vložnega denarja kmečkim dolžnikom, temveč ga je nalagal pri svoji zadružni zvezi. Tako poznamo dolgo vrsto rajfajznoyk, ki Imajo večino svojih naložb zamrzlih pri eni ali drugi zadružni zvezi. Takšne zadruge bodo dobile seveda prav malo kmečkih obveznic in bodo le po majhne zneske izplačevale svojim vlagateljem. Zato je prav umljiv »Domoljubov« nasvet, naj vlagatelji ne zahtevajo obveznic. Prav zato pa je tudi zelo Slaba »Domoljubova« tolažba, da bodo zadruge, ki jim bodo vlagatelji pustili kmečke obveznice, te zastavile pri Poštni hranilnici ter prišle tako do gotovine. Tako tudi ne bo držala »Domoljubova« trditev v tej zvezi, da j Se bo znatno izboljšal naš denarni trg in da ! ne bo pomanjkanje gotovine v denarnih za- i ■ Vodih več tako občutljivo. Povsem drugačen je položaj 2a vlagatelja j V naprednih denarnih zavodih, ki so pretežni del svojih vlog posodili kmetom. Ti bodo mogli v veliko večji meri postreči svojim vlagateljem s kmečkimi obveznicami in posebno še z boni, kadar jih Privilegirana Seveda! To je novica za goste! Ce pa Cilka misli, da bodo to vlačili sem in tja po zobeh . in morda padli celo po Devetaku, se zelo moti. Če bi tudi hotela od tega, kar je ,tukaj čula, nesti tjakaj Devetaku, da bi dva : ognja podpihovala, tedaj mu more kvečjemu j reči, da so kmetje po večini z Devetakom iste misli: tudi nas eden bi storil prav tako. To vse pa je Cilki premalo napeto in premalo razburljivo, da bi ona prišla pri tem , na svoj račun. Zato sede neopažena in razočarana tja v kot v večji sobi in prešteva, ko že ima vsak gost svojo pijačo pred seboj, denar, ki ga shranjuje v usnjati torbici pod predpasnikom. Prešteva, pa tudi s tem uspehom ni zadovoljna. S" ljudjfe; ki niso nikoli , 'Siti. pa naj se še tako pasejo na nesreči drugih. NasprOtnO, venomer brodijo in vohajo okrog in si pri tem 'z nesreče drugih ria-pravljajo šTavospev samodnoadljivi pravičnosti... Takšna je tudi Cilka. Zdajci Cilka prisluhne. Avto se je pripeljal. Čeprav bi mogel biti to povsem drug avto, vendar skoči iz svojega kota in krikne med goste: ^ »Tukaj je! To mora biti on, Gregorimov!« Pa steče, kakor bi jo zajela nepopisna raz-draženost, prav med vežne podboje: »Morilec! Skrunilec deklet! S kamni ga je freba, prašiča!« Njen krik se razlega po vasi tu votlo odmeva od vežnega oboka, kakor da kriči od tam nepregledna množica z njo. agrarna banka izda, ter bodo tako prišli do prav lepega odstotka svojih prihrankov. Nismo napisali teh besed, da bi kovali iz tega politični kapital, temveč smo le ugotovili dejanski položaj na našem denarnem trgu, ki kljub lepim besedam ni preveč razveseljiv. Zato se nikakor ne moremo pridružiti »Domoljubovim« naslednjim izvaja-janjem: »Gotova reč je, da se bo po naših zadrugah spet začel obtok denarja. Začelo se bo že v nekaj mesecih. Tisti, ki bodo res O točenju vina lastnega pridelka od petih litrov naprej manjka žal nam vinogradnikom, našim občinskim upravam in najbrž tudi finančnim organom jasnih zakonitih predpisov in določil.. Nikjer ni toliko nedoslednosti, toliko neenakosti v poslovanju ka-kor prav tu. Banovinska trošarina je hvala Bogu odpravljena, ni pa še ukinjena povsod občinska. Nekateri občinski odbori so še zmerom na stališču, da brez teh malenkostnih zneskov ne more občina obstojati, ter hočejo spoznati kakšno ogromno škodo povzročajo s tem svojim najsiromašnejUim občanom, v obupnem stanju se nahajajočim vinogradnikom. V naslednjem navajam primer silne strogosti tukajšnje občinske uprave nasproti siromašnemu občanu: Posestnik Ignac Frleš v Narapljah je pridelal leta 1935. 150 litrov vina. Ker ga ni mogel prodati skupno po primerni ceni, je naznanil pristojni občinski upravi, da bo točil vino od petih litrov narej pri svojem vinogradu, ki je dobro uro hoda od njegovega dprna. Hkratu je plačal 25 din na kolkovini Točenje se ]e vzelo uradno na znanje in izstavilo se mu je zadevno uradno potrdilo Frieš je torej začel točiti vino ter je iztočil po nedeljah leta 1936. celih .90 litrov, ostalih 60 litrov mu je pa ostalo za domačo rabo. Pred dnevi pa je dobil Frleš od občinske uprave nastopno kazensko odločbo, ki jo navajamo dobesedno z vsemi jezikovnimi napakami: »Frlež Ignac posestnik iz Naraplje je dne letu 1936 iztočil 130 litrov vina od pet litrov naprej brez da bi plačal predpisano ob- Kaj je zares zakričala? Kaj ni bila to le njena krvi prenasičena želja? Mar so drugi . zakričali to, kar je mislila? Nihče ni mogel pozneje natančneje povedati, kako se je vse to prav za prav zgodilo! Dejstvo ostane vsekakor, da je nastal peklenski vrišč, kakor da bi se odprl ognjenik in da so ti razbrzdani glasovi pa čeprav ni bil noben moški od vina pijan, zbičali ljudi na cesto, kjer se je zgnetla mogočna stena teles, ko se je res bližal voz s Francetom. Pred Lizino gostilno napravi cesta ovinek, tako ozek in oster, da popotnik, ki pride iz .; Ljubnega, ža njim kar z nosom zadene v Luče. Voz, ki hoče mimo, mora voziti prav počasi. Prav na tem mestu se gnetejo človeška telesa med gostilno in strmim bregom Sa- • vinje. Tudi Devetaka je zbudil trušč ljudi iz njegove jezne osamelosti. Skoči pokoncu da pogleda, kaj naj pomeni to vpitje. Morda je storil to v temni slutnji da se pripravlja tu nekaj strašnega, kar pa se nikakor ne sme zgoditi, tudi ne za ceno. da je naperjeno proti nekomu komur velja vsa njegova jeza in ves njegov gnev. Ko plane Devetak tako na cesto, že stoji povsem v ozadju in bi le težko še kaj preprečil. Tudi tedaj ne, če bi to hotel. Nikjer ne more mimo, saj so ljudje zgneteni kakor zagvozda med gostilno in železno ograjo ob potrebni, bodo mogli kmalu dvigniti, kar potrebujejo. Potem pa se bo postopno odpi« ralo da bo vsaj v enem letu vsak dvig popolnoma svoboden. Velik del bo izplačljiv torej kmalu, drugo pa postopno.« Če upoštevamo vse okolnosti, ki smo jih zgoraj navedli, moramo pač z žalostjo ugotoviti, da so te »Domoljubove« besede neumestne, ker tako hitro pač ne gre in tudi ne na ta način. Denarna stiska se da rešiti namreč samo z denarjem. činsko trošarino za občino Majšperk. S tem je imenovani zakrivil tihotapstvo po členu 34 navedenega zakona. Prikrajšana občinska trošarina za občino Majšperk kateri občini je odobreno z odlokom kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 5. 3. 1937 štev. 11530/, pobiranje občinske trošarine po stopnji 100 din od 100 litrov vina ter je poverjeno pobiranje te trošarine oddelku finančne kontrole na Ptujski gori. V pričujočem kazenskem slučaju znaša tedaj prikrajšana občinska trošarina 130 din, ki še ni plačana. Preiskovalnih stroškov ni. Izreka se tedaj naslednja odločba: Uprava občine Majšperk odloča v razpravi proti Frlež Ignacu iz Narapelj štev. radi prikrajšbe občinske trošarine na . ... vina, takole: 1. Imenovani je zakrivil v smislu člena 80. zakona o državni trošarini tihotapstvo ki se kaznuje po členu 34 navedenega zakona ker je točil svoj lastni pridelek vina nad pet litrov naprej ni pa plačal občinske trošarina ter se 2. kaznuje radi tega v smislu čl. 34 v zvezi s čl 80 trošarinskega zakona s petkratno na gornjo količino vina odpadajočo prikrajšano obč trošarino 130 din to je na denarno globo din 650 reci Šestopedeset 3. Tudi ima imenovani v smislu čl. 34. troš. zak. plačati za 130 litrov vina odpadajočo obč. trošarino po 130 za občino. 4. Dalje ima isti donesti v smislu čl. 47. troš. zak. za to razsodbo po tar. post. 229 zakona o taksah odpadajočo takso po din 150 reci: Enstopedeset v taksnih markah čim postane ta razsodba pravokrepna in s tem izvršena. Savinji. Čez hrib na desni bi lahko seveda prišel Bil bi izven tega vrveža; preden bi pa prišel čez hrib na ono stran ceste, pa bi se moglo že davno že davno izvršiti grozeče zlo. Zato še vseeno poskuša, da bi se preril v zagvozdi sami do konca: dela si pot s komolci, s pestjo, kriči nad ljudmi... Pred njim se košatijo predvsem ženski hrbti, zato še verjame, da se bo preril. Toda ta množica je kakor iz kavčuka: Vtisneš jo lahko, toda sama zleze spet nazaj. Nekaj ženskih hrbtov se sicer umakne, da že misli, da ima prost prehod, toda pred njimi stojijo drugi in spet drugi. Nihče se ne zmeni za njegove klice: »Stojte! .. Nikar s silo! Ni prav tako!... Poslušajte me vendar!« Iz vsega grla vpije. Toda kdo ga posluša v tem vrvežu Devetaka! Saj je samo še telo med telesi. Ni ga gospodarja, ni ga zapovednika, samo drobni delci množine so še. Nedopovedne in nerazumne! Ko bi bil vsaj župnik Gregor tu. si misli Devetak, da bi pomiril množico. Njega bi še morda poslušala. Dobro pa ve, da lučkega župnika Gregorja ni doma, ker ga je srečal visoko gori v grapi. Župnik je šel sprevidet starega Planinška, ki ima že ves teden dušo med zobmi. Spet si začne delati s pestmi pot. Naj se še toliko rine, naj še toliko vpije, prav nič ne zaleže. V tem trenutku zaori kakor iz grla strahotnega velikana razdražen klic: »Ven iz voza! Gregorinovega ven!« »Ven s prascem!« »Sami bomo sodili morilca!« Potreba jasnih predpisov za točenje lastnega vina »-VPLAZ USODE 5. Preizkovalnih stroškov isti nima povrniti. 6. Ako se to razsodbo izrečeno denarno kazen v znesku din 650 iz premoženja in dohodkov obsojenca na postaven način po vsem ali deloma nebi dal iztrjati odnosno se ne bi plačala v roku treh mescov po pravokrep-nosti odločbe kaznoval bi se isti v smislu čl. 46 troš. zak. z nadomestilnim navdnim zaporom 13 dni povsem ali deloma primerno v znesku ki se ne bi iztirjal. 7. Stroške za morebitno izvršitev pod točko 6 omenjene nadomestilne zaporne kazni ima isti poravnati, ti stroški se pa v smislu naredbe bivšega justičnega in finančnega mi-nisterstva z dne 14. 7. 1890 državnega zak. štev. 150 proglasijo hkrati neiztirljivim. Proti tej odločbi se more vložiti v smislu čl. 51 in 80 troš. zak. pritožbo s katero se lahko združi ob enem prošnjo za milostno znižanje kazni tekom 15 dni po dostavi te odločbe. Pritožba (evnet. združena s milost-njo prošnjo) mora biti kolekovana s 50 din naslovljena na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani ter se mora vložiti v omenjenem roku petnajst dni pri tukajšnjem občinskem uradu. Pripomba: Izrečeno denarno kazen in prikrajšano obč. trošarino v skupnem znesku din 780 je plačati v gotovini na čekovni račun štev. 10.330 kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani s čekovnimi položnicami, ki se bodo že izpolnjene dostavile naknadno tekom 14 dni po nastali pravo-krepnosti te razsodbe takso po din 50 pa Je položiti v istem roku v kolkih pri občini Majšperk, ker bi se sicer iztirjali ti zneski izvršilnim potom po predpisih za iztirjanje zaostalih neposrednih davkov. O tem se obvesti 1. Gospod Frlež Ignac 2. Kr. banska uprava drav. banovine odi. VII v Ljubljani radi vednosti. Uprava občine Majšperk dne 19. 11. 1937. Delovodja: Vrečko. Predsednik: Leskovar.« Tako govori torej kazenska odločba. Kaj pravite, ali spada zgoraj omenjeni dogodek pod tihotapstvo: Friež je pravočasno in po rednem potu naznanil točenje lastnega pridelka od petih litrov naprej, plačal je celo kolkovino v znesku 25 din in prejel je od občinske uprave tudi o vsem tem uradno potrdilo. Storil je torej celo več, kakor je predpisano, saj pravi zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 27. aprila 1932. dobesedno: »Proizvod-niki, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v svojih va- VIM čisti ^PEČNICE .PLOŠČICE! Brez posebnega drgnenja z malo Vima se ocisti{o temeljito tudi velike površine I —w— suh Jk seh od petih litrov in več, v mestih in trgih od 10 litrov in več naenkrat se ne smatrajo za točilce na drobno in ne plačujejo trošarine in takse.« Okrožnica banske uprave z dne 6. maja 1 1936. na sreske načelnike pa pravi: »Vinogradnik, ki ni točilec na drobno ali na debelo, sme prodajati vino lastnega pridelka brez posebne dovolitve in brez platHla banovinske trošarine v množinah nad pet litrov, odnosno 10 litrov 'e iz kleti, kjer je vino proizvedel, naj si je ta klet v vinogradu ali v hiši, kjer proizvodnik stanuje.« Frlež je iztočil 90 litrov, vodil je seznam odje- malcev, ki je bil in je še finančnim orga« nom vedno na razpolago. Vse potrebno ji torej izvršil, le občinske trošarine ni plačal. Temu pa po predpisih banske uprave, odnosno finančnega ravnateljstva ni dolžno«! plačati, ker to morajo plačati v seznamu na? vedeni konzumenti. Nastane torej vprašanje^ čemu zgoraj omenjena dolgovezna kazenska; razsodba, ki ni malo razburila že tako po« polnoma ubožanih tukajšnjih vinogradnikov* Zakaj se po nepotrebnem povzročajo tenl siromakom nepotrebne skrbi, poti in stroški. Zakonodajalec je hotel z zgoraj omenjenim »Kakor je on Potoškega, tako mi njega...« »Ne izpustite psa, nikar ga ne izpustite!« »Držite voz!... Ne pustite ga naprej!« »Gregorinov je kriv vse naše nesreče!« Podivjani glasovi se vržejo na voz kakor vihar. »Ubijte ga!« Voz, v katerega se zaletava zdivjana množica ljudi, je avto, ki ga je posodil za prevoz osumljenca trgovec Mencin. Gregorinovemu Francetu so trdno uklenili roke v zapestju kakor nevarnemu zločincu. Poleg njega sedi narednik Gorjup ki je odgovoren za prevoz. Krmilo drži ves bled Mencinov šofer. Oba aodnika, ki sta vodila prvo preiskavo, sta jo mahnila kljub Slabemu vremenu peS čez hribe v Gornji grad, da si malo pretegneta ude. France je povesil pogled na svoje uklenjene roke. Tudi Gorjup se nekoliko vznemiri, ko vidi ta zid človeških teles čez cesto, upa pa vseeno, da bo prišel avto skozi, saj so vendar domači ljudje. Resno zakliče ljudem: »Prostor, prostor! Narazen!« Zdaj pa, ko ne prosi Gorjup kot star znanec, temveč zahteva kot uradna oseba, se obrne ves vihar proti njemu. Ker voz le tišči naprej, zatuli množica: »Zadržite voz!... Naj izstopijo!« »Kdo pa zapoveduje?« zakriči Gorjup. »Ti že ne! Ven z njim!« grmi besen odgovor. »Gobec mu zaprite!« tulijo drugi glasovi. »Vozi!« ukazuje Gorjup. »Potegnite Gregorinovega piasca iz voza!« »Pa tudi Gorjupa zraven!« Kakor sam pekel valovi vpitje na cesti. Voz se noče ustaviti, temveč vozi grozeče naravnost v množico. Gorjup atoji pokoncu na vozu s puško v roki. Ne toliko zato, da bi jo utegnil rabiti, temveč bolj zaradi strahova-nja množice. Prednji v množici se gnetejo in rinejo nazaj, ker pa oni odzadaj vedno huje pritiskajo, nastane še hujša gneča. Nekdo je Vrgel kamen v avto, da se razleti z glasnim žvenketom šipa. Stekleni drobci zasekajo šoferju globoke rane v roke in lice, da je namah ves oblit s krvjo. Gorjup si vrže puško v ramo ter repetira: »Zadnjič vam rečem, prostor za avto!« Ljudje stojijo pred kolesi, pred blatniki, pred hladilnikom. Nihče ne ve več, kaj dela! Prvi lučaj je bil kakor znak za splošen napad s kamni. Gorjup pa stoji, tudi fant za krmilom ne izpusti kolesa z rok in ne dene noge s plinske nogavnice. France bolj leži v vozu kakor sedi. Oster kamen ga je zadel sredi čela, drug mu je zbil s strani zobe iz čeljusti; samo ječi, saj je zvezan in brez moči. Ves njegov obraz je ena sama kepa krvi. Tudi na Gorjupa leti kamenje in ga zadeva v prsi, da ša komaj diha, v roke in noge. Vse moči zbere za zadnji poziv. Šoferju ukaže, naj da polni plin in zavozi sredi med ljudi. Drugače pač ne gre, če nočejo propasti vsi trije. Kakor da je tudi raztogoten, aa-hrska avto. Zdivjanci pa so kakor zverina, ki ne popusti, preden je ne ubiješ. Kriki bolečin tistih, ki so jih zgrabila kolesa, še bolj podžigajo one zadaj, da se zaženejo proti avtomobilu. Naredniku Gorjupu ne preostaja nič drugega, kakor da izpall prvi strašilni strel tja X nizka oblaka. Sel« ko sa zgrudi * ostrim krikom človek med množico, prevzame vs<* zbesnelo množico divji strah. Bliskovito 80 umaknejo nazaj in naredijo osupli pot za voz. V tej tihoti, ki bi bila lahko smrtna, pf obstane voz. ,1 Se vedno gori v mnogih, morda celo v v#* čini želja po krvi in zmedi. Spogledujejo aj^ v očeh Jim pa preži zločinska skupnost. ! '< Toda razmaknejo se pred strahotnim po« gledom na Franceta, vsega zalitega s krvjo* še bolj pa pred tiho grožnjo karabinke, ki počiva pripravljena za strel v čvrstih Gorju* povih rokah. i Najprej se odločijo od množice posame ki, potem pa jih odide vedno več: eni Lučam, drugi na ljubensko plat. , Pogled na cestni ovinek jasno priča, da af je pravkar vriila tu bitka. Povsod leži za pesi debelo kamenje in sveže nalomljetna krepel* ca. Celo črepinj* steklenic in kozarcev aH med njimi; nekdo jih je moral prinesti tt gostilne. Sredi vsega tega pa leži na ceatf Marlčkin Jože, ki ni imel z vso to rečjo no benega opravka. Ljudski val ga je poteg s seboj iz gostilne, kjer se j* krepčal pri z Radohe. Zdaj leži sredi ceste z zdroblje lopatico: ječi ki Skrta z zobmi. Gorjup z osteklenelimi očmi pred to žalostno slikj Grenki očitki se mu vsiljujejo, ki jih mor« njegov razum zavrniti, saj ni mogel tudi smel ni drugače postopati. Kaj mu ja i cer preostajalo; sicer bi ležal nemara sar tukaj, t njim pa tudi France, za katerega " odgovoren in bi bil ubit tudi šofer. Tega hudo zdelala šipa, nekaj ja prldodalo še k*4 menja. Franca pa je takšen, da je kar groza« S čela in is ust mu ja steklo na prsi tolika Kako se plačuje banovinska zakonom ublažiti žalostno stanje vinogradnikov ter je prav zaradi tega toiilce vina in Žganja lastnega pridelka zaščitil s tem, da jih je z zakonom oprostil vsake trošarine, ludi gospodje pri banski upravi so spoznali neznosno stanje naših vinogradnikov ter so oprostili te plačila banovinske trošarine. Le »aši občinski odborniki, ki so izključno izšli iz kmečkih hiš in ki so priče nepopisne si-romaščine tukajšnjih vinogradn.kov, nimajo dovolj spoznavnosti, da bi se upali takim nesmiselnim predlogom svojega delovodje ugovarjati. Če kje, je gotovo tu treba izdati vsestransko jasnah in razumljivih določil, ki bi se naj nekaj nedelj zaporedoma uradno razglasila pred cerkvijo ter nabila na uradno desko. Kako moremo pričakovati, od navadnega vinogradnika, da bo ugodil zakonskim predpisom, ko pa ti niti službo izvršujočim finančnim organom niso povsem jasni. Da se izboljša obupno stanje ubožnih vinogradnikov, je nujno treba tehle zakonskih odločb: . 1. Točenje vina in žganja lastnega pridelka od petih litrov in več se sme nemoteno brez vsake prošnje in stroškov vršiti na kraju pridelave ali tam, kjer pridelovalec stalno stanuje. 2. Tpčenje vina ali žgania lastnega pridelka od petih, odnosno desetih litrov in več je vsake trošarine prosto. . ' 3. Vsako točenje vina ali žganja v količinah pod petimi, odnosno desetimi litri 6e Ostro kaznuje in se točilcu, če treba, odvzame celo pravica do nadaljnega točenja za določen čas ali tudi za vedno. .41 Vse dosedanje tozadevne kazenske razsodbe se razveljavijo. S takimi jasnimi zakonskimi določili, ki naj bi se. čim prej uveljavila, bi se na eni Strani vsaj deloma odpomoglo neznosni bedi naših vinogradnikov, na drugi strani bi se pa odstranila občutna škoda, ki jo povzročajo brezvestni špekulanti z nakupi i enim vinom in žganjem ter točilci lastnega pridelka hudo obremenjenim gostilničarjem, a občinskim upravam bi se prihranilo suhoparno 'sestavljanje obsežnih kazenskih razsodb nro-ti tihotapstvu. Prav tako bi se finančnim or-nom skrčila dnevna služba. Janko Zunkovič Postani in ostani član Vodnikove družbe! krvi, da je suknjič ves prepojen s strto krvjo. Kakor pobita divjačina leži v vozu. Z Ljubnega se je pripeljal na motornem kolesu zdravnik, ki je pregledal in za silo obvezal Gor j upa in šoferja ter odločil, da ne smejo Franceta nikamor več peljati. Spravili so torej hudo ranjenega v sobo nad gostilno, kamor je postavil Gorjup enega svojih orožnikov bolj ža pomoč bolniku kakor za Stražo osumljencu. Devetak stoji ob strani, ko se je vse to dogajalo, prav kakor da ne more vsega tega razumeti. Kar v glavo mu ne gre, kako je mogla ta pagansko krvoločna pošast prehiteti njega in njegove opomine. Zmajava s svojo že vso zmešano glavo ter se vprašuje, kako se je moglo sploh primeriti, da je sam zašel V vse to. Zdaj pa je prvi, ki poleg zdravnika najbolj pomaga. Gre tudi k Nacetu, ki je že zaprl gostilno. Pokliče ga na stran in mu naroči: »Ničesar mu naj ne manjka, Nace!... čeprav sem jaz nedolžen na vsem tem, ali vsaj kriv nisem, vendar nočem, da bi kdo Ikodo trpel zaradi zadeve, v katero je zapleteno moje ime... Poskrbi torej za Marič-kinega, pa za šoferja in seveda — tudi za Franceta... Bova pa potem poračunala.« Nace je prav rad vse to obljubil, saj je im°l le od zadnjega večjega nakupa vina dolg pri Devetaku. Ko je bil zdravnik s svojim delom gotov, stopi Lojz še k njemu in ga prosi, naj pošlje ves ta račun na nj^ga osebno: »Da, na Lojza Devetaka na Deveta-kovi planini, pošta Solčava!« Sele zdaj se napoti Devetak domov; neko notranje čuvstvo pravičnosti mu je nareko- trošarina m »Službene novine« so objavile pravilnik o banovinski trošarini na vino in žganje, ki ga je izdal finančni minister na osnovi finančnega zakona in uredbe o izvajanju javnih del. Pravilnik ureja višino banovinske trošarine na vino in žganje, način plačevanja in nadzorstvo nad plačevanjem trošarine. »Trošarina sme znašati na liter vina največ en dinar. Vinski mošt se bo od 12. novembra dalje vsako leto smatral že za vino. Za liter šampanjca ali drugega penečega se vina bo treba plačati do pet dinarjev trošarine. Za liter vina, uvoženega iz tujine, bosta znašala državna in banovinska trošarina največ dva dinarja. Za žganje sme znašati banovinska trošarina največ pet dinarjev od valo vse to. Sam ne ve, zakaj ga čedalje bolj teži temna zavest, da je sokriv vse te nesreče. Samo on ve, kako ga to teži: Kar nič si ne odpušča napak, katere je storil... Nemara je imela mati vendarle prav v marsičem, kar mu je rekla. Ko zdaj tako sam pri sebi preudarja, vidi, da je imela v vsem prav... Pa se spet nekaj oglaša v njem, ki hoče vse to podreti, ne zaradi prizaneslji-vosti. temveč zato, ker je njegovo ponosno devetakovstvo zdaj tako majceno in slabotno... prav kakor pri tem spopadu doli! Ta razdvojenost ga trpinči, ko stopa spet navkreber po strmi cesti proti domu. Skupine gostih smrek mečejo temne sence, ki ga kar pogoltnejo, da skoraj izgine v nnh. Kjer so jase, pa se jasno odraža njegova plečata postava v svetli mesečini. Gorski vršci se lesketajo v novo zapadlem snegu. Vse to vpliva spokojno nanj. da je povsem umirjen, ko pride domov, kjer ga ves vesel sprejme Hektor. VIII. POGLAVJE Le redko se pripeti, da gre Devetak tako v sebe. Če pa se to že zgodi, da se oglasita v njem dobrota in usmiljenje, ne traja dolgo, da spet utopijo vsakdanje skrbi vse to v njem. Gotovo je v njegovem srcu prostora za vse to in njegovo oko ni slepo za težave drugih! Nikakor ne! Ta občutja le nekako dremljejo v vrvežu dela na Devetakovini, ki ga tako vsega prevzema, da kar ni za kaj drugega prostora v njem kakor za večanje imetja in ugleda. Tako je tudi naslednjega jutra stopil Devetak iz sence na svetlo in je bil spet cel gospodar. Stopil je v sobo k hlapcem in deklam, ko je še prej pregledal vse vino in žganje vsake hektolitrske stopnje, za žganje, uvoženo iz tujine, pa bosta znašali državna in banovinska trošarina skupno 20 dinarjev za vsako hektolitrsko stopnjo. Vino, ki ima več kakor 18 stopinj alkohola, se smatra že za špirit in je treba zanj plačevati trošarino prav tako, kakor za druge alkoholne pijače z višjo stopnjo alkohola od hektolitrske stopnje. Trošarina na vino kakor tudi na žganje, narejeno iz kupljenih ali lastnih sirovin, se bo plačevala tedaj, ko se blago proda ali pa odstopi v svrho neposredne rabe ali prodaje na drobno. Ostale določbe pravilnika se nanašajo na način plačevanja trošarine in na kazenske prestopke. • štiri strani neba, kakšno vreme se obeta; mimogrede je v veži še potrkal na barometer, ki se je naglo dvigal. Kljub temu pa ni?o znamenja za vreme ugodna. Bolje kakor učena priprava se spozna v vremenu Devetak, ki ve, da bo komaj kakšen dan lepo. Te ure bo treba seveda dobro uporabiti. Živino in dom prepusti dekli Lizi in materi, kateri mora tudi Lenika pomagati, 6am pa gre z dvema hlapcema gor za Tolsti vrh, da poderejo tiste borovce, ki jih je oni dan prodal in obljubil, da jih spravijo še ta teden do ceste. Kakor da hoče v nekaj urah doprinesti vse, kar je zamudil zaradi zadnjih neviht, vihti Devetak ostro sekiro, da letijo iveri izpod udarcev kakor splašene jerebice iz gnezda. Znoj mu obliva obraz, šinjek in košata prsa. in ga grize v kožo, čeprav je že ustroiena kakor usnje. Dolgih pet ur teče brez oddiha delo, nato pa ukaže hlapcema, naj razžagata hlode na platanice, sam pa se naooti domov. Ko stopa po ozki stezi navzdcl, zagleda Lojz nekoga stati med podboji poleg matere in si misli: Najbrž bo lovec! Ko pride bliže, spozna, da je prišlec Florijan Grilc, škofijski višji gozdar. Vidi, kako kaže mati s prstom nanj, kakor da bi rekla: »Tamle prihaja sin!« Ko pride blizu, vpraša Devetak: »Kaj ne, nadgozdar?... Kaj vas je na privedlo k nam?... Tako redek obisk, da bi ga bilo treba za dimnik zapisati!« Po teh besedah povabi gozdarja, naj stopi z njim v hišo. ker se je tudi sam hotel za pol ure oddahniti. Grilc se mu zahvali tako, da se po vojaško zravna in stopi pred njim v sobo, kjer sedeta za mizo. Socialno zavarovanje naših delavcev v Franciji Med drugimi vprašanji, ki sta jih za časa bivanja francoskega zunanjega ministra Del-bosa v Beogradu obravnavala Stojaiinovič in Delbos, je bilo tudi vprašanje ratifikacije francosko-jugpslovenske pogodbe o socialnem zavarovanju delavcev, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Francijo 1. 1932. in ki jo je naša država ratificiraia 1 1933. Francija te pogodbe do danes še ni uzakonila ter zaradi tega naša država želi to. za naše delavstvo v Franciji važno pogodbo imeti čimprej odobreno. Pogodba je sicer že pred francoskim državnim zborom in sta bila tudi že imenova- na. odbora, in poročevalec. Toda na dnevni red ni prišla, ker se vladna večina boji nasprotovanja kapitalistov, ki se upirajo odobriti pogodbo, češ da ima Jugoslavija v okrog 50.000 delavcev, Francija v Jugoslaviji pa samo 1000. Naša država je zdaj naprosila tudi naše poslaništvo v Franciji, naj skuša doseči čimprejšnje odobrenje pogodbe, kakršna je z Nemčijo že davno uveljavljena. Upati je, da bo morda zdaj le šlo in da bodo naši delavci v Franciji kmalu deležni socialnega zavarovanja, ki jim spričo napornega dela pritiče prav tako kakor francoskim Pripravlja se omejitev hmeljskih nasadov Srednjeevropski hmeljski urad je sklical nedavno predstavnike Češkoslovaške, Nemčije, Jugoslavije, Poljske in Francije na poseben posvet, ki naj bi razpravljal o vpra- šanju omejitve hmeljskih nasadov v Srednji Evropi. Seje so se udeležili zastopniki Nemške, Češkoslovaške, Francije in Jugo-lavije brez Poljske. Ugotovili so, da je za vzposta- vitev zdravih razmer na hmeljskem trgu in v nmeijarstvu sploh nujno potrebno, da se v določenem oosegu omejijo nasaai, in sicer predvsem v državah, ki hmelj izvažajo, tako v Češkoslovaški. Poljski in Jugoslaviji. Ker ni muguce doseči, da bi hmeljarji prostovoljno zmanjšali nasade, naj bi bila naloga srednjeevropskega hmeljskega urada in društev v posameznih državah, da pri svojih vladah dosežejo zakonito ureditev glede obsega hmeljskih nasadov. Predstavniki srednjeevropskih hmelj oridelujočih držav so bili v tem vprašanju soglasni in so naložili uradu, da sestavi zadevne predloge. Vladalo je tudi soglasje v tem, da morejo Češkoslovaška Poljska in Jueosbviia omejiti nasade samo tedaj, če bodo države, ki nimajo izvoznih presežkov ali imajo le malenkostne presežke (Nemčija, Francija in Be'gija). prevzele obvezo, da nas'd"v ne bodo povečale Zastopniki Nemčije in Francije so že na seji v tem pogledu podali zado-voliive izjave. O obsegu name'a"anega zmanjšanja nasadov srednjeevropski hmeli-ski urad še ni sklepal in se bodo v tem pogledu vršila šele pogajania s posameznimi državami. Gotovo je umestno, da se nasadi zmanjšajo. kjer so se pretirano razširili. Prav tako pa je treba za to zmanišanie imeti janrrtvo. da se bo to dosledno 'zvrnilo TC^ko nai.se omogoči to jamstvo, je na voraš"n,-e za«-Zastopniki na*ega hme'iars'v«i naj bodo budno na straži, da naši hmeljarji ne bodo Utmpli Politični prašiči! Evropski časopisi so zadnje čase polni izvajani o napetem mednarodnem položaju, da danes ne vemo, ali nam ne^onese jutrišnji dan kako posebno presenečenje. Zato ni nič čudnega, ako človeštvo živi v stalnem strahu, da danes ali jutri ne nastane vojna, neprimerno strahotnejša, kakor je bila ona v letih 1914. do 1918., katere posledic do danes ni°mo preboleli. Kskor poročajo listi, re je te dni ru=ki maršal Budjehij o pocžaju v mednarodni politiki izrazil +ako-le: »Vojna r' bila nikdar tako blizu kakor d:mes V prvi vrsti grozi nam, Rucrm Toda okrep li smo se že tako silno, da lahko svoje sovraž- nike pomandramo vse skupaj ah pa posamič, podnevi ali ponoči, pozimi prav tako kakor poleti « V češkoslovaškem senatu v Pragi pa je te dni senator dr. Šmeral ob splošni pozornosti izrekel te-le besede: »Pravkar sem se vrnil z večmesečnega bivanja v Pa i. Prvi vtisk, ki sem ga dob'l doma, je bil, da se ljudje tu prav nič ne zavedajo, kako usodne trenutke preživljamo. Sele nedavno sem slišal v francoskem državnem zboru m nistra, ki je zaupno izjavil poslan em: »Jaz si danes ne upam trditi, da bi ne bili po treh tednih sredi velike vojne!« To so zelo črne napovedi. Upajmo pa. da se svet le ne bo zapletel v ki-vavi ples, saj ie že dovolj klanja na španskih in kitajskih bojiščih. Vesti, ki so prihajale zadnje dni iz Španije, govore o uspehih republikanskih čet proti fran-kovcem. Republikanci so začeli pred dnevi ofenzivo proti Teruelu in med hudimi boji potisndi frankovce nazaj. Kaže, da bodo reoublikanci vsak čas zavzeli Teruel, čepriv je zelo dobro utrjen. Protinapadi, ki so jih napravili frankovci, so bili krvavo odbiti. Repub'ikanske čete. ki napadajo Teruel od treh strani in so že v predmestjih štejejo kakšnih 30.000 nvž. Drugače s španskih bojišč ni posebnih vesti. Frankovska letala so bombardirala Madrid in Barcelono, kjer so ubila mnogo civi nega prebivalstva. Po zadnjih japonskih zmagah, *-' so se konča'e z zasedbo kitajskega glav i mesta Nankitnga, se je prodiranje Japoncev ustavilo. Kitajci še zmerom niso maJodušni im je kitajski maršail čaneikajšek odklonil japonski predlog o premirju. Vesti pravijo, da pripravila Čargkaiš^k ori Haekovu veMko vojsko, ki bo šte'a 50 divizij in bo moderno obkrožena. Japonci silijo zdaj proti Kantonu ter napadajo z lefa'i kantonska p^im^Ma in železniško progo, ki drži v Hankov. V Kam-tnn je te dni prisne'0 40 ruskih letal, ki bodo b"am'a mes+o pred naoadi ja ponskih letal. Zaradi po' opifve ameriške topničarke »Pa-naya« na reki Ja.ngceju vlada še zmerom velika napetost med Zedinjenimi državami in Japonsko Jpjponci se opravičujejo, a način japonskega opravičevanja Ameriki ne zadovoljuje. . Neznana je tudi useda angleške križarke | »Captowna«. Amerika je te dni poslala Tokiu novo protestno noto, v kaiteri zahteva od japonske vlade in samega japonskega cesarja (mikada), da se taki napadi ne bodo v®5 ponovili. Poleg tega pripravljajo Amerika, Anglija in Francija skupno akcijo proti Japonski, da zavarujejo svoje koristi na Daljnem vzhodu. Ameriško vojno brodovje je v strogi pripravljenosti in Anglija je že poslala na Daljni vzhod več svojih ladij. Kakor smo že poročali, so se pred dnevi vršile v Rusiji, ki ima nad 180 milijonov prebivalcev, voI'tve v prvi ruski sovjetski državni zbor, to je v najvišji svet sovjetov in svet narodov. Volilnih okrajev je bilo 1143, volilnih upravičencev pa nad sto mi ijonov. Volilno pravico so imele tudi ženske Glasovalo je v celem 90,319.246 voli nih upravi en^ev. Štetje glasov je trajalo skoraj štiri dni. Izvoljenih je bilo 1143 kandidatov. Vsak izmed njih je dobil nad polovico vseh v do-tičnem volilnem okraju oddanih glasov, zato ne pride nikjer do ožjih vol;tev. Med izvoljenimi je 855 komunistov, 288 pa jih na TRI KAPLJE KRVI. x'aicoj se je preselil v drugo vilo, ki je tudi njegova last. Se sedaj sianuje tam in zanj sitrbi samo star siuga, ki ga ima pri hiši že dolgo vrsto let. Med obema v Jama, ki so starčeva last, leži široka planjava. Nekoč je stala tam stara pivovarna, ki je pa pred leti do tal pogorela. Zidovi, ki so (»tali, so se ]>očasi drug za drugim podrli in zdaj stoji le še ena sama stena. Ta stena prestreza glasove strahov, tako da jih Smedlejr zdaj ne more več slišati.« »Ali se strašenje razen glasov na noben drug način ne kaže, Jim?« sem vprašal svojega prijatelja. »In kakšni so prav za prav ti skrivnostni glasovi?« »Nekakšno otožno ječanje, ki človeka čudno prime, če ga sliši ponoči v tisti dušeii samoti. Začenja se kakor t'h, tožeč glas iz mučečih človeških prsi. To traja precej dolgo. Potem postane glas še močnejši, še pre-tresljivejši, skoraj vreščeč, kakor bi osamljen, umirajoč človek klical druge na pomoč. Naposled začno glasovi iznova poiemati in pe porazgube, dokler se ne začno čez nekaj časa spet oglašati.« »Ali si mar vse to snoči slišal?« sem ga vprašal. »Da. Slabemu vremenu se moram zahvaliti, da sem se s strahom seznanil.« mu ie dejal. »Ob takem vremenu se najrajši pojavlja, da je še strašnejši.« »Ne, pravi nikoli. In to je najbolj čudno!« je vzkliknil Jim. »Zapuščena vila leži v zelo podivjanem vrtu, ki je poln drevja. Ta vrt meji na em strani ob poslednjo steno nekdanje pivovarne, na drugi strani pa ob prvo drevje Starega parka. Nedaleč stran je precej obširno močvirje. Kakor ti je najbrž znano, so svoje čase kaznovali zločince na ta način, da so jih žive pognali v močvirje, kjer so se počasi vgreznili in se zadušili. Zaradi tega trdijo praznoverni ljudje, da straše duhovi teh obsojencev. Najbrž bova slišala skrivnostne tožeče gla sove tudi nocoj, ker še zmerom lepo dežuje in je razen tega tudi veter.« »Ti torej ne misliš, da bi bili ti glasovi prirodnega izvora?« sem ga vprašal. »Ne, Stone. Drugače bi jih bili morali ljudje tudi prej slišati.« »Ali jih mar ne? Kdaj pa so jih prvič ču-li?« sem se začudil »Natanko pred sedmimi meseci,« je čisto mirno povedal Jim. »Pred sedmimi meseci? Takrat je vendar izginil nesrečni doktor Thore!« sem presenečen vzkliknil. »Na to sem tudi jaz takoj mislil, ljubi Stone, in hkratu se mi je zazdelo nenavadno čudno, da je zadnjo noč izginil stari Cr?w-ford prav tja, v tisto okolico, kjer tako hudo in zlovešče straši, v bližino Isleworth*.« Seveda, če je Jim vse to že odkril, mora biti na zadevi nekaj resničnega. Vsekako j 9 bilo vsaj vredno ugotoviti, v kakšni zvezi j« to z izginulim Thorejem. Da je moral biti stari Crawford vsaj posredno v zvezi z izginutjem doktorja Thore-ja in potem tudi Duneja. so dokazovale že tiste tri skrivnostne kaplje krvi v sobah in na stopnicah. Kako čudno se je vse to ujemalo. Potem pa Crawfordov izlet v oddaljeno mestno četrt. Strahovi v vili in močvirje v njeni bližini... Toliko zanimivih ugank, ki bi jih bilo vredno reševati! Iznenada me je nekaj streslo. Ali sta morda doktor Thore in Dune v tem skrivnostnem kotu Londona? Morda so ju zvabili tja v spretno nastavljeno past in storili z njima bog ve kaj. Ali ju bova morala tam iskati? Da bova imela opravka z zahrbtnimi sovražniki, je dokazoval že snočnji napad name, ki je bil tako spretno zasnovan in bi se bil nedvomno posrečil, če me ne bi bila rešila duševna prisotnost in Jimova bližina. Kako me je nasprotnik lepo zvabil v kanal, da bi me bil tam zadavil kakor podgano! Kakor je vse kazalo, bova imela še prekleto neprijetno delo, preden bova nasprotnike užugala, če se nama bo to sploh posrečilo. Toda ni to nisva hotela in utegnila misliti. Kolikokrat sva bila že v podobnem položaju, toda vselej sva se srePnD izmaza'a. Zato sva bila prepričana., da jih bova tudi to pot. In obema nama je nekaj pravilo, da ho odločitev padla kmalu, zelo kmalu, morda že to noč. pripada nobeni stranki. Med izvoljenimi poslanci je tudi 184 žensk. Oni poslanci, ki ne pripadajo nobeni stranki, so po večini iz izobraženskih vrst — pravniki, profesorji, Inženirji in zdravniki. Pravniki bodo v dr-; lavnem zboru potrebni pri urejevanju no-Hrih zakonov. Kdaj se prvi državni zbor sestane, še ni znano, najbrže šele po novem letu. Na delovanje tega državnega zbora so vfadovedni v Rusiji, še bolj pa v tujini. Parlament bo šele podal jasno sliko, koliko se je sovjetska Rusija že odmaknila na desno. iVsekakor prehaja sovjetska Rusija od oko-jtelega boljševizma k urejeni demokratski vladavini. DOPISI ' IVANJKOVCI. Za pravnike se nam obeta feketkaj veselih uric, saj bodo na Štefanovo v flvorani kolodvorske restavracije popoldne •b 15. uri gostovali bolfenaki diletantje z jBobro veseloigro. Predvajala se bo vaška šalila v treh dejanjih »Vozel« od Petroviča v ®crt>inškovi prevedbi. Za običajtno nizko •vstopnino se bo lahko vsak od srca nasmejal in tako vsaj za prazmike pozabil tegobe današnjega življenja. Zato vsi od blizu in daleč dobrodoSli! MALA NEDELJA. Sokolska četa je svečano proslavila praznik Zedinjenja. Po sve-tani službi božji je bila v Sokolskem domu Skupna prodava tukajšnjih društev. V nedeljo 5. t. m. pa je četa priredila samostojno proslavo s svečano akademijo, ki je nad vse lepo uspela Nastopili so vsi telovadni oddelki in četni moški pevski zbor. Prireditev Je dvignil lepo preurejeni oder z novo električno razsvetljavo, tako da so gledalci, ki jih je bila nabito polna dvorana, navdušeno pritrjevali posameznim točkam in uprav'čeno izjavljali, da tako lepe akademije Mala nedelja še ni videla. Po akademiji je nastopil sokolski Miklavž, ki je obdaril 124 sokolskih otrok. Z resno sokolsko voljo in bratskim medsebojnim sodelovanjem se dado tudi v zdajšnjih časih doseči povoljni uspehi. Bratska hvala vsem sodelujočim in vsem, ki so {ripomogli do lepe prieditve. Le naprej s so- olsko mislijo med široke plasti naroda, ki se jim že tudi odpirajo oči. Naša podeželska teta naj bo ostalim za zgled! Nedavno si je tudi sestavila program bodočega dela. Prav PETO POGLAVJE l Skrivnostni glasovi ' Ob enajstih zvečer sem se sestal z Jimom •b koncu Arlingtonove ceste. Jim si je bil priskrbel zaseben avtomobil in v njem sva se potem peljala skupaj dalje. V hotelu sva temeljito izpremenila svojo TKoanjost, da naju nasprotniki ne bi spoznali. Vedela sva, da sta koži Jima Lawrencea ln Stonea drago ocenjeni in ker sva ju hotela še nekaj časa nositi, sva ju dobro skrila. Razen tega sva napravila ovinek okoli Re-gentovega parka in sva se peljala počasi po Albertovi cesti navzdol. Gori v Crawfordo-■vem stanovanju nisva opazila nobene luči, toda med vožnjo sva slučajno zagVlali starega Crawforda, ki je hitel po dežju proti najbližjemu stojišču za najemniške avtomobile. Ali je bil mar namenjen v Isleworth? Vse fe kazalo tako. Ko je dobil svoj avtomobil, sva mu sledila sekaj časa. Kmalu sva po smeri, v katero )e krenil, ugotovila, da je bila najina slutnja pravilna. »Tole pa lahko imenujeva srečo, Jim,« ■em vesel dejal. »Veš kaj? Prehitela bova njegov avtomobil, še preden bo stari Cravvford prišel tja, kamor je namenjen,« je rekel. »To pot nama nikakor ne sme zmešati štrene.« Malo pred polnočjo sva se pripeljala do bohotnega gozda v bližini Islevvortha. Tam sva zapustila avtomobil. Dobro sva ga skri-Ito med drevjem ob ozki gozdni poti. »Pojdi z mano,« mi je velel Jim, »zdaj ti tako je dramski odsek na delu in pridno pripravlja božično igro »Tonček je videl nebesa«, ki bo uprizorjena v Sokolskem domu na Štefanovo. Za igro vlada med občinstvom že zdaj veliko zanimanje. ŠMARJE PRI JELŠAH. Naš sokolski oder se je v tej sezoni uspešno predstavil s speve igro »Svojeglavčkom«. Igra je bila skrbno pripravljena v režiji s. Pohorjeve, ki je obenem igrala naslovno vlogo Polonice zelo prisrčno in ljubko. Njenega fanta Toneta je igral br. Smeh, ki je spet dokazal, da je zelo sposoben igralec. Želeli bi ga še večkrat videti na odru, kateremu se je zadnja leta popolnoma odpovedal. Zagrebškega Juda Kohna je igral br. Ciglenečki tako posrečeno, kakor zna to le on. Vsa dvorana se mu je večkrat do solz nasmejala. Polončinega očeta je igral br. Skorjak, ki je naravnost presenetil zlasti v torek zvečer, ko je podal svojo vlogo tako naravno, da nam je vsem zelo ugajal. Hlapca Jožeta in deklo Cilo sta igrala br. Stupica in s. Anderluhova, oba zelo posrečeno. Želeti bi bilo, da se nam še oba večkrat pokažeta na deskah. Pevske točke so bile v splošnem dobre, želeti bi bilo nekoliko razločnejše izgovorjave. Salonski orkester je pod vodstvom br. Dežele izpolnil dano nalogo tako, kakor je treba. Ta orkester bi bil marsikateremu največjemu kraju v čast in ponos. Dobro bi bilo, da bi bil tudi med odmori igral. Občinstvo je obakrat precej napolnilo dvorano, tako da je bila tudi finančna plat zadovoljiva. Upamo, da se v kratkem spet pokažete s kako igro. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. V nedeljo 19. t m. je bila tudi pri nas ustanovljena podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Kot zastopnik osrednjega društva je bi navzočan g. Jakob Žnidarič. V odlbor so bili izvoljeni: gg. Jožko Tomažič in Vitanaza predsednika, Robert Košar iz Koga za podpredsednika, Jakob Zabavnik iz Jastrebcev za tajnika, Anton Topolovec iz Jastrebcev za blagajnika, Ivan šešetk s Koga, Albin Zabavnik iz Vodrancev in Alojz Pfcihl s Koga za odbornike. Prane Puklavec in Štefan Sever sta nadzornika in preglednika računov. Takoj po občnem zboru pa so še pristopili novi člani, tako lahko pričakujemo, da bo nova podružnica marljivo delovala za napredek sadjarstva. VERŽEJ. Bralno društvo je v novembru uprizorilo v dvorani g. Hedžeta žaloigro »Za pravdo in srce«. Igra, pri kateri je sodelovalo nad 35 igralcev, je bila lepo podana. bom najprej pokazal hišo starega Smedleya. Moral jo boš natanko opazovati. Jaz sam pa pojdem med tem pogledat, kaj je z ubogimi strahovi.« Jim me je prijel pod roko in me odvedel s seboj v zapadno smer. Kmalu nato sem opazil pred sabo v globoki temi komaj viden soj luči, ki je mogel prihajati le iz kakšne samotne hiše »Ali je to mar Smedleyeva vila?« sem mu šepnil. »Da, tik pred nama je,« mi je potrdil Jim. »Na desni teče vozna pot dalje. Od ondod bo moral prav kmalu priti stari Crawford. Dobro pazi nanj in glej, da mi ne napraviš kakšne neumnosti. Upam, da se bom lahko prav kmalu vrnil in ti pomagal, če bo morda potrebno.« »Upam, da ne bo,« sem mu dejal. Vse je kazalo, da se Jimu nekam mudi in da bi me rad čim prej zapustil. Potem mi je še pokazal, v kateri smeri se nahaja zapuščena hiša, ki je ne mara nihče vzeti v najem ali kupiti. Med tem so se moje oči nekoliko navadile teme in razločil sem že ostanke zidov stare pivovarne, ki je ležala med obema vilama. Zdaj sem torej vedel, kje sem in kaj je moja dolžnost. Jim je izginil, jaz pa sem se še bolj približal Smedleyevi vili. Hm, kaj je pa spet tole? Obstal sem in prisluhnil. Od nekod sem iznenada zaslišal čuden, tožeč glas. Neprijetni glas je začel počasi naraščati. Postajal je čedalje rezkejši in čedalje bolj v srce segajoč. Še mene, ki sem bil nanj pripravljen in nikoli nisem verjel v straho- Številno občinstvo je napeto sledilo poteku vsakega dejanja in je požrtvovalne igralce nagradilo za trud z navdušenim ploskanjem. Tudi pri ponovitvi igre je bil lep obisk. Pri obeh predstavah je zapel društveni zbor več pesmic, kar je prireditev še bolj povzdignilo. Za Štefanovo pa pripravlja isto društvo igro »Stari grehi«. Pravijo, da nam bodo igralci nudili s svojim nastopom prijetno zabavo in mnogo smeha. Zato bomo prireditev obiskali. ŽIROVNICA. Nedavno je bil ustanovni občni zbor krajevne organizacije OJNS. Kot zastopnika banovinskega odbora OJNS sta prišla Aindrej Uršič in Vekoslav Bučar iz Ljubljane, kot zastopnika radovljiškega sre-skega odbora pa inž. Franjo Baltič in Janko Trojar z Jesenic. Navzočni so bili tudi zastopniki že ustanovljenih krajevnih organizacij v jeseniškem kotu. O političnem gibanju nacionalne mladine sta poročala Uršič in Bučar. Bivši župan Bizjak je s toplimi besedami izpodbujal mlade zborovalce k delu in boju za jugoslovenske ideale. Predsednik OJNS iz Gorij Ferčaj je pozdravil novo organizacijo v imenu že delujočih posestrim v radovljiškem srezu. Za predsednika krajevne organizacije OJNS v Žirovnici je bil izvoljen Stanko Prešeren, za podpredsednika Ignac Baloh, za tajnika Valentin Dolar in za blagajnika Franc Legat. V odboru so Franc Hočevar, Franc Bizjak, Ivan Vovk, Janko Prešeren, Leopold Prešeren, Stanko Noč, Anton Rebolj. Adolf Mekina in Franc Zupan, v nadzorstvu pa Janez Prešeren, Ge-no Pengar, Karol Beravs, Rudolf Dovljan. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na zadnjem mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 5 do 5.50, poldebeli voli po 4 do 4.50, plemenski voli po 3.75 do 4.50, biki za klanje po 3.50 do 4.50, klavne krave debele po 4 do 4.75, plemenske krave po 3.40 do 3.90, krave za klobasarje po 2.15 do 3.40, molzne krave po 3.70 do 3 75, breje krave po 3.10 do 3.70, mlada živina po 4.50 do 5.50, teleta po 5 do 7 din. Mesne cene: voiovsko meso I. 10 do 13, volovsko meso II 8 do 10, meso od bikov, krav, telic 6 do 12, telečje meso I. 10 do 12, telečje meso H. vrste 8 do 10, svinjsko meso ve, je v tej čudni okolici zmedel. Nič čudnega, da je vsakdo pobegnil, če je slišal te grozotne glasove. Iznenada pa je vse potihnilo, prav tako kakor bi bila nevidna sila zamašila usta tožečega človeka s silo. Samo nekaj trenutkov je bilo vse tiho, potem pa se je začelo strašenje znova. Neprijetna zadeva. Razumljivo, da je vsakdo zbežal odtod! Postavil sem se pod košato drevo, ki je bilo le nekaj metrov oddaljeno od vrtnega plota Smedleyeve vile. Tam sem sklenil počakati, dokler se kaj pomembnega ne zgodi. Iznenada sem zaslišal brnenje motorja, ki pa je prav tako hitro potihnilo, kakor se je bilo oglasilo. Nekaj minut nato sem začul korake, toda ne na bližnji cesti, ampak na vrtu Smedle-yeve vile. Kdo mora biti pozni gost. Cravvford? Da, Cravvford. Toda hiši se je moral približati od zadnje strani, ne pa od spredaj. Kakor mačka sem tedaj šinil tik k plotu. Zaškripala so hišna vrata. Droben soj luči je za trenutek preletel vrt, potem pa je izginil, kakor je bil prišel, in spet se je vse stemnilo. Nato sem slišal rožljanje ključev v hiši. Cravvford je bil v vili! Škoda, da mu nikakor nisem mogel slediti. Nikakor? Ali pa bi morda na kakšen način le lahko prisluhnil? Nekaj časa sem premišljal. Pod krinko, ki sem jo imel. poleg tega pa v usnjeni obleki z avtomobilsko čepico, brado in naočniki, pač nihče ne bi bil mogel v meni spoznati Stonea. sveže 10 do 14 din. — Na sejmu pri Sv. Petru pod Sv gorami so se trgovali za kg žive teže: voli II do 5.25, III. do 4 25, telice II do 5 III do 4, krave II. do 4.25, III. do 3.50 dinarjev SVINJE. Na sejmu v Mariboru so se trgovali: pras>ci, 5 do 6 tednov stari po 60 do »0, 7 do 9 tednov po 80 do 100 3 do 4 mesece 120 do 170, 5 do 7 mesecev po 210 do 340, 8 do 10 mesecev po 350 do 440, eno le-prodajale za kg žive teže po 6 do 7.50, za to po 620 do 780 Din za rilec Svinje so se prodajale za kg žive teže po 6 do 7.50, za kg mrtve teže pa po 9 do 11 Din Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo) dne 21. t. m.: 1 holamdeki goldinar za 23 97 do 24 11 Din; , 1 nemško marko za 17 36 do 17.50 Din; 1 angleški funt za 215 05 do 217 11 Din; ' 1 ameriški dolar za 42.77 do 43 14 Din; 100 francoskih frankov za 146.10 do 147.54 Din; 100 češkoslovaških kron za 151.33 do 152 43 Din; 100 italijanskih lir za 225 74 do 228 83 Din. Vojna škoda se je trgovala po 424 Din. Avstrijski šilingi v zasebnem kliringu so bili po 8.68 Din, a nemški klirinški čeki po 14 Din. Drobne vesti = XIII. vinsKi sejem in razstava v Ivanj-kovcih bosta 20 januarja prihodnjega leta = Pletarski tečaj. Banska uprava priredi na svoji trsnici in drevesnici pri Kapeli, pošta Slat.na Kadtnci, pletarski tečaj od 10 januarja do 10 februarja Poučevalo se bo pletenje vseh vrst košar., košev in bol,ših predmetov, kakor kovčegov in drugega Tečaj je namenjen predvsem viničarjem in manjšim posestnikom in je brezplačen Oddaljeni obiskovalci lahko dobijo tudi prenočišče Interesenti naj se prijavijo najpozneje do 31 decembra pri uun-ivi banovinske trsnice in drevesnice, Kapela, pošta in železniška postaja Slatina Radenci. Prijavi se lahko tudi z dopisnico = Pred novo uredbo o izvozu živine. V zavodu za pospeševanje trgovine s tujino pripravljajo načrt nove uredbe o izvozu živine. S to novo uredbo naj se jugosluv^nsk izvoz živine uredi tako, da bodo izvozniki čim bolj obvarovan) pred negotovostio e^de prodaje ZaKaj ne bi uporabil izgovor da sem av-tomobilist, ki se mu je na poti piinierila nezgoda? Pri tem slabem vremenu in na teh čudnih poteh pač ne bi moglo biti sumljivo, če bi šel v hišo piosit pomoči. Da mi je zmanjkalo bencina, bom rekel! Ta misel se mi je zdela najpametnejša Kakor sem sklenil, tako sem tudi storil. In sicer takoj. Odhitel sem nazaj v gozd k avtomobilu, izpraznil hitro prvo posodo za bencin, ki sem jo našel, in se z njo v roki napotil naravnost v Smedleyevo vilo. Vrtna vrata niso bila zaprta To mi je bilo zelo všeč, ker mi je olajševalo nalogo in mi dovolilo, da grem naravnost v levji brlog. Tako sem prišel brez ovire do hišnih vrat. Zvonca nisem nikjer odkril Začel sem iz-prva tiho trkati po vratih, ko pa se mi nihče ni oglasil, sem jel razbijati, kar so mi moči dale Iznenada sem v notranjosti zaslišal korake. Cul sem, kako je nekdo odrinil zapah in vrata so se prav malo odprla. »Oprostite,« sem tedaj vzkliknil. »Veliko smolo sem imel. V tej vražji okolici in pri tem vremenu se človek kar spoznati ne more, zlasti če še skoraj nikoli ni bil tu. Bencina mi je zmanjkalo v gozdu. Ali bi mi morda vi lahko pomagali? ... »Ne, pri nas nimamo nič bencina,« se je začul precej surov odgovor izza vrat »V tej okolici ga sploh nikjer ne boste mogli dobiti.« »Ne bodite vendar tako neprijazni proti avtomobilistu, ki je v stiski. Verjemite mi, da ni nikakšen užitek, če moram sredi noči sedeti brez pomoči sredi gozda in poslušati živine v tujini in da se prepreči preplava tržišč, kar neugodno vpliva na razvoj cen. Uredba bo posvečala tudi pozornost vprašanju kakovosti živine, ki se izvaža v tujmo, in sicer tako, da bo izvožena živina ustiezala zahtevam rabnikov na posameznih tržiščih S to uredbo bo urejeno tudi vprašanje razdelitve kontingentov, ki je doslej med izvozniki povzročalo največ težkoč in nezadovoljstva. — Tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V času od 1. marca do 30 novembra 1. 1938 bo pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli (p Slatina Radenci) devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej Prednost pri sprejemu imajo sinovi viničarjev in sinovi malih kmečkih posestnikov Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano Pridrr in ubožni učenci dobijo za nakup učil pod pore Lastnoročno pisane prošnje ki morajo biti opremljene s kolki z Din 10 je poslati najkdsn.j" do 15 januarja upravi gornjega zavoda Prošnji je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, sdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, izjavo staršev ali varuha, da dovoljujejo prosilcu obisk tečaja obvezo staršev ali varuha da bodo krili vse radi pošk dbe nastale stroške, kakor tudi. da bodo krili stroške prehrane, ako bi zapustil prosilec tečaj brez tehtnega vzroka — Nravstveno spričevalo in obvezo staršev za kritje stroškov je treba kolkovati vsako s kolkom za 4 Din = Zaščiteni denarni zavodi in izpiač vanje s triodstotnimi obveznicami za likvidacijo kmečkih dolgov Na osnovi uredoe o likvidaciji kmečkih dolgov je finančni minister izdal pravilnik o plačilu dolgov vla-galcem in drugim upnikom zavodov in zadrug, ki so pod zaščito, s tri odstotnimi obveznicami za likvidacijo kmečkih dolgov. Po tem pravilniku lahko vlagalci in drugi upniki zavodov in zadrug, ki so pod zaščito, zahtevajo do 28. februarja 1. 1938., da jim da zavod ali zadruga na račun izplačila njihovih terjatev triodstotne obveznice po določilih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Zavodi in zadruge so dolžne svoje obveznice, ki jih bomo imele ali pozneje dobi e od Privilegirane agrarne banke, dati za odplačilo dolga svojim upnikom, ki se jim prijavijo v gornjem roku Upniki so dol?ni sprejeti obveznice v njihovem popolnem nominalnem znesku Če celotni znesek tistih obveznic s ka- neKe nutio neprijetne tožeče glasove. Kakšni glasovi pa so to prav za prav?« sem dejal na videz zelo prestrašen. »Tega pa nihče ne ve, gospod«, je odgovoril možiček za vrati. »Kdo pa ste prav za prav? Niti tega niste povedali « »Leviš Dane iz Londona.« sem hitro odvrnil. »Ne mislim vas zadrževati. Le nekaj bi vas prosil Gotovo imate v hiši telefon in bi mi lahko toliko dovolili, da bi telefoniral svojemu znancu, naj mi pride na pomoč. Saj vas smem za fo uslugo prositi? Do jutra ne morem ostati v tem dežju na prostem.« »Spusti ga v hišo!« Od nekod je prišel ta čudno raskav glas starega človeka do vrat, kjer sem stal. Vrata so se takoj odprla. Pred menoj je stal neznan starec v nekoliko služabniški uniformi, ki me je nezaup-no meril od glave do nog. »Stopite v vežo,« je rekel. »Moj gospodar je zelo uslužen. »Telefoniral bom kar jaz, samo naslov, kje naj jDokličem. mi jx>vejte.« Možak je bil zelo previden. Prosil sem ga, naj pokliče mehanika iz hotela, kjer sem stanoval. K sreči sem bil v hotelu prijavljen pod imenom, ki sem ga povedal vratarju. Starec mi je pokazal udoben naslanjač in mi velel, naj sedem. Na videz hudo izmučen sem omahnil na mehki sedež. Starec pa je počasi odkorakal po stopnicah v prvo nadstropje. Neka vrata so se odprla in zaprla, potem pa je bilo spet vse mirno in tiho. Sele tedaj sem začel premišljati, ali je bilo prav, da sem na lastno pest napravil ta poizkus. terimi zavod ali zadruga razpolaga, in tistih, ki jih pozneje dobi od Privilegirane agrarne banke, ne bo zadoščal za kritje vseh prijavljenih vlagalcev in drugih upnikov, bo zavod ali zadruga te obveznice razdelila med vlagalce in upnike sorazmerno z njihovimi terjatvami , ..'. = Železarna v Zenici se širi. Pred dvema mesecema so začeli postavljati še četrto Martinovo peč, ki bo največja izmed vseh. Dosedanje tri peči so omogočile letno proizvodnjo 50.000 ton jekla, med tem ko bo četrta sama dajala 35.000 ton Tako se bo celotno pridelovanje povečale na 85.000 ton letno Kljub temu pa Zenica ne bo mogla oskrbovati s jeklom vseh jugoslovanskih železarn, zato se bodo Martinove peči zgradile tudi še v državnih rudnikih Varešu in Ljubiji. Tudi Kranjska industrijska družba na Jesenicah bo za lastno potrebo zgradila nekaj Martinovih peči. , , = Tolmačenje uredbe o kmečki razdolži-tvi. Minister pravde je objavil tolmačenje k uredbi o kmečki razdolžitvi, ki pravi, da ima sodišče pri postopanju glede zmanjšanja kmečkih dolgov preko 25.000 din določiti v smislu drugega odstavka člena 27. le odstotek znižanja, ne pa znesek znižanja dolga. Nadalje pravi tolmačenje, da je kot blagovne dolgove do 500 din iz četrtega odstavka £le-na 3. uredbe (ki se ne smatrajo kot kmečki dolgovi, če so nastali po 20. oktobru leta 1931.) razumeti posamezne blagovne dolgove enega kmetovalca. SVILENE NOGAVICE VAM RADI PODARIMO, če pridobite dve novi naročnici za ženski časopis »Žena in dom«. Nič drugega Vam ni treba storiti, kakor da pokažete »Zeno in dom« svojim prijateljicam in znankam. .^Žena in dom« bo vsaki ugajala in če ji svetujete, naj si »Zeno in dom« naroči, bo to prav gotovo vsaka rada storila. Ko bosta Vaši jdve naročnici naroči/no plačali, pa Vam takoj pošljemo par svilenih nogavic. jI Še danes pišite upravi Ljubljana. Dalmatinova 8/D. pa Vam brezplačno pošlje eno številko »Žene in doma«. BLAZNIKOVA »VELIKA PRATIKA« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno Din 5 — za vsak komad Naročila na tiskarno J Blasnika nasl., Ljubljana. Breg št 10— 12. dobi se tudi v trgovinah. To je najbolj nriliubljeni in najbolj razširieni slovenski Kaj če se bo med tem Jim vrnil in me bo iskal okoli hiše? ■•>•.•• j Zal so se me lotili ti pomisleki dosti prepozno, da bi bil mogel še kaj izpremeniti. Bil sem v levjem brlogu in sem moral zdaj mirno čakati, kako se bo zadeva dalje razvijala. Zgoraj so se zdaj spet odprla neka vrata. Nekdo je prihajal po stop.iicah navzdol. Imel je sinje naočnike in tudi brado Toda jaz sem v njem vendar takoj spoznal Craw-forda z Albertove ceste. Cravvford je šel mimo mene, kakor me na bi bil opazil, in izginil na hodniku, ki je držal iz veže v stran. Prepričan sem bil, da je šel le zaradi tega mimo mene, da se.ime je lahko dobro nagledal. Vse je kazalo, da mi ljudje v tej hiši še zdaj ne zaupajo prav. Stari Cravvford se je prav kmalu vrnil in je šel po stopnicah navzgor. Pri tem mi na videz ni privoščil niti pogleda. Zgoraj so se spet zaprla neka vrata. Rrav v istem trenutku pa sem zaslišal odondod presunljiv krik na pomoč, da sem tdkoj planil s stola in pohitel proti stopnicam. Nisem pa prišel do prve stopnice, ko so se iznenada pod menoj vdrla tla in preden sem se zavedel, kaj se z menoj dogaja, sem padel v neznane globine. Moja glava je udarila ob tla. Začutil sem strašno bolečino, potem pa ničesar več. Od udarca ,cem izffubil zavest. Nekaj sa se je vse sukalo okoli mene, potem pa je utonilo v čudni megli. - j ŠESTO POGLAVJE Žarek soj 'uči me. je predramil in me skoraj oslepil. Planil sem kvišku in si po- Domače novosti ' * Mladi božični gostje našega kralja. Na iosebno povabilo Nj. Vel. kralja Petra II. Kide v Beograd za več dni v goste 50 naj- ljših učencev in učenk petega gimnazijskega razreda iz vse države. Iz sedeža vsake banovine so povabljeni po dva siromašna »čenča in dve siromašni učenki odličnega [vedenja in odličnih uspehov in najboljši Učenec petega razreda ne glede na njegovo rotno stanje. Prav toliko učencev in učenk povabljenih iz Beograda, tako da bo v Vsem povabljenih 50 učencev in učenk kraljeve starosti. Lani so bili povabljeni samo »čenči, letos so pa povabljene tudi učenke. IVsi bodo gostje Nj. Vel. kralja. Učence in Učenke iz posameznih banovin bo spremljal gx> en učitelj, ki bo z njimi vse dni. Sestavljen je obsežen in raznovrsten vzgojni in »abavni spored. Na željo meščanov bodo go-jsti v Beogradu stanovali pri svojih vrstnikih In vrstnicah, učencih in učenkah petega gimnazijskega razreda. Na ta način se bodo Učenci posameznih krajev države seznanili In pobratili s svojimi beograjskimi tovariši. Domačini bodo neprestano spremljali svoje (tovariše iz notranjosti ves čas obsežnega Sporeda od 22. do vštetega 27. decembra. Siromašni povabljenci bodo obdarjeni z zimskimi suknjami in rokavicami. Poleg tega je jNj. Vel. kraljica povabila še 100 siromašnih otrok iz četrtega razreda beograjskih osnovnih šol Tudi ti otroci bodo obdarjeni z zimsko obleko. * Nj. Vel. kraljica za siromake. Nj. Vel. kraljica Marija je odredila, da se na njen Tačun razdeli med zagrebške siromake za božične praznike 100 kubičnih metrov drv In večja količina živil. * Kraljica Marija v Bukarešti. Prejšnji te-Sflen se je peljala z dvornim vlakom v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu edjutanta polkovnika Pogačnika. * Službeno glasilo Jugoslovenske nacionalne stranke. V Beogradu je začelo izdajati [vodstvo Jugoslovenske nacionalne stranke »Nacionalni vestnik« kot službeno strankino glasilo. List bo izhajal dvakrat na mesec. Njegova naloga bo skrbeti za redno in neposredno zvezo med strankinimi organizacijami križem države. Predvsem bo list obveščal somišljenike o delu stranke, o katerem je zaradi posebnih razmer le malo slišati in čitati, čeprav je redek dan, ko ne bi bilo po več sestankov in zborov JNS. Seveda bo poleg tega objavljal list tudi članke o važnih vprašanjih našega javnega življenja. Polletna naročnina znaša 12 Din. Naroča se v upravi, Beograd, Kosovska 5. * Prebivalstvo naše kraljevine. Kakor izkazujejo uradni podatki, je imela Jugoslavija ob koncu 1936. leta 15 milijonov 173.508 prebivalcev. To število se porazdeli na poedine banovine tako-le: dravska banovina 1,022.063, savska 2,874.896, vrbaska 1,160.024, primorska 961.449, drinska 1,753.597, dunavska 2,515.857, moravska 1,588.058, zetska banovina 1,015.997 in vardarska 1,736.157. Na prestolnico Beograd odpade 375.557 prebivalcev. Najbolj je naraslo prebivalstvo v savski banovini, in sicer za 18.95°/o. V dunavski banovini znaša prirastek 6.6°/», drinski 11.56°/», vardarski 11.44°/o, moravški 10.5°/o, dravski 7.86, vrbaski 7.64, zetski 6.7, primorski 6.3 in v Beogradu 2.47%. Kakor je iz teh podatkov razvidno, znaša prirastek prebivalstva v dravski banovini samo 7.86 odstotka. Ni dvoma, da je naravni prirastek dosti večji, zmanjša pa se z odtokom naših ljudi, ki so primorani iskati kruh po drugih banovinah in v tujini. Ako bi vse te mogla prehraniti rodna zemlja, bi bil prirastek prebivalstva v naši banovini gotovo mnogo višji. * Pred novo uredbo o skrbstvu za brezposelne delavce. Od več strani smo dobili vprašanja, kako je z novo uredbo o skrbstvu za brezposelne delavce, kakšna je njena vsebina in kdaj stopi v veljavo. Na vse to odgovarjamo tole: Nedavno je dal minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragi-ša Cvetkovič novinarjem izjavo, da je ministrski svet sprejel že 25. novembra novo uredbo o skrbstvu za brezposelne delavce, s katero se združijo vsi dosedanji predpisi o tej zadevi v celoto. Nova uredba ureja posredovanje dela, zavarovanje brezposelnih delavcev, podeljevanje podpor takim delavcem, ki so izgubili pravico do redne podpore ali pa je niso imeli, žive pa v hudi stiski in pomanjkanju, kadar stopi uredba v veljavo, bomo izčrpno pisali o njej. * Sodišča dobrih ljudi. Lani je dr. Maček s posebnimi navodili uvedel pri organizacijah Hrvatske seljačke stranke tako zvana sodišča dobrih ljudi, ki imajo nalogo s svojim posredovanjem odstranjevati razne nesporazume in spore med pristaši Mačkove politike. O delovanju teh sodišč je imel nedavno v Splitu daljše predavanje dr, Branko Zokovič. Med drugim je dejal: »VI pisanih zakonih prihaja do izraza volja dr* žave, Hrvatska seljaška stranka pa hoča ustvariti tak pravni red, da bo v skladu s potrebami kmetskega naroda in z njegovim pojmovanjem pravičnosti in poštenja. Zato je začela ustanavljanje sodišč dobrih ljudi, ki sodijo po nepisanih zakonih in v duhu kmečke pravičnosti. Dosedanje izkušnje kažejo, da so se sodišča dobrih ljudi prav odlično obnesla pri razsojanju raznih kmečkih sporov. Pri vsaki organizaciji stranke izvolijo pristaši do 12 najbolj odličnih in poštenih kmečkih gospodar j ev. V primeru spora izbereta obe sprti stranki izmed teh 12 mož po dva svoja zastopnika. Ti štirje izvolijo svojega predsednika. Sodišče dobrih ljudi odloča z večino glasov in stremi predvsem za tem, da se doseže poravnava med obema strankama, ki se smeta zateči k državnemu sodišču šele po končani razpravi sodišča dobrih ljudi.« * Železniška zveza Koprivnica—Varaždin vzpostavljena. Pred dnevi je bila izročena prometu nova železniška proga Koprivnica-Varaždin. Izročitev prometu je bila združena z lepo slovesnostjo, kateri je prisostvovalo tudi več ministrov. * Vsaka žena bi morala imeti svojo domačo knjižnico, kjer bi hranila vse knjige, ki jih potrebuje kot mati, žena in gospodinja. Tuje knjige te vrste so zelo drage in vsaka žena tudi ne zna tujega jezika, da bi se jih mogla posluževati, zato izdaja založba naše mesečne revije »Žena in dom« vsako leto po pet gospodinjskih knjig. Letos je izdala založba že štiri dobre knjige. Prva »Od zakona do ljubezni« svetuje, kako si morata zakonca urediti življenje, da bo njun zakon ostal srečen V drugi popisuje, zakaj je žena povsod v svetu zapostavljena za moškim in kaj mora storiti, da mu bo postala enaka Tretja »Za pridne roke« prinaša krasne vzorce za kvačkane čipke za perilo, prte, zastore in drugo. V četrti krojigi »Kako naj se negujem« so opisi, kako more žena skrbeti za svojo zunaniost, da bo ostala za moža privlačna pri delu, ki ga mora opravliatl Poslednji bo obširen koledar za leto 1938 z domačim knjigovodstvom v razpredelnicah, kamor bo žena lahko zapisovala svoje prejemke in izdatke ter tako nadzorovala gospodarstvo. Razen tega bodo v koledarju še zanimive zgodbe in spisi s slikami. Kn-ige stanejo vsaka zase po 30 dinarjev, naročnice mel oči. Potem sem spoznal svojega prijatelja Jima Lawrencea. »Kako si pa ti prišel sem?« me je začu-ilen vprašal. »Iz nebes v pekel!« sem vzkliknil napol V šali, napol zares. Potem sem mu precej zmedeno povedal, kaj se mi je primerilo. Od bolečin mi je še fcmerom vse šumelo po glavi in nekje na »temenu se mi je še lepila kri. »Nepreviden si bil kakor zmerom,« je odvrnil Jim nekoliko slabe volje. »Vendar pa li imel pri vsem tem še kar pasjo srečo.« »Ali so mar tudi tebe na tak način ujeli?« |em ga hitro vprašal. »Motiš se, dragi moj,« se ml Je posmejal. »Saj sem ti rekel, da si imel pri vsej smoli i svojo nepremišljenostjo 8e zelo veliko sre-fce. Jaz sem namreč prišel sem čisto prostovoljno in slučajno, in sicer po zelo nenavadni in hkratu nevarni poti. Ali lahko stojiš, Utone?« »Nekako pojde, Jim. Kaj pa nameravaš cdaj? Povej mi, da ne bom spet taval v temi In se lovil za teboj.« »Skupaj bova izginila po isti poti, po ka-Seri sem bil jaz pravkar prišel, dragi moj Btone, in sicer čimprej in kar se bo dalo hitro. Vse se mi hoče zdeti tako, da te je Btari Crawford le spoznal. Tvoja obupna velikost te je že pogosto izdala in zdaj prav Itako. Mislim, da te bom moral prihodnjič pri nogah in pri glavi odrezati, da ne boš Večji kakor so naavdno drugi ljudje. Zdaj ko so se tebe otresli, mislijo ti ljudje skoraj gotovo poiskati tudi mene, ker so z upravičenjem prepričani, da nisi bil samo ti v bli-fcni. Našli bodo najin avtomobil in bodo meni tam pripravili past. Čakali me bodo v gozdu. S tem pa bova midva pridobila nekaj časa za delo. Hitro se torej zberi, če si količkaj pri močeh. Ura gre že na drugo. Kakor vse kaže, si moral ležati celo uro brez zavesti tu v kleti.« Opotekel sem se dalje, počasi pa se mi je le vrnila trdnost v noge. Tedaj sem šele odkril na svoje veliko presenečenje, da se nahajam z Jimom v veliki obokani kleti, ki ima v kotu veliko luknjo v tla. »Vrata na loputnico,« mi je šepnil Jim. »Našel sem jih in z njimi vred tudi tebe. Ko sem te zagledal, sem res kar debelo pogledal. Odtod bova zdaj prišla še v neko drugo klet. Vse je lepo in priročno urejeno, da se mora človek kar čuditi. Potovala bova po kleteh stare pivovarne in naposled prišla v novo zgrajeni hodnik, ki se konča v vili, kjer straši. Tam čaka neki človek že sedem mesecev na rešitelja.« »Doktor John Thore?« sem skoraj v grozi vzkliknil. i »Da, on sam in nihče drug,« mi je mirno potrdil Jim. »Siromak je že malone zblaznel. V poslednjem trenutku sem prišel do njega. Tu imajo zaprtega, ker hočejo izsiliti od njega vse njegovo premoženje. Izprva so ga najbrž hoteli kar umoriti, da bi napravili varnejši konec tej pustolovščini, toda potem so se umora očitno zbali. Vse to sem že v naprej slutil. Gospod Dune se je preveč zavzemal za ubogo gospo Violeto. On in ona sta napravila ta načrt, da bi se Thoreja iz-nebila in da bi skratka dobila njegovo pre- moženje. Gospa Violeta nikoli ni ljubila svojega moža. Ljubila je Duneja, zločinca.« »To je strašno, Jim!« »Vse sem zaslutil takoj, ko sem to žensko prvič videl. Dune je svojo ugrabitev sam pripravil, prav tako pa tudi skrivnostni napad nase. Ob pogledu na tri sumljive kaplje krvi se mi je zbudil ta sum. Razen tega sem dobil v Dunejevi spalnici na nočni omarici med starimi časniki star recept, ki ga je bil napisal doktor Thore tisto noč, ko je izginil. Zdravila na ta recept ni šel nihče iskat...« »To razumem,« sem prepričano odvrnil. »Ko naju je Thomas Thore privedel v London, da bi poiskala njegovega brata, se je zločinska dvojica hudo prestrašila in je naredila veliko napako, ker je opustila svojo prejšnjo igro. To mi je delo zelo olajšalo. Ze snoči sem ti rekel, da ne bo gospa Vicn leta prav nič vesela, če ji bova privedla moža živega. Groza, ki se je pokazala v njenih' očeh, ko sem ji rekel nekaj besed, da bom moža morda rešil, je bila moj poslednji dokaz. Ti pa si mislil, da je bilo njeno vedenje posledica žalosti in si jo v pogovoru z menoj še pomiloval.« »To je strašno, Jim!« sem iznova šepnil in se zamislil. »Zdaj pojdi!« mi je odvrnil Jim in zaprl za menoj vrata v tleh. Četrt ure nato sem zagledal doktorja Johna Thoreja. Ležal je na stari žimnici ob soju drobne sveče. V njegovem izmozganem bledem, z divjo brado poraslem obrazu so se njegove oči iskrile nenavadno, kakor v vročici. Jim ml je velel, naj ostanem pri zdravni« »Žene 1x1 doma« pa dobe vseh 5 knjig za 37 dinarjev. Ce se zanje zanimate, pišite upravi »Zene in doma« v Ljubljani, Dalmatinova ul. št 8, pa vam bo poslala brezplačno na ogled eno številko lista in eno knjigo. Pišite že danes, da ne pozabite. ♦ Tobak za pipo bo cenejši. Uprava državnih monopolov je sklenila znižati dosedanie cene nekaterim tobačnim vrstam. Tako se tobak za pipo. amerikanec, ki so ga prodajali po 150 dinarjev za en kilogram, ukine in pride v promet na njegovo mesto nov tobak enake kakovosti z naslovom »tobak za pipo prve vrste«. Zavitek (100 g) tega tobaka bo stal 10 dm. En kilogram bo sta! na ta način 100 dinarjev. Cena bo na ta način znižana za eno tretjino. Hkratu se ukine dosedanji dunavski tobak, ki so ga prodajali po 100 din za en kilogram Na njegovo mesto pride v promet nov tobak enake kakovosti z naslovom »tobak za pipo druge vrste«. Zavoj bo Btal en dinar (20 g), kar pomeni 50 dinarjev za en kilogram. Cena temu tobaku se zniža na ta način za polovico. Te tobačne vrste pridejo v promet v kratkem Ka v svin:aku. Tatove iščeio orožniki in policija mm i n b i n ii i......................mu- m ii if - ■ Bil je v petinš iridesetem le u zastaven in močan Lepa obleka je njegovo postivj bolj poudarjala V vsaki n govi kremi ie biio nekaj skrivnesa zan sa. d& bi ga bil marsikdo lahko primerjal s tigrom, ki se zaveda. da se ga vse boji in da mu ie vse pokorno Kratko pristriž; ni Issje :n spušVni brki so mu prezgodai osiveli Njegovo navada, da je vsakega človeka med govorim gledal skozi priprte oči, je zbujala dojeni, da napo. dremlje Obraz je imel oglat. Sta-qo uporno, ustnice pa ozke in trdno zaprV?. Bil je tiste vrste mož. ki pride iz vsakega boja kot zmagovalec Odkrit in značaten je bil če je bilo potrebno pa tudi zahrbten m soletkarski Veter je zanašal dež ob okenska stekla. Sir Ralf je prekrižal noge in počasi deial: »Robert, čudovit človek si Najl°pše dekle si priboriš. Radoveden sem kako ti bo v zakonu všeč. Veš, prav za prav ne spadaš m°d ljudi, ki bi se mogli dolgo greti za ,isto pečjo.« Njune oči so se srečale. Greli je premislil prijateljeve besede Dolgo ni odgovoril Potom pa se je iznenada dvignil in pogUail n& uro Pol desetih je bilo. »Motiš se. Ralf,« se ie posmeial. »H°'*<"i m jaz sva kakor ustvariena Hm? za drugega. Ali hofeš videti darilo ki ii g-< bom jutri dal? Majhno presenečenje bo. Poglej ga!« Segel je v žep na prsih in vzel iz meea usnieno škatlico. Pritisnil ie na vzmet, da se je dvignil pokrov »Tukajle!« Na temnem žametu je ležala verižica izbranih biserov Ralf ie kar odprl u«ts Vedel je, da je ta verižica neprecenljiva. Vsak ~^-ank Froest: 8 Heznanka s tančico Kriminalni roman. * Požar v Stranski vasi. Nedavno je v zgodnjih jutrnjih urah zgorela hiša posestnice Marije Srajeve v Stranski vasi. Čeprav je bila še tema, je bila že vsa vas skupaj in so požrtvovalni sosedje ogenj v glavnem pogasili, preden so prišli gasilci. * Posrečena zvijača žeparske tolpe na vlaku. Priletni gospodar Janez Pavliha iz Za-podja se je vračal z vlakom domov. Na vlaku je bilo precej gneče. Ko je vlak krenil dalje, je Pavliha prepaden kriknil: »Na pomoč! Okradli so me!« Stari mož je pokazal železniškim uslužbencem odprt telovnik. Ves obupan je povedal, da je malo prej prodal vola. Izkupiček je shranil v notranji žep telovnika in tega zapel s šestimi gumbi. Vesel je nesel tisočake domov, a pri izstopanju v Kresnicah ga je nekdo spretno oplenil. Pavliha je uverjen, da so se mu nastavili na pot žeparji, ki so nalašč napravili gnečo, mu spretno odprli telovnik in ugrabili listnico. Načelnik kresniške postaje je takoj telefonsko javil v Jevnico zagonetno tatvino. V Jevnici so potniki opazili, da je skočil na nasprotni strani postaje neznanec iz vagona in se potem skril v enega izmed zadnjih vagonov. Ta sumljiva igra se je ponovila tudi v Lazah. Tedaj pa so se začuli od vagona klici: »Ga že imajo!« Potniki in orožniki, ki so potovali z vlakom, so bih prepričani, da je tat res že prijet, in vse se je pomirilo. Kmalu pa se je izkazalo, da je biio vpitje potnikov le stara zvijača žeparske druščine. Pajdaši glavnega tatu so se bili razšli po vlaku. Ko so videli, da jim gre za kožo, ker so začeli potniki, sprevodniki in orožniki iskati sumliivce, so se jim hitro pr:družili tudi člani žeparske tolpe in začeli klicati iz sprednjih vagonov, da je žepar že prijet. Tako so premotili ostale in žeparjem se je naposled posrečilo, da so se vsi do zadnjega razkropili. * Velike tatvine v celjskem podjetju. V velikem skladišču železa tvrdke Rakusch v bivšem mestnem mlinu v Celju so prišli na sled velikim tatvinam blaga * Kam so izginili tisočaki. Preiskovalna oblastva so vneto na de.u. da razčistijo veliko tatvino denarja pri mesarju Pavlu Per-sciuttiju v Gorenji vasi, kjer je izginila ročna blagajna z 22.000 dinarji. Orožniki iz Poljan so zaslišali najprej domače. Doma sta bili ob času vloma le 151etna hčerka in kuharica, med tem ko sta šla gospodar Pavle in njegov mesarski pomočnik v Sokolski dom, kjer so igrali igro »Revček Andrej- biser je bil čist kakor kristal in ves niz naj-skrbneje sestavljen. Škrlatna svetloba senčnika je lesketala na njem. »Lepa igrača, ali ne?« je dejal. »Draguljarju sem naročil, naj izbere najlepše, kar dobi, če stane še toliko.« Malomarno je spustil ovratnico nazaj v škatlico, ki jo je vtaknil spet v žep. Ralf je zmajal z glavo. »In toliko neumen si, da nosiš to dragocenost kar v žepu. Človek božji, ali ne veš, da je dosti ljudi, ki bi te umorili, samo da bi dobili to verižico?« Greli se je brezskrbno nasmehnil. »Nikari se vendar toliko ne boj. Edini si, ki sem mu to dragocenost pokazal. Da bi se lebe bal, bi bilo pa menda nepotrebno. Zaklal me ne boš, ali ne?« Hitro je prešel na drug pogovor. »Skoraj; bi bil pozabil! Nocoj imam še neki pogovor, ki ga ne bi rad zamudil. Ali me boš nado-mestoval pri telefonu, če bi me kdo klical? Reci samo, da sem v hiši, pa imam čez glavo dela in ne utegnem govoriti z nikomer. Ali hočeš?« Ralf je začudeno pogledal. »Toda, Robert, ali ne bi bilo bolje, če bi kar naravnost povedal, da si šel na sestanek?« Greli je bil očitno v zadregi, pa jo je skušal zakriti. »O, to je le moja mušica,« je dejal tja v tri dni. »Saj se kmalu vrnem. Velja torej?« »Seveda,« je rekel Fairfield, čeprav nerad. »No, lepo. Cez pol ure se vrnem.« Pokimal je in hitro odšel iz sobe. Kmalu nato je Ralf zaslišal ropot avtomobila pred hišo. Vleknil se je v naslanjač in začel puhati dim pod strop. Nekaj ga je vznemirjalo, ček«. Na podlagi raznih znakov so orožniki aretirali nekega osumljenca. Aretirani moški je italijanski državljan. Udeležbo pri tatvini odločno zanika. Tatvina zbuja po vsej Poljanski dolini izredno pozornost. Hiša mesarskega mojstra Persciuttija je ugledna in slovi zlasti po dobrosrčnosti gospodarja, ki pa je bolehen. Vse kupčijske posle vodi njegova žena Marija, ena izmed redkih naših žen, ki je izučena mesarica. Ob času vloma je imela doma okrog 25.000 dinarjev, ki jih je hranila v železni blagajni v podstrešni sobi. Ta soba služi zakoncema tudi za spalnico. Usodno nedeljo je šla gospa z doma na kupčijo in je vzela s seboj nekaj gotovine, tako da je ostalo v ročni blagajni še vedno 22.000 din gotovine in 300 italijanskih lir. Predal omare je zaklenila kakor običajno. Ko pa se je vrnila domov in hotela spraviti nekaj denarja nazaj v blagajno, je opazila, da je imela spalnica vlomilski obisk. Splošna želja je, da bi uspelo zagonetno tatvino čimprej e razčistiti. * Pojasnjena velika tatvina. Nedavni vlom v Mariboru na Aleksandrovi cesti 17 v stanovanje trgovskega zastopnika Aleksandra Watzeka je razjasnjen. Te dni je bil aretiran v Karlovcu 381etnj krojaški pomočnik Vladimir Vouk, doma iz Predgrada in pri njem so našli precejšnjo količino zlatnikov in raznih zlatih predmetov, izvirajočih iz mariborskega vloma. Kakor poročajo iz Karlov-ca, so našli pri Vouku skoro vso ukradeno zlatnino. * Obstreljen cigan. V nedeljo zvečer je zasebni avto oddal v ljubljanski bolnišnici obstreljenega cigana. Nesreča izvira iz tatvine konj, ki sta jo zagrešila brata cigana Ni-količa. Lani novembra sta ukradla nekemu posestniku v Dubravi v čabarskem srezu iz hleva tri konje. Orožniki so zasledovali tatova, ki so ju po videzu poznali, vendar ju tedaj niso našli. Po enem letu pa sta cigana mislila, da je njun greh že pozabljen in sta spet prišla v čabarski srez. Orožniki so jih prijeli in ugotovili, da sta prodala konje na Dolenjskem Odvedli so ju v št. Vid pri Stični, kjer so v resnici našli enega konja in nato v Mokronog, kjer sta lani prodala druga dva konja. Odtod ju je orožništvo gnalo nazaj. Ustavili so se v Stični, kjer so šli v gostilno kosit. Uklenjena cigana sta sedela pri eni mizi, oba orožnika in posestnik, kateremu so bili konji ukradeni, pa pri drugi mizi. Med tem ko so jedli, sta cigana na spreten način stopila skozi vrata in začela pa sam ni vedel, kaj je bilo to. Potem je zavil proti igralnici in se tam poskusil zatopiti v igro kvartačev. Pa le za nekaj časa. Kmalu nato ga je poklical sluga. Vstal je in Sel k telefonu. Nekdo je klical Grella. »Halo, ali si ti dragi? Jaz sem tu, Helena... Ne razumem. Kaj si rekel?« Bil je zvonki glas dekleta, ki je bila Grel-lova zaročenka. Fairfield se je nehote vprašal, ali je njegov prijatelj računal, da ga br nevesta poklicala. »Pri telefonu ni sfosDoda vlekla,« je odvrnil. »Jaz sem, Fairfield... Sir Ralf i'air-field.« »O,« je začul razočaran odgovor. »Ali ni Roberta? Jaz sem lady Helena Mereditova.« Fairfield je sam pri sebi preklinjal položaj, v katerega je bil zašel. »Da ... ne... da ...« je zajecljal v zadregi. »Tu je, lady Helena, pa ima pravkar nekaj dela in ne more takoj priti. Mislim, da so nekakšni politični pogovori. Zaupna zadeva. Ali mu smem kaj sporočiti?« »Ne, hvala sir Ralf. »Njen glas ie zdaj zvenel hladno in dostojanstveno. Razumel je njeno užaljenost in v mislih preklinjal Grella. »Ali traja že dolgo? Kdaj pa mislite, da bo prost?« »Žal vam tega ne morem reči. Ob .sedmih je z menoj večerjal, ven pa ni šel odtlej.;' Obesil je siušalo in jezilo ga je. Da bo moral lagati Grellovi nevesti, ni pričakoval, ko je obljubil prijatelju, da mu bo napravil uslugo. To je pa res prehudo! Pogledal je n? uro in začuden ugotovil, da je že skoraj enajst. Greli je torej že malone poldrugo uro zunaj. »Čuden človek,« je zamrmral sam pri sebi bežati iz vasi. Orožniki so si sposodili od gostilničarja konja in voz in ju zunaj vasi zapazili, kako sta bežala proti bližnjemu gozdičku. Enega sta ujela, drugi pa kljub pozivom, naj se ustavi, ni hotel ubogati. Tako je orožnik oddal prvi strel, pri čemer je meril v levo nogo. Cigan je tekel naprej in orožnik je oddal še drugi strel. Tedaj šele je cigan padel Ko so prišli do njega, so videli, da je bil zadet z obema streloma. Naložili so ga na osebni avto, ki je prav tedaj privozil iz Novega mesta in odpaljali v. Ljubljano, kjer ga bodo v bolnišnici ozdrar, vili, da bo potem lahko zdrav stopil pred sodnike. * Tudi sin gre za očetom. Čitatelji se še spominjajo, da je bil z zloglasnim razbojnikom Carugo obešen njegov glavni pajdaši < Ivan Prvič Veliki. Leta so minila in zdaj je dorasel že njegov nezakonski sin Ivan Krm-potic, pri katerem se je uresničil pregovor,' da jabolko ne pade daleč od drevesa Nedavno so razbojniki odnesli iz župnišča v To-unju pri Karlovcu nad 4(i.000 din: Ko so orožniki prijeli dva mladeniča, sta izpove- • dala, da je Ivan Krmpotič vodja mlade zločinske družbe, ki je izvišila vrsto razboj-stev in vlomov. * 105 let star ubijalec. V zapore okrožnega sodišča v Kragujevcu so privedli 105 letnega kmeta Jovana Milanoviča iz. Vuliča, ki. 1 je ubil svojega vnuka Dragotina. Hkrat i s> zaprli tudi njegovo snaho, kor je o umi i eni ' soudeležbe pri uboju. * * Strašen zločin v Karlovcu. V Vasi Šiš-ljaviču pri Karlovcu so opazili kmet it, da. uglednega posestnika Vekoslava Bi ezoviča. že več dni ni na spregled. Ker se je po vasi mmogo šušljalo o tem, so orožniki prebrskali hišo in nazadnje razkopali kup gnoja pred hišo. Tam so odkrili že razpadajoče truplo Brezovica, ki je bil umorjen. Sum je padel na hčerko in zeta, ki sta kmalu zatem pod težo dokazov priznala svoj zločin. * Dva vloma v Komendi. V noči na 18. t. m. je neznanec vdrl v prostore Mlekarske zadruge v Komendi. Lotil se je blagajne, ki je pa ni mogel odpreti. Pač pa je iz delavnice odnesel mlekarju oko'i 80 dinarjev drobiža, iz njegove omare pa nekaj stare sli- , vovke, obleke in drugih predmetov. Isto not je bilo vlomljeno tudi v bližni vasi, v Mostah, v mesnico Mihe Koncilje, kateremu je '. vlomilec odnesel drobiža za 30 dinarjev, dV» goveja jezika in eno pleče. in si prižgal novo smotko. Potem se je spel' spustil v naslanjač. »Zaljubljen je nedvom- ■ no, toda kaj, vraga, ima, da se danes otrese svoje izvoljenke z mojo pomočjo. Kaj naj le to pomeni?« * Dve uri nato je pritekel zmeden, zasopel, gologlav sluga v najhujšem dežju k prvemu policistu in mu jecljaje povedal, da so naJU sira Roberta Grella umorjenega v njegovi delovni sobi. DRUGO POGLAVJE Rezki glas telefonskega zvonca je prestraši t Heldona Foyla in ga zbudil iz spanja. Vedet" ; je, da ga morejo ob tej uri klicati samo i« urada. Planil je kvišku, zagrabil z eno roke ! alušalo, z drugo pa obleko. »Ali ste vi, gospod Foyle? ...» Glas na dru- i gem koncu žice je zvenel razburjeno. »T* Scottland Yard, policijsko ravnateljstvo. Jaz sem, Flack. Ameriškega raziskovalca Grella so nocoj umorili. Našli so ga v njegovi hib . na G ros v enorsk e m trgu. Hišni oskrbnik ga je dobil...« Ce je človek trideset let v službi na poli- ,' ciji, se utrdi in pozabi na strah Samo redkokdaj ga še more kaj vreči iz tečajev. Umor i kakšnega Roberta Grella še dolgo ne. Heldon Foyle je samo zasopel in potem ni več izgubljal časa. Saj je bilo toliko reči, ki jih je bilo , treba takoj opraviti, kajti v glavnem je kriminalno preiskovanje samo zadeva vaje. Hitro je razdelil svoje ukaze: »Takoj pridem. Upam, da ima kakšen nadzornik zadevo že v rokah. Pošljite po višjega nadzornika Greena in nadzornika Vaverlevafc * Brata je spravila v smrt. Julija je v Ra-Čah pri Mariboru 37 letna posestnica Elizabeta Drevenškova s sekiro zamahnila proti svojemu nekoliko slaboumnemu bratu Henriku Lipni^u in mu prizadejala tako hude poškodbe, da je ta mesec dni zatem izdihnil V mariborski bolnišnici. Henrik Lipnik je svojo sestro vedno nadlegoval, naj mu izroči denar, m ji pri tem celo grozil. Usodnega dne je Drevenškova prežive a silno razburljiv dogodek s svojim bratom in je v ra; ljiv dogodek s svojim bratom in je v razburjenosti segla po sekiri in ubila brata, da reši domačijo pred propadom. Drevenškova je bila obsojena na štiri leta strogega zapora. Obtoženka je kazen sprejela, med tem ko je branilec prijavil ničnostno pritožbo. * Obsojena detomorilka. Žalostno sliko je razgrnila tajna obravnava pred malim senatom v Ljubljani, ki je bila te dni proti Uršuli in dvema njenima bratoma, ki so doma tam nekje na gorenjskih hribih. Vsi so bili obtoženi sodomije. Uršula pa še sama zaradi dvojnega detomora, ker je dvema hčerkama po porodu zavila vrat. Uršula je bila obsojena na dve leti strogega zapora, brata pa na tri in pet mesecev zapora. * Huda kazen za uničeno oko. Mali kazenski senat v Ljubljani je obsodil samskega delavca Ivana Šimenca iz Trzina na 18 mesecev robije, ker je v Mengšu napadel z nožem Josipa Škrlepa in ga močno ran 1 v desno oko, da je ta popolnoma izgubil vid, ker je bil na levo že poprej slep. Plačati mora poškodovancu 10.000 din za oko. * Morilec Fišter je tudi požiga'ec. Morilec Fišter iz Srednjega Lakenca, o katerem smo že poročali, je priznal, da je svojo taščo Špeličevo zadavil in mrtvo obesil. Fišter je pred meseci pogorel, in to v kratkem času dvakrat. Prvič mu je v jutrnih urah, ko so bili vsi razen njega samega pri prvi maši v Mokronogu, pogorela hiša, nekaj tednov kasneje pa še zidanica. V obeh primerih sumijo, da je požiealec on sam, ker je nedavno prej da lobe stavbi dobro zavarovati. Ker mu tedaj požiga niso mogli dokazati, je Fišter prejel zavarovalnino. Tašča je to sumila ter mu v prepiru očitala požig, zato je morala izginiti s sveta. Zločinec je zakrknjen grešnik ki ne kaže kecania. * Prijeta kravia tatica. N°davno so orožniki iz Gornie Radgone razkrinkali tatico, iki ima na vesti dve tatvini krav V začetku meseca juliia je bila posestnici Kraneri°vi Mariji v Ihovi ukradena krava, vredna 1500 potem pa obvestite še ljudi, da bodo vzeli odtiske prstov. Potreboval bom enega vaših najboljših ljudi. Pošljite tudi dobrega fotografa v umorjenčevo hišo. Da, tam naj me počaka. Tudi k profesorju Hardingu naj gre kdo Vsem ljudem v hiši recite, da se ne smejo ničesar dotikati. Vsi naj ostanejo tam In še nekaj, Flack! Da ne pride čisto nič v časnike Poskrbeti je treba, da bo vse ostalo jHekaj časa prikrito.« ! Obesil je slušalo k aparatu in se začel hitro, a skrbno oblačiti, Na umor sploh ni mislil Saj bi bilo nezmiselno razmišljati o njem, ko ni vedel prav nič drugega kakor to, da se ije zgodil f Že deset let je bil Heldon Foyle vodja londonske policije Malokdaj je bil oblečen v domačo haljo in nikoli ni igral gosli kakor glavni Sherlock Holmes, bil pa je poznavalec dobrih smotk in vselej tako lepo oblečen da bi se bil maiokdo mogel meriti z njim. Vendar pa njegova obleka ni bila preveč posebna in Izrazita Tudi drugi detektivi so morali biti po njegovem ukazu preprosto oblečeni. Zavedal se je tega. da se mora dober detektiv vselej neopazno podajati k družbi, v kateri se giblje, da ga ljudje prehitro ne spoznajo in da ne postanejo nanj preveč pozorni. Vse na njem je kazalo, da je močan kakor kakšen orjak in tudi njegov obraz ni prikrival moči. Samo hudomušno mežikanje je nekoliko omiljevalo njegov izraz. Ta hudomušnost. ki ie bila vsem njegovim bližjim znana, ga je že pogosto obvarovala marsikatere napake, ki jo lahko zagreši vsak detektiv. čeprav je tako spreten in iznajdljiv, kakor ie bil Fovle Po tihi ulici je pridrvel avto in obstal pred dinarjev. V noči na 14. t m. pa je bila isti posestaici ukradena druga krava, vredna 2000 dinarjev, Posestnica je o tatvini oove-suia orozniški postaji pri Sv. Trojici v Slov. goricah in v Gornji Radgoni. Orožništvo je šlo na zasledovanje in radgonsk.m orožnikom se je že naslednjega dne posrečilo izslediti ukradeno kravo v Plitvičkem vrhu. Orožniki so začeli v isti vasi po zvedovati tudi za ono kravo, ki je bila pri zgoraj navedeni posestnici ukradena julija, in so našli tudi to kravo, in sicer pri isti hiši. Lastnica ukradenih krav je po ogledu dobila živali nazaj. Kravi je ukradla ženska iz omenjene hiše in bo preiskava dognala, ali je imeia tudi pomočnike. * Neznan siepar. K posestniku Alojz ju La-vrenčiču pri Sv. Andražu pri Ptuju je pred dnevi prišel neki moški, ki se je izdal za zavarovalnega agenta in mu je rekel, da mu bo preskrbel posojilo. Dejal mu je, naj si nabavi posestniški list in naj pride v Maribor. Lavrenčič je to res storil, se sestal z »agentom« in mu izročil posestniški list. Ko je moški imel listino že v rokah, je rekel posestniku. naj ga čaka pol ure in šel. Po pre-t?ku pol ure je moški spet prišel in zahfeval od Lavrenčiča za razne kolke 300 dinarjev gotovine, kar mu je tudi izročil. Posestnik je ča^al do večera, toda moškega ni bilo več nazaj. Za sleparjem poizveduje policija. * Pojasnjen roparski napad. Drzen opir-ski napad, izvršen nedavno pri Pišku v Veliki Kostrevnici, so požrtvovalni Hti ski orožniki že razjasnili Enega udeleženca, Jakopina Toneta, so aretira'i v dolini Sopoti, njegov pajdaš Tone Valentinčič pa je ušel v gozd. Kakor kažejo sledi, se je Valen1 nčič umaknil proti kočevskim gozdovom Jakopina so odvedli v ljubljanske sodne zapore. Pri zaslišanju je izjavil, da je napad v Veliki Kostrevnici zasnoval Valentinčič. ki je doma iz Kresniških oolian Za pobeglim roparjem je izdana tiralica * Štiri ure daleč sta šla krast k sorodnikom. Kmečka sinova Ivan Mejač iz Zgornjega Kašlja in njegov Prijatelj Jože Zajec iz Spodnjega Kašlja sta kovala načrte, kako bi prišla do denarja, in odločila sta se za vlom pri nekem Mejačevem sorodniku, šliri ure hoda sta kolovratila skozi sneg in noč V Tuji Grm pod Jančami sta prišla pozno po-polnoči. Mejačevemu je bilo pri Zavrlcvih vse znano. Pri zadnjih vratih je odmaknil zapahe. Nato sta se napotila oba nočna gosta v hišo in Ivan je znesel skupaj obleko. mirno predmestno hišo. Prihajal je s Scott-land Yarda. »Ne brigajte se za dovoljeno hitrost,« je dejal Foyle prav mirno, ko je lezel v avto. »Če vas bo kakšen stražnik nadlegoval se skličite name, zdaj pa dalje! Čim hitreje na Grosvenorski trg!« Šofer je prikimal in avto je zdrvel dalje. Človeku, ki ne bi bil imel tako utrjenih živcev kakor Foyle, bi se bila zdela ta vožnja blazno nagla Dvakrat je avto na ovinkih spodrsnil in enkrat bi bil skoraj povozil postopača, kakršnih je v Londonu ponoči vse polno po cestah Ko je avto obstal pred vrati velikega Grel-lovega doma, je stopilo nekaj stražnikov iz sence. Vsi so po vojaško pozdravili Foyle je prikimal in šel po stopnicah navzgor Vrata so se odprla. Možak s sklonjenimi rameni se je pokazal na koncu veže Bil je nadzornik Bolt. resen, miren človek, ki so mu bili v tej mestni četrti poverjeni vsi zločini razen nekaterih izjem. »Vi ste prvi na mestu gospod Foyle,« je dejal s svojim mirnim, skoraj otožnim glasom. »Strašna zadeva je tole, ali ne?« Mislil je s stališča svojega poklica. V njegovih očeh je bila zadeva le zato »trašma ker je bil prepričan, da bo dos«i težav z razkritjem zločina In zato, ker bo policiii škodovalo. če zločinca ne bodo prijeli. Policija se zmerom boji za svoj dober glas. »Da,« je prikimal Foyle. »Kje je pa hišni oskrbnik? Slišal sem, da je on odkril truplo. Spravite ga v kakšno sobo, kjer bom lahke z njim govoril.« Bledi in zmedeni sluga je prišel v majhno perilo in nekaj denarja. Imela sta izredno srečo, da ju ni nihče zalotil. Lahno si mislimo presenečenje gospodarja in njegovm, ko so zjutraj ugotovili, da so bin ponoči ople-njeni. Vlom so prijavili štangarskim orožnikom, ki so šli na zasledovanje. Okrog Janč iV tudi v Tujem grmu je precej snega. Orožniške patrulje so našle nekaj sleai, ki so jim pomagale razjasniti nočni obisK. Pri nepoštenem sorodniku so napravili hišno preiskavo in so res odkrili del nakradenega blaga. Nekaj sta ga medtem z Zajcem že prodala. V strahu pred aretacijo sta fa:.ta pobegnila z doma, orožniki pa so ju le našli in spravili v sodne zapore. * Velik vlom pri Pragerskem. Nedavno je bilo vlomljeno v hišo posestnika in upokojenega železniškega uradnika Rudolfa Franca v Leskovcu pri Pragerskem Z vlomi cem je izginil precej obilen plen. Med drugim je tat odnesel zlato moško žepno dvokrovno uro Omega z zlato verižico in vei zlatih obeskov, zlato damsko zapestno uro, zlato dam-sko dvojno ovratno verižico, par zlatih uhanov z briljanti in več kosov raznovrstnega denarja Tatvine je osumljen neki mlajši pustolovec, ^ci se je potikal te dni okrog Pra-gerskega in se ukvarjal z nakupovanjem starega zlata in srebra in s posredovanjem prodaje posestev in hiš. * Umor v Loški vasi nepojasnjen. Na okrožnem sodišču v Celju je bila pred petčlanskim senatom razprava proti 33 letnemu hlapcu Lamutu Naletu iz Loške vasi pri Zre-čah, ki je bil osumljen da je sam ali pa s pomočjo neznanega pomočnika usmrtil 68-letnega A.ojzija Kladnika s tem, da ga 'e sunil z nožem v srce in ga potem obesil Zaslišanih je bilo 21 prič Sodišče je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo Lamuta Smatra pa za dokazano, da se Kladnik ni sam obesil in da je treba še iskati storilca * Kaj vse kradejo. V eni izmed zadnjih noči je nekdo vc'rl v salon restavracije Ele Slavčeve v Struževem in odnesel vse kar se je dalo odnesti: dva zidna električna ventilatorja, sliko kralja Aleksandra v pozlačenem okviru, dve medeninasti palici za zavese na oknih in štiri bele koteninaste zavese. Kakor kažejo znamenja, je izvršil vlom neki brezposelni delavec iz Italije in je s Dlpnom "ohe«»nil preko meie _^^^ Po Sloveniji ere glas: »Domovi«*« i<> nas sobo Bil je možak srednjih let Plašno je gledal in roke so se mu tresle Foyle ga je hitro premeril >d nog do glave, potem pa mu je velel, naj sedli za mizo, ki jo je za ta dan mati belo pognvla kakor za svatbo, pa je vselej dejal oče: »Kako si spet zrasla, Reza! Saj si že cela deklina!« Rezi je ugajala očetova hvala. Zardevala je in povešala oči, zlasti zadnje leto, ko je se smeje. Počasi hodita drugega dne na proščenje. Ljudje ju dohitevajo, pozdravljajo, izprašujejo. Mati toži. Oba sta v tujini, seveda, ona pa sama doma. S tem malim. »Nikamor ne grem, rajši se ubijem«, govori zmedeno. »Da, ubijem se! Bog mi bo odpustil ta greh...« »Zmešalo se ji je«, šenečejo ženske. »Mati, veseli bodite, saj nam tudi ni dosti boljše. Vsem nam je slabo«, ji prigovarjajo moški. Ona jih ne posluša, gre naprej, opoteka se od slabosti. Včasih suho zakašlja, se oprime kake opore in se oddihuje. Tam pod šotorom se gnetejo otroci, fantje kupujejo dekletom srca iz lecta in sladkorčke. Koliko od teh bo šlo pomladi na tuje? Malo mladih je na proščenju. Nekaj pijanih, poldoraslih fantov razgraja po vasi. Zbegana hodi med ljudmi Andrličeva mati in mrmra, kakor da bi molila: »Mene iz moje hiše.. nikdar ..« j ★ Jutrno sonce je pogledalo na hribe nad i Soboto in pozlatilo zvonike cerkva po vrhovih Vrata Andrličeve hiše so na stežaj odprta V veži se gnetejo ljudje in vzklikajo: »Zmešalo se ji je. siroti « Na posteljo sredi izbe so položili bledo mrtvo Andrličevo mater Obesila se je bila Na mizi so našli ljudje načeto pismo, ki ga je bila hotela napisati Bari Ni ga končala Te<;a kar jo je gnalo v smrt. ni mogla opisati Ko so jo našli, je visela pod stropom suha. dolga, negibna, na zapečku je pa sedel Jožek in polglasno jokal Katarina Špur. priklicala oče kakor v šali omenil, da bo treba misliti na mlado moč pri bajti. Takrat je bilo Rezi komaj devetnajst let in se je smejala očetovi poredni šegavosti. Ko sta ga potlej z materjo ob slovesu tisto lepo spremili na postajo v sosednjo farosta obe jokali »Saj ne grem v grob«, je dejal, a se vendar ni več vrnil. Tam daleč nekje j? lopn:la orjaška hoja po njem, da ni n;koli več vstal. Odtlej je mati venela in pešala, a R?za je slutila, da bo kmalu čisto sama na svetu. Zato se je kakor bršljan oklenila zagorelega graničarja, ki ie prišel službovat v hribovsko vas. Bil je mlad in slok, pogledati pa je znal, da je Reza kar zadrhtela Kadar pa sta govorila in ji je ob slovesu segel v roko, se ji je zavrtelo, tako ji je vzvalovila kri Tak je bil graničar Mato, ki je polagoma jel zahajati h Korenovim. še preden je mati šla za očetom. Ko je slednjič Reza ostala sama, ni mogla več živeti brez njega. Kadar ga ni bilo dva dni, je drgetaje vpraševala srce in ljudi, ali se mu morda ni pripetila nesreča ko pa ga je zopet zagledala, je jokala od veselja in ga rotila, naj se odreče nevarni službi fn naj ostane pri njej in samo njen. Mato jo je tolažil, pomlad je bila kakor čudovita pesem, v bajto se je pevaje naselila sreča in Reza je iz dneva v dan čakala trenutka, kdaj odloži Mato uniformo in za vedno ostane pri njej. Ko je na jesen vedno bolj začel opominjati čas, se je šele zdrznila »Kaj bo zdaj z nama, Mato?« Mato je skomignil z rameni spregovoril nekaj hlastnih besedi in obmolknil Ko pa je sneg pobelil vrt in plan, ga je zmanjkalo Rezi se je stemnilo pred očmi. NikaKoi ni mogla verjeti in je v soizah in dvomih upala in caKala. Proti koncu adventa je zajokalo dete na svet. Reza je še vedno upala, da pride Mato, in ni oonehala piej, dokler pri krstu niso aali otroku očetovega imena. »Saj se vrne«, je odklanjala stiupena na-migavanja, »samo toliko je šel, da vse uredi zastran službe«. Ljudje so skomigavali z rameni, ženske so stikale glave. Reza pa je čakala in upala. Od žalosti in bolečin so se ji zožila !ica, pod oči so legle višnjevo temne se.-.ce, v srcu pa vendar ni ugasnila luč, ki jo je bila vžgala ljubezen. »Nemara pride nocoj,« se tolaži R za, ko potolaži dete in ga spet položi v zibelko. Za trenutek se motno ozre v kot. »Ko bi bil on tukaj, bi skupaj postavila jaselce,« drgeče omagujoča misel. Mraz je vse hujši, samota skeleča, tišina v izbi kakor objem groba Reza napol leže, a se ne upa zaspati Morda potrka Mato, pa bi ga niti ne slišala, če bi zdajle zaspala. V vročici se medejo m\sl.i kakor ledene rože na oknih. Oči s? zapro, soba se razmakne in vse je tako čudovto, da je Reza vsa iz sebe. Odkod nenadoma taka tema? Ali ne kliče nekdo v gozdu? Res, to je Mato, ki kliče: »Prižgi no vendar luč, Reza. dr najdem pot...« Ali je sanjala? Ne. to je bil Mato..,.., Reza se zdrzne in plane kvišku Omotična in zbegana si mane skeleče oč\ Srce še vedno sliši glas, ki kliče po luči Z vro ičnc naglico plane, odpre vsa okna in kliče v noč: »Samo malo potrpi, takoj bo svetlo.« Z blazno naglico naloži sredi izbe trsak in zažge, da veselo šine plamen do nizkega stropa Iskre švigajo križem Ne iskre, to so same svetle zvezde, ki bodo pokazale dragemu pot »Ali zdaj vidiš, Mato?« Reza se suče okrog ognja, soba je polna dima in po .stenah plešejo pošastne s°nce. Plamen se je prijel zibelke, otrok zaveka, a Reza se mu smehlja z vročičnim: očmi: »Nič ne maraj, očka gre ...« V hipu plane k otroku Obleka že gori na njej, ko ga vsega opečenega vzame v naročje in stisne na prs.' »Očka gre, moj mali.« Zdaj — ali ni zaškrtnilo, ali se niso odprla vrata? Reza se vzravna. Od tal do stiopa je visok, ko stoji pred nio .ijen Mato i_e zakaj je tako daleč, da ga ne more ob;'eti in mu pokazati sina? »Mato?« Skokoma plane k njemu in omahne. Z medlim krikom se zruši v plamenih otrok v njenem naročju je samo še ogorek. Tra-movje poka in ognjeni jeziki silijo skozi 5tron in ^kozi odprta okna ližeio slamnato streho, ko zavabi zvon k polnočnici. »Koliko bakel,« se čudijo hribovci ki se po zmrzlem snegu trudijo proti fari Ko. pa pridejo na vas. je Korenova bajta samo Se kup ožganih razvalin Liudje so zbegani in splašeni. »Božja kazen,« šušljajo stare ženice in se plaho križajo, proti jutru pa se pojavi na vasi izmučen človek. S trudnimi koraki se bliža Korenovi bajti in krikne, ko zagleda razvaline »Reza. duša moja.« Ožgane kosti se ne ganejo, le izpod pepela še odjekne medlo prasketanje, kakor da se duša pokojne zahvaljuje za zvestobo Ivan Alb-eht Ciganka mu je prerokovala Burja je žvižgala okoli oglov in nam s ivojim pišem večala ibčutek ukodja, ko smo v prijetni družbi sedeli okoli tople peči in se pomenkovali. Marsik&tera misel je -»ila sprj-žena, marsikateri spomin oživljen Najbolj ca nas je pretresel čudovit dogodek, ki nam ga je ob splošni pozornosti pripovedoval bivši oficir iz svetovne vojne. Podajam ga po njegovem pripovedovanju: Naša četa se je takrat ustavila kot bataljonska rezerva kake dobre pol ure hoda za prvo bojno črto v neki vasici, ki ie leiala mrtva in napol razdrta od ruskega ognia. ki se ni omejil samo na prvo bojno črto. ampak je tipal s svojimi izstrelki tudi daleč v zaledje. Pred nami, v prvih strelnih j kih, je tedaj besnela bojna vihra, kakor da se ie bilo odprlo peklo. Zdaj pa zdaj je rusko to> ga je ničarstvo zarjovelo tudi proti nam v prvo zaledje in bljunilo na nas smrt. Skrili smo se pred tem strašnim ognjem v zaklone, k: smo si jih na hitro pripravili, skušaje si z njimi zavarovati naša bedna življenja, ki so tiia takrat tako poceni. Vendar usoda ni m,-gla biti naklonjena vsem. Bilo je v teku dneva precej mrtvih, še več pa hudo ranjenih, ki so jih bolničarji stotcajoče odnašali a pozorišča Srečneži, ki so bili le lahko ra-njeni so zadovoljno sami brez tuje oomoči odšepali v zaledje v smeri proti divizijski bolnišnici. Krčevito so hiteli svojo pot boječ se, da bi jih v zadnjem trenutKU nt zajela smrt. Sele proti večeru je ta bojna igra ponehala. Umolknilo je grmenje topov, prenehalo je regljanje strojnih pušk, le tu in tam je še odmevalo puškarjenje, dokler ni utihnil tudi poslednji strel iz puške in je zavladala splošna tišina Polagoma smo prilezli iz svojih zaklonov. Bili smo veseli, da smo ušli nevarnostim tega dne, čeprav nas je čakala naslednji dan nova nevarnost. Za drugo jutro je bil ukazan generalni napad in raša četa bo morala kot prva napasti dobro utrjeno rusko bojno črti. Ko je prišel vojni kurat in nam podelil generalno odvezo, so nas ti slovesni trenutki sicer nekoliko pretresli, toda ne z* dolgo. ICo smo koj nato dobili obilno večerjo in nekaj požirkov prijetno ščegetajočega ruma, smo pozabili grozote, strah in skrbi in se porazdelili na manjše tovariške skupine, kjer ita nis kmalu zajeli prijetno kramljanje in -'e-selo razpoloženje. Štirje četni oficirji smo se zleknili na rav-ninico tik za neko zapuščeno hišo, katere notranje stanje je dalo sklepati na to, da so i a bili njeni prebivalci v vsej naglici zapustili, tako da niso bili utegnili kdo ve kaj odnesti. Vsak izmed tovarišev je prispe /i1 svojo zalogo vina, m tako je postalo naše razpoloženje najbo?j?e. ko se je pred nami naenkrat pojavila ciganka, ki je morala biti od sile podjetna, da se je prerinila skoro tik pred fronto. Črna kakor zemlja in uvela, da ne bi moge1 prešteti vseh njenih gub. je kazala vendar prijetne poteze. Luna je bili pravkar tedaj prisvetila skozi oblake in osvetlila nekam skrivrostni pojav. Na njej .o prigovarjanje smo razgrnili odejo in pjlegli ob njej. Starka pa je začela napovedovati srečo govoreč o ljubezni, bogastvu, sijajni bodočnosti. veseli poroki, vplivnih dobr.h zvezah, velikih dediščinah, dobitkih v loteriji. Dasi smo delali vsi videz, kakor da nas tr> vse skupaj ne gane, se je vendar oosame/.-niku ob vsem tem obilju napovedane sreče razjasnil obraz in veselo se muzaje je vsak, ki mu je prerokovala srečo, spremljal cigan-kine kretnje in njene kakor potok prelivajoče se besede. Ko pa je prišel na vrsto najmlajši, praporščak Zdenko, je ciganki ob obrtnem premetavanju kart naekrat zastal jezik. Obotavljaje se je pokazala na karto, ki je ležala pred praporščakom. Bila je pi-kova dama, ki je po mnenju galiških cigank pomenila gotovo smrt. Nekaj kakor groza nas je spreletelo. Smrtno bled, z melanholičnim usmevom na ustnih je zrl na zloveščo podobo praporščak Zdenko. Tedaj pa smo se zavedli in se zasmejal i: »Vse skupaj je neumnost! Vrzi še enkrat in naj bosta ženitev in sreča!« Ciganka je začela znova mešati karte in zdaj je priklenila nase tudi pozornost onih tovarišev, ki se prej niso brigali zanjo. A ko je nazadnje znova obležala pred nami zlohotna podoba smrti, nas je popadel gnev. Zagrozili smo ciganki. Toda praporščak Zdenko se je posiljeno zasmejal: »Pustite jo, saj mi usodo le prerokuje, ne pa ustvarja!« In ciganka mu je vrgla karte v tretje. Ko pa je z levico privzdignil umazani kupec kart, smo 'opazili, da mu je roka za spoznanje drhtela. Starka je metala karte in živahno migala z očmi, očitno v hudi zadregi in boječ se naših pesti, s katerimi smo ji bili zagrozili, če ne bo prinašala boljše usode. Vendar je pred nami nazadnje znova obležala le — pikova dama. Kaj je bilo to? Polastila se nas je osuplost. Ko smo se predramili iz otrplosti, ciganke ni bilo več med nami. Izginila je, kakor bi m bila vdrla v zemljo. Naslednji dan nas je že ob treh spravilo pokoncu povelje za napad. Po zasnovanem napadalnem načrtu bi morali zasesti raztegnjeni rob gozdička in odtod po prvem znaku za generalni napad jurišati rusko dobro utrjeno pozicijo, ki se je dvigala oddaljena nekaj sto korakov od gozdnega roba na majhnem pobočju, s katerega so Rusi obvladovali vse ravno pred njimi se raztegajoče polje. Po polurnem korakanju smo že tičali ob gozdnem robu, skriti med drevesi, mrki in nemi, pripravljeni, da vsak trenutek na povelje naskočimo. Vojaki s puškami ob nogah in ročnimi granatami za pasovi so v strnjeni vrsti zasedli svoja mesta. Vsak je zamišljeno strmel predse tehtaje svoje dosedanje življenje in skušaje si osvetliti prihodnost vsaj za naslednji dan. Ali bom še ostal živ? Ali pa bom nemara mrtev ali s hudo rano obležal kje tam na polju. Bavil sem se z enakimi mislimi, ko se me je narahlo dotaknila roka praporščaka Zdenka. Vprašujoče šem zrl v njegov obraz, v katerem se je zrcalila prečuta noč. Pomolil mi je dve pismi s prošnjo, naj preskrbim njih odpošiljatev. Presenetilo me je. Skušal sem odgnati moreče misli, toda praporščak je odmahnil: »Hvala ti, tovariš, za dobro mišljeno tolažbo. Ne misli, da me je potrl včerajšnji dogodek s ciganko, toda priznam ti, da imam že nekaj dni smrtne slutnje, ki se mi potrjujejo bede in v spanju in se ne dado odgnati. Dobro vem: današnjega dneva ne bom preživel... Nenadno povelje je prekinilo najin nadaljnji razgovor in naju pognalo vsakega na čelo svojemu vodu. Zarjoveli so topovi, za-regljale strojne puške s svojim smrtonosnim tak-tak-tak ir. kakor bevskajoči psi so vmes drobile puške. Završale so nad nami veje, se cepile in padale zadete od izstrelkov na nas. Neuklonljivo povelje: »Naprej!« ki smo ga Vlak hiti v noč. Vagoni so vsi polni, da se ljudje gnetejo kakor slaniki v sodu. Postaja. Nekaj ljudi izstopi, pa pridejo drugi namesto njih. Zraven moža, ki je že morda starejši, pa je videti mlad, je slučajno ostal nezaseden prostor. Doslej so ga menda neke skrivne sile zakrivale, zdaj pa se je iznenada vnel zanj pravi boj. Nekdo je zakričal: »Slišite, to je pa moje kurje oko! Pazite vendar!« Piskajoč glas se je ujezil" »Kdo se pa zaletava vame?« In debeli gospod s piskajočim glasom že sedi kakot vreča moke. Rdeča lica ima, z zlatom obrobljene naočnike, ostro izrezano brado, pogled pa kakor kakšen šofer. Pa ukrivljen nos tudi. Tak je, kakor stari turški generali na slikah. Noga hoče iztegniti predse, pa se zaleti v kolena mladostnega starca, napravi takoj skrajno urade« obraz in reče: »He... vi... slišite!... Ali ne morete- malo bolj paziti?« - Mladostni starec pa molči in gleda nemo ogorek svoje smotke, ki ga že dolgo žuli, kakor bi se bil vdal v svojo usodo. Neprestano strmi skozi okno. Zaradi tega se debeluh še bolj ujezi. Zamahne z roko, da bi odgnal dim, ki mu sili v nos, odrine kadilca in se zadere: »Vi ste pa tudi eden tistih, ki sede, kakor bi bili za dva plačali! Da, to je olika..,« Kadilec spet ne reče nič. Ljudje okoli njega se začudeno spogledujejo in nekdo se oglasi: »Jaz takih besed ne bi tako mirno požrl, jaz že ne... Bi mu že posvetil, temu napihnjencu ... Da ...« Možak z naočniki naguba zdaj čelo, povoha, kar zarije nosnice v zrak, pomahne še enkrat z roko, in de: »To naj bodo smotke! Smrde kakor kuga! Tako gniio slamo kadite drugič doma, ne pa v vlaku. Jaz se bom zadušil.« Očitno je, da pričakuj« adaj ogorčen odgo- od moža do moža vzdolž napadalne vrste kriknili, nas je pognalo tik na gozdni rob in kakor splašena jata ptic smo se spustili iz gozda po poljski ravnini proti ruskim jarkom. Glasneje je postalo rjovenje topov, podvojilo se je peketanje strojnih in navadnih pušk, bojni trušč na vsej črti se je stopnjeval s strahotnimi eksplozijami šrapnelov in granat, ki so treskale in orale okoli nas. Po kakih desetih korakih od gozdnega roba pa sem se ozrl na levo po svojem vodnem tovarišu, praporščaku Zdenku. Se sem ga videl, kako je na čelu svojega voda planil iz gozdnega roba na polje. Skoraj istočasno pa sem po tresku šrapnela opazil, kako je zakrilil z rokami, se zavrtel in telebnil na zemljo. Toda vrvež me je kmalu pognal naprej. Posrečilo se nam je zavzeti rusko pozicijo, katero pa smo mogli držati le dobro uro, kajti silen ruski protinapad nas je preko polja, posejanega z mrliči in ranjenci, pognal nazaj. Vendar se nam je napad ta dan posrečil še enkrat. Vdrli smo v ruske jarke, katerih pa tudi tokrat nismo mogli držati. Ponovni ruski napad nam je zadal velike izgube in nas je vrgel ne samo do gozdnega roba, ampak še daleč preko njega nazaj. Ob mraku smo bili spet v vasici, kjer smo prejšnji večer čakali v rezervi. Izgube so bile ogromne, vendar nas je najbolj žalostila usoda praporščaka Zdenka, kateremu je bila s tako gotovostjo prerokovana smrt. Njegov četovodja, ki je šel v napadu tik za njim, nam je povedal, da ga je ubil šrapnel. S težkim srcem sem odposlal pismi. Ko smo čez dva dni ponovili napad in naposled za trajno zavzeli ruske jarke, smo ugotovili, da so bili Rusi med tem pobrali vse mrtvece in ranjence, tako da praporščako-vega trupla ni bilo mogoče več najti. Mad vor. Toda nič. Napadeni kadilec molči. Molči kakor riba. Sedi, gleda, se smehlja in kadi, občinstvo se pa začenja čedalje bolj čuditi. Tistega, ki se je že prej oglasil in iz-podbujal kadilca, spet zasrbi jezik. Obrne se k svojemu sosedu, ki ima ušesa, da bi delala čast vsakemu četveronožcu, in mu šepne, da vsi slišijo: »Tega pa ne razumem. Možak mora biti gluh. Da dopusti kaj takega, je le preveč čudno...« »Morda je pa prismojen,« odvrne tiho njegov sosed. Možiček, ki se stiska med njima, pokuka s svojimi živimi očmi iz gneče in se ojun&či: »Najbrž bo kaj takega. Jaz bi nesramnežu že davno primazal tako, da bi vse zvezde videl.« Možak z naočniki je besen. Še bolj se opogumi, še bolj začne odrivati potrpežljivega soseda, spopada čaka in se že pripravlja nanj. Nič. Naposled vstane. Prišla je postaja, ko mora izstopiti. Nalašč stopi mimo grede Se kadilcu na čevelj. Nič. Komaj je zunaj, že se zberejo vsi ljudje okoli kadilca in dolgoušec se oglasi: »Slišite, gospod... odkod pa ste? Ali st« prismuknjeni? Da dovolite kaj takega...« Tedaj pa se kadilec neizmerno zadovoljno in srečno zasmeje. In reče: »Ni se mi ljubilo, da bi se bil z njim prič-kal. Rajši sem mu ves čas, ko se je stiskal k meni, vrtal z gorečo smotko luknje v suknjič.« DOKAZ Urša: »Moj stari je prišel danes domov pijan kakor klada. V sobi se je kar oblečen vrgel na posteljo.« Neža: »To pa vendar ni znamenje, da bi bil pijan. Morda je bil le slabe volje ali kaj drugega.« Urša: »Kako bi se bil pa vrgel na posteljo tam, kjer postelje sploh nI bilo.« Tiho maščevanje Božič sirote Nocoj pa v mejici na vsaki vejici srebrna lučica svetl6 gori. Tam svečki dve bom vze! in k jaslicam ju del: prva za očka bo, druga za mamico. Moj oče v Afriki prelil je svojo kri, v solzah pa mamica utonila je doma. Iz jaslic Dete zdaj ju bo spremilo v raj, tam bosta zvezdici kot lučke v mejici. Ivan Albreht Sneženka in M©ža Pravljica za V samotni hiši je stanovala siromašna vdova. Pred hišo je bil vrt, kjer sta rasli dve vrtnici. Ena je imela bele, druga rdeče cvetove. In vdova je imela dva otroka ki sta bila tema vrtnicama podobna. Dve deklici sta bili. Ena se je -injjnpvala Speženka, druga pa Roža. Bili sta tako dellvni tako dobri in pridni, kakor 'e moreta dva otroka bitt. Le da je bila Sneženka bolj tiha in bolj mirna kakor Roža. Pogosto sta sami h°d'li po gozdu in nabirali tam jagode Nob°na žival jima ni storila nič žalega. Vse so se jima krotko bližale. Zajec je j-del z^lje iz niunih rok srna se je D-^la ob nujni strani jelen je poskakoval z numa in pt;ce so obsedele na ve^ah in pele najlepše, kar so znale Nobena nesreča ju m zadela. Če sta se v gozdu zamudili in ju je preh'tela noč, sta legli v mah in zaspali. Mati pa je vedela, da se. ji ni treba nič bati. Zjutraj sta vselej že s solncern prišli domov. Nekoč, ko sta v gozdu zaspali in se ob ju-trm zarji prebudili, sta zagledali lep:ga otroka v beli. lesketajoči se obleki, ki je sedel zraven njiju. Vstal je in ju prijazno pogledal, toda rekel ni nič. ampak je tiho zavil v goščavo Ko sta se ozrli, sta opaž li. da sta spali vso noč tik ob prepadu in da bi bili prav gotovo padli vanj, če bi bili šli v temi le še nekaj korakov dalje. Mati jima je rekla, da ie moral biti to angel, ki varuje dobre. otroke Sneženka in Roža sta tako skrbeli za red ln snago v materini koči, da je bilo lepo vanjo pogledati Pozimi je Sneženka zažigala ogenj na ognjišču Zvečer, kadar je snežilo, je mati vselej rekla: »Pojdi Sneženka, in zapri zapah!« Potem so sedle k ognjišču. Mati si je nataknila naočnike in jima brala iz debele knjige. Sneženka in Roža pa sta poslušali. Zraven njiju je ležala ovčica in za njima je čepel bel golobček, ki je skril I glavo pod perot. Nekega večera, ko so tako sedele za p'č-jo, je nekdo potrkal na vrata Mati j^ rekla: »Hitro odnri Ro*a' N"^-' ie kakšen popotnik ki prosi za prenočišče.« Roža je šla in odrinila zapah Mislila je, da bo pred vrati star siromak Toda b lo je nekaj drugega. Bil je — medved, ki je pomoli) skozi vrata svojo debelo, črno glavo. Roža je zakričala, kar ji je grlo dalo in ste-I kla nazaj k materi ob ognjišču. Medved pa je začel med tem po človeško govoriti in je dejal »Ne bojte se me. Nič hudega vam nočem. Saj veste, zunaj je mraz, naše najmlajše da kar škriplje sneg. Kar trd sem od mraza in bi se rad pri vas malo ogrel « »Ubogi medved,« je rekla mati »No, kar lezi tu k ognju. Pazi samo, da si kožuha ne osmodiš.« a Pomirila je Sneženko in Rožo, ki sta se preplašeno stiskali k njej. Kmalu se n;sta več bali in sta začeli velikega medveda radovedno ogledovati. »Otroka, izteoita mi sneg iz kožuha!« je poprosil kosmatinec. Vzeli sta metlo in mu ometli sneg. Medved pa se je pretegnil ob ognju in začel zadovoljno gosti Ko je prišla ura počitka, je rekla mati medvedu: »Kar ostani v božjem imenu pri ognjišču, da te vsaj zeblo ne bo.« Ko se je zdanilo, sta deklici odprli vrata in odcincal je po snegu v gozd. Ves dan ga ni bilo na izpregled, zvečer pa se je spet vrnil. Tako je bilo potem vso zimo Otroka sta se z njim igrala. Tako so se ga vsi navadili, da niso šli spat, dokler ni potrkal na vrata kosmati gost. Ko je pomlad stopila sneg in je že vse oze-lenelo, je dejal medved nekega dne Sneženji: »Zdaj pa pojdem in me do zime ne bo več nazaj.« »Kam pa, ljubi medved?« je vprašala Sneženka. »V gozd moram iti in varovati svoje zaklade pred hudobnimi palčki. Pozmi, ko zemlja zamrzne, morajo ostati v t'eh in ne morejo priti na dan zdaj ko je solnce razta-jalo sneg in vse ogrelo, pa prilezejo iz zemlje, da povsod iščejo in kradejo. Kar jim pride pod roke in izgine v njihova podzemeljska skrivališča, je za zmerom izgubljeno « Sneženka je bila hudo žalostna. Ko je odprla vrata ln je stopil medved čez piag, se je na kljuki nataknil in košček kože se mu je odrgnil. Sneženki se ie zazde'o. kakor bi se bilo tam nekaj zlatega zasvetilo. Medved pa jo je naglo ubral dalje in je kmalu izginil med drevjem Čez nekaj dni je poslala mati deklici po dračje. Tedaj sta odkrili v gozdu mugočno | drevo, ki je ležalo na tleh. Med travo pa je nekaj poskakovalo in sami nista vedeli, kaj. Ko sta prišli bliže, sta zagledali palčka s starim, uvelim obrazcm ir snežno belo brado ki je bila najmanj za laket dolga. K^nec brade pa je tičal v razpoki drevesa in palček je poskakoval sem in ti a kakor privezan psiček in si ni vedel pomagati. 6 svojimi rdečimi, sre-pimi očmi je buljil v deklici in kričal- »Kaj stojita kakor dva lipova bogova in me gledata? Rajši pridita in mi pomagajta!« »Kaj si pa delal, možiček mali?« je vprašala Roža. »Ti neumna, radovedna gos!« je vzkliknil palček. »Drevo sem hotel preklati, da bi si napravil nekaj trsk za kuhanje. Če vzamem debele klade, se jed predolgo kuha in se mi voda prismodi. Saj veš, da le malo pojem, in ne kakor vi, požeruhi, ki pospravite toliko v želodec, da se kar davite! Ze sem zabil zagozdo, in drevo bi bilo hitro čez pol, toda les je bil preveč gladek. Zagczda je zdrsnila iz raznoke, pa tako hitro, da nisem mogel več potegniti stran svoje lepe, bele b~ade. Zdaj tiči v razpoki in ne morem se rešiti. Ti, otrok neumni, pa se še norčuješ iz mene in režiš se. Fej. kako si k nemarna!« D;klici sta mu hcteli pomagati toda br?de nista mogli rešiti, ker je bila preveč trdno ujeta v precepu. »Čakaj, jaz pojdem po ljudi!« je vzkliknila Roža »Neumnica.« ie zado odstrižta. Fifo sta zaslužili, ne pa plačilo!« Vroel si ie vpčo čo* ramo in šel, ne da bi se bil za otrokoma ozrl. Čez nekaj dni sta se šli Sneženka in R:ža igrat k potoku. Tedaj pa sta iznenada opazili, da skače nekaj kobilici podobnega proti vodi. Sli sta bliže pogledat, kaj naj bi bilo, in takoj sta spoznali hudobnega pritlikavca. »Kaj pa delaš?« je rekla Roža. »Saj menda ne misliš skočiti v vodo?« »Takšen norec nisem,« je vzkliknil pritlikavec. »Ali ne vidita, da me misli ta vražja riba potegniti v potok?« Palček je sedel ob vodi in lovil ribe. Nesreča je hotela, da se mu je brada ovila okoli vrvice s trnkom. Ko je kmalu nato prijela za vado velika riba, je bil palček preslaboten, da bi jo bil vrgel na kopno. Riba je bila močnejša in je vlekla palčka proti vodi Sicer se je lovil za vse korenine in trave toda neprestano je moral lezti proti vodi in je bil v veliki nevarnosti, da ga bo riba potegnila v tolmun. Dekletci sta komaj še prišli ob pravem času. Poskušali sta oprostiti palčkovo brado, toda vse je bilo zaman Vrvica se je že preveč zapletla vanjo. Nič drugega jima ni ostalo kakor da sta morali spet vzeti škarje in striči, da je palček izgubil iznova kos svoje dolge, sive brade. Ko je to videl, se je ujezil: »Ali sta me morali spet tako popačiti' Ni dovolj, da sta me že zadnjič tako oskuhli. Zdaj bom kmalu brez b^ade, če se še kdaj srečamo Sram vaju bodi! Potem je pograbil vrečo biserov, ki jo je imel skrito m°d bičiem Vrgel si jo je čez ramo in izoinM za prvim kamnom. Čez nekaj dni se je spet prim°rilo. da ie poslala mati hčerki v mesto po sukanec in šivanke Pot ju ie vod;la čez pašnik, ki je b;l posejan s skpl^mi Tedni sta iznenada opazili veliko ptico, ki ie plavala po zraku in kro- žila nad njima. Čedalje večja je postajala, potem pa se je iznenada pognala proti tlom in planila za veliko skalo nedaleč od njiju. Takoj nato sta začuli prestrašen krik. Pohiteli sta k skali in s strahom opazili, da je Orel pograbil njunega starega znanca, nehvaležnega palčka in ga hotel odnesti v višave. Dobra otroka sta ga še ujela za noge iin ga tako dolgo vlekla k sebi, da se je orel naveličal borbe in izpustil svoj plen. " Ko se je palček opomogel od prvega strahu, je zaklical s svojim zadirčnim glasom: ' »Ali nista mogli lepše delati z menoj? Vso Euknjico sta mi raztrgali, da so ostale same Bunje. Kako sta neumni!« ' Potem je vzel vrečo, polno draguljev, in hitro izginil pod skalo v svoje skrivališče. ' Dekleti ki sta bili že vajeni njegove ne-hvaležnosti. sta šli dalje svojo pot " mesto. Ko sta se vračali po isti stezi domov, sta presenetili palčka na istem kraju pred izpraznjeno vrečo draguljev. Nehvaležne? ni mislil, da b) utegnil priti še kdo mimo ob Jej pozni uri. ' Večerno solnce je osvetljevalo lesketajoče se drago kamenje, ki se je svetilo v vseh mavričnih barvah. Otroka sta presenečena Obstala in strme gledala to prelepo igro Sreeh barv »Kaj pa zijata?« se je ujezil palček in kri tnu je zalila obraz. Sneženka in Roža sta se prestrašili. Roža je kliknila na pomoč. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko se je namreč z začetkom pomladi medved poslovil od prijaznega doma, ki mu je Vso zimo dajal zavetje, je rekel dekletoma, naj ga pokličeta, če bosta kdaj potrebovali pomoči. Slišal ju bo in takoj pritekel In zdaj ju je res čul in prišel. Iznenada Sta ga zagledali za sabo in ga z veselim presenečenjem pozdravili. Palček pa je v tem trenutku planil kvišku in prebledel kakor Zid. Začel se je ozirati, da bi kam pobegnil, toda spoznati je moral, da je do njegovega skrivališča predaleč in da ga ne bo mogel yeč doseči, ker je medved dosti preblizu. Tedaj se je stresel in vzkliknil z drhtečim glasom: »Ljubi gospod medved, prizanesite mi! Vse svoje zaklade vam dam. Poglejte te svetle kamne, ki leže po tleh! Vzemite jih! Podarite mi življenje! Kaj boste z njim? Saj me še za dober grižljaj ni. Še v ustih me ne boste čutili. Vzemite rajši obe brezbožni dekleti, ki sta mladi in sočni, kar v božjem tmenu ju pojejte!« Medved pa se za palčkove besede ni zme- nil. Udaril je s šapo hudobnega nehvalež-neža, da je bil pri tisti priči mrtev. Deklici sta hoteli zbežati, toda medved je zaklical za njima: »Sneženka in Roža, ne bojta se me! Po-čakajta, da pojdem z vama.« Res sta ga počakali, ko pa je prišel do njiju, je iznenada padla medvedja koža z njega, in pred njima je stal mlad gospod, ki je bil ves v zlato oblečen. »Jaz sem kraljev sin,« je rekel »in brez- božni pritlikavec, ki mi je kradel zaklade, me je preklel, da sem moral kot medved tekati po gozdu, dokler me ni njegova smrt rešila. Zdaj pa je dobil svojo zasluženo kazen!« Sneženka se je poročila z njim, Roža pa z njegovim bratom. Razdelili so si velike zaklade, ki jih je bil hudobni pritlikavec znosil v svoje skrivališče. Stara mati je še dolgo živela pri svojih otrokih in živi še dandanes, če še ni umrla. Ugankarski kot za bistre glavice Kaj ima Mihec v vreči Trije rebusi Ce črno pobarvane dele izrežeš in prav sestaviš, se ti bo odkrila vsebina vreče. Kam gre gospod KIobuštrin LEN*g1= Mož odhaja v lujino. Ce hočeš vedeti kam, moraš črke pravilno sestaviti. Imena tistih, ki bodo pravilno rešili vse nagrade, bomo objavili v prvi številki po novem letu. Na majhnih zvesflafi M človek preskakoval hribe Ce rečemo, da tehta kakšen človek 76 kg, rmeni to, da ga privlačno moč zemlje vleče sebi s silo 76 kg. Ali je privlačna sila tudi na drugih nebesnih telesih enaka' Ne, ker ►je odvisna od velikosti in gostote nebesnega (telesa. Čim manjše je nebesno telo, tem manjša je njegova privlačna sila. Človek, ki jtehta na zemlji 76 kg, bi tehtal na mesecu nekaj nad 12 kg, na Jupitru okoli 133 kg. Isti človek bi tehtal na soncu 2000 kg Ce bi pa ta človek s 76 kilogrami prišel na kako zvezdo, ki je med Marsom in Jupitrom, bi bil težak komaj 112 gramov. Na težo pa ne Vpliva samo velikost nebesnega telesa, kakor j k I , 'Otok Island spada pod Dansko. V glavnem Jnestu Danske Kopenhagnu je bila pred kratkim vrtnarska razstava, na kateri je imel otok Island poseben oddelek. Središče tega 3e bila natančno po naravi narejena islandska pokrajina, kjer iz zemlje vro vroči ognjeniški smo že rekli, ampak tudi gostota snovi, iz katere je sestavljeno to telo. Če bi imela zemlja tako gostoto, da bi bila po svoji teži enaka soncu, bi bil kilogram na zemlji težak 324.000 kg. Dekle, ki zdaj tehta 50 kilogramov, bi potem tehtalo 16.000 ton. Če bi bilo mogoče zmanjšati privlačno silo, bi človek, ki na zemlji nese 50 kg, nosil na mesecu 300 kg, na nekaterih manjših planetih pa celo 34.000 kg. Na teh nebesnih telesih bi lah^o preskočil največjo cerkev in nosil ogromno težo. So tudi tako majhna nebesna telesa, da bi na njih zemski človek lahko preskakoval hribe. bo grela hiše vrelci, iz katerih se dvigajo bele pare. Še bolj zanimivi pa so bili islandski vrtnarski pridelki, ki so spominjali na vrtnarske pridelke iz kake južne dežele. Dasi je Island tako daleč na severu, vendar rasto tamkaj čudovito lepe krizanteme, prekrasni nageljni vsakovrstnih barv, paradižniki, grozdje in drugo Vse to dandanes lahko Island na svojih negovanih vrtovih sam prideluje in j« docela neodvisen od uvoza iz južnih dežel. Seveda bi ne bilo mogoče, da bi vse to raslo tamkaj na mrzlem severu na prostem. Te rastline negujejo v toplih cvetličnjakih, katere ogrevajo s toploto iz naravnih vročih vrelcev. Zdaj je vlada sklenila, da bodo v prihodnja tudi stanovanja ogrevali s to ognjeniško toploto. 2e delajo načrte, da bodo v glavno mesto Islanda Reykjavik napeljali po ceveh iz bližnje okolice vročo vodo, ki bo potem prebivalcem na razpolago. 2e od nekdaj Islandke to naravno vročo vodo porabljajo za pranje. 2e pred nekaj leti so napeljali vročo vodo iz bližnjih vrelcev v nekatere bolnišnice, ki so kaka dva kilometra od vrelcev. Tudi nekaj šol že ogrevajo ti vrelci. Pri tem se je izkazalo, da je taka kurjava znatno cenejša kakor pa s premogom V Reykjaviku že kopljejo jarke za cevi, ki bodo dovajale vročo vodo v mesto. Cevi bodo obdali s posebno mešanico lesa in betona, da bo voda iz teh vrelcev prihajala v Rey-kjavik še vedno 90 stopinj vroča. Vsa naprava in njeno vzdrževanje bosta poceni. Postani in ostani član Vodnikove družbe! [Tonlr** Iz vročih vrelcev X Na svetu je 2116 milijonov ljudi. Nem-fcki statistični urad objavlja najnovejše podatke o številu prebivalstva na zemlji, zbrane na podlagi zadnjih ljudskih štetij tako, da približno ustrezajo stanju iz lanskega Jeta. Na svetu je po teh podatkih 2116 milijonov ljudi. Azija šteje 1162 milijonov ali blizu 55°/o, Evropa jih ima 526 milijonov, Amerika 266, Afrika 151, Avstralija z Oceanijo pa 11 milijonov. Najgosteje naseljena je Še vedno Evropa, kjer pride na en kv. km 46 prebivalcev, a vendar je še dovolj prostora, če pomislimo, da pride v Belgiji na en kv. km 273 prebivalcev, na Holandskem 250, v Angliji m severni Irski 194, v Nem-fciji 144, v Italiji 138, na Češkem 138, na Mo-ravskem 134. Mnogo redkeje so naseljeni drugi deli sveta. V Avstraliji in Oceaniji pride povprečno na en km' samo 1 prebivalec. Po številu prebivalcev so tri največje države Anglija, Kitajska in Rusija. Prva šteje 516 milijonov prebivalcev, druga 437,000.000, slednja pa nekaj nad 170,000.000. X Za oficirko je imenovana. Na predlog francoskega kolonijalnega ministrstva je bila te dni imenovana neka žena za oficirko v Tunisu. To je mlada Pierette Bidianova. Pred nekaj leti je odšla kot tipkarica v Tu-nis, kjer se je spoznala s poročnikom Hen-ricom Brandstadterjem, ki je služil pri dro-medarskem bataljonu. Poročnik je upal, da bo premeščen v Pariz in da se bo lahko oženil. V tem pa je dobil nalog, da odide v Saharo, v neko garnizijo, ki je 6000 km od Tu-nisa. Njegova zaročenka se je odločila, da mu sledi. Po silnih naporih je prišla v njegovo garnizijo. Brandstadter je zaprosil za ženitno dovoljenje, ki ga je tudi dobil, a hkratu so imenovali njegovo ženo za poroč-nico. X Dolžina novih nemških avtomobilskih cest, ki so jih zgradili v zadnjih štirih letih, znaša 2026 km. 1600 km takih cest pa še gradijo in bodo prihodnje leto izročene prometu. Ko bodo končane te ceste, bo skupna dolžina znesla šele tretjino vsega cestnega omrežja, ki ga nameravajo zgraditi. X Z dobljenimi stavami je poplačal dolgove. Nad trgovcem Urryjem Wattsom iz Abingdona na Angleškem so pred dvema letoma razglasili konkurz. Zdaj pa je mož predlagal, naj bi konkurzni odlok razveljavili, kajti vse svoje dolgove je sam poravnal. Oxfordsko sodišče je njegovemu predlogu ugodilo, ko je ugotovilo, da mož res nima več dolgov. Najbolj zanimivo pa je to, da jih je plačal s tremi dobljenimi stavami, in sicer na neki nogometni tekmi, na neki konjski dirki in ob neki tretji priliki. (Wattsovi upniki so dobili svoj denar stoodstotno nazaj X Zakaj pijemo kavo z mlekom. Znano je, da črna kava človeku draži živce, da ne more spati. Vzrok temu je kofein. Neki švicarski zdravnik pa je ugotovil, da odvzame mleko kavi nekoliko tega kofeina. Ze nekaj kapljic mleka ublaži delovanje kofeina. X Kako hitro rasteio nohti in lasje. Američani so ugotovili, da zrase noht v 12 sekundah 0.04 mm, in sicer znaša rast podnevi 0.06 mm, ponoči pa 0.02 mm. Podobno je z lasmi. Podnevi zrasejo do 0.08 mm, ponoči pa 0.01 mm. X Cepivo zoper slinavko in parkljevko. Francosko časopisje poroča iz Ekvadorja, da Je neki tamkajšnji rojak iznašel cepivo zoper slinavko in parkljevko. S tem cepivom cepljena živina najmanj eno leto dni ne bo r bolela za to boleznijo. X Kruh za rodovitnost žensk, ki nc morejo postati matere. Iz Angleške prihaja vest, ki bo tistim ženskam, ki ne morejo imeti otrok, vlila novega upanja. Londonski zdravnik dr. Lionel James Picton je imel namreč v obravnavi bolnico, ki 1« bila že mati deklice in ki bi rada imela tudi fanta. Pregled je ugotovil, da z druffim otrokom o naročilu, popravljanje starih, emajli-ranje, ponikljevanje kromanje itd Na zalogi imam nova kolesa nemškega proizvoda od 465 din ter razne dele po najnižji ceni. Zahtevajte cenik za leto 1938. Ivan Magdalene, trgovec, Jožef Roje, mehanik, Rače. POSESTVO z gostilno in trafiko ob banovinski cesti blizu postaje. naprodaj. Katarina Sener, Polj-čane. HRANILNE KNJIŽICE tudi podeželske 3°A> obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov, vrednostne papirje, stalno kupujem po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu. Izposlujem vse bančna in blagovne posle, nakup in prodajo premičnin in nepremičnin: blago, hiše, vile, parcele itd — AL. PLANINŠEK, trg ag. za bančne posle, Ljubljana, Beethovnova ul. 14./I. Telefon 35-10. Brezplačen pouk v igranju! .-. j* klavirske harmonike od Din 480. Zahtevajte brezplačen katalog! MEINEL & HEROH) — MARIBOR ŠT. 104 TRAJNO EKSISTENCO IN SAMOSTOJNOST dosežete, ako prevzamete skladišče blaga. Starost, poklic in prebivališče ne igra vloge. Delo je lahko, prijetno, po navodilih centrale, primerno za mesto in deželo (tudi kot postranski zaslužek!) Brez rizika! Mesečni zaslužek do Din 4000 in več! Dopisovanje tudi v slovenščini Obširna, brezplačna pojasnila dobite pod št. 1051, Postfach 123, Basel 5, Švica. (Frankirajte pravilno!) aaa'a'''SmmmmmmmKmmmmmmmmmmmaa KREPITE ŽIVCE krepite organizem in znova boste energični in sposobni za delo. Ka-le-fluid (ekstrakt iz žlez zdravih živali) regulira izočevalno delo vseh žlez, krepi organizem in vravnotežuje živčevje, tako da človek ponovno postane aktiven v življenju in sposoben za delo. — Brezplačno detajlna literatura. Zahtevajte na naslov: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. Ka-le-fluid se prodaja v lekarnah. S. br. 10537/33 NAJVEČJA IZBIRA IN VENDAR NAJCENEJŠI NAKUP! Prepričajte se sami, oglejte si brez vsake obveze mojo zalogo vsakovrstnega blaga. Na ta način si prihranite mnogo denarja in časa, ker ne precenjujem blaga Zahvaljujem se vsem cenj odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter s priporočilom za nadaljno zaupanje želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! Ivan Medic, trgovec, Novo mesto. NOVI MODELI Zimske suknje, nepremočljive Hubertus plašče, obleke, perilo I.t.d. prodajamo še vedno z znatnim popustom PRESKER — Sv. Petra cesta riOVCST!SB™ 00/i m Sfi i 3 rt \ l?V Jam 1 Dill 49*90 tt 62.300 itoker-ul* Pravi Švicar «tmtf. Dobra kvaliteta, lep k r o m I r a n ofcrev 8 pVimeno gararaoljo Din 49.50 6t 62.301 ista ■ OBvefenimn tazavv to Stevtlinico (Radium) Din 59.50 I Zahtevajte cen«. M ga vam pošje t*- rbonj tri poštnin« prosto Ljubljana 6 Lastna protokullran« tovarna ar f Švici. Oglašujte v »Domovini« Topli otroški Čeveljčki, izdelani iz finega usnja, toplo podloženi in obšiti z fino kožuhovino. Trpežni in močni, toda lahld visoki čevlji za dečke iz rujavega boksa z močnim usnjenim podplatom. Mlade dame in dekleta potrebujejo take močne in udobne čeveljčke, ki dajejo njihovi mladosti še -eč dražesti. Izdelani so iz finega boksa v rjavi barvi z okrasom iz semlša na zadrgo . Elegantne damske snežke z okrasom — ki se zapenjajo na dva gumba. V teh čevljih vam bodo noge kot v peči. Izdelani so iz toplega sukna in obšiti z usnjem. Elegantni damski Solni iz finega laka in s solidnim okrasom. Vaša noga bo v teh čevljih Izgledala dovršeno elegantno. Le,. .oski Čevelj, izdelan iz finega govejega boksa, z močnim usnjenim podplatom — šivan na rom. Praktičen za vsako priliko. »NAS PONOS«. Elegantni na rom šivani Lakasti čevlji za gospode, r bolj prikladni. Fina izdelava in soliden okras jamčijo za njihovo Za ples ob smoklnepu in fraku so eleganco. Oaiobe so potrebne vsakemu človeku. — Varujejo Vas, ženo in otroke vlage in prehlada. Moške din 39.—, ženske 29.— din, otroško din 19.— In 25.—.