PoStnina v drzavi SHS pavSalirana.
Stane:
Za celo leto.....K 30—
za pol leta......* 15 —
za Cetrt leta.....«    T 50
za  1 mesec......«    250
Posamezna Stevilka 80 vin.
UredniSfvo   in   upravniStvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotoviu), pritliCje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Kaj naj to pomeni?
Kdo izmed nas, ki se je nekoliko zani-mal za nase javno delovanje, se se dobro ne spominja proslulega drustva „Sudinarke." Bilo je ustanovljeno izrecno v ta namen, da napravi iz slovenskih pokrajin eimprej nem-8k o juzno marko. Nemski „Schulverein", ki je lovil bolj otroske duse, je deloval Nemceni prepocasi. Z Siidmarko so segli tudi po od-rastlih ljudih, segli ne samo po nasih ljudeh, nego tudi po nasi slovenski zemlji, da jo do-be eimpreje v svojo oblast. Strasili se niso denarnih zrtev, napeli so vse svoje duSevne sile, da raznarode nas narod in ustvarijo ta-ko preko potujcenih nasih hrbtov svoj zaze-ljeni nemski most do Adrije. Svoje grabez-ljive ostre kremplje so bili zasadili ze v raz-ne kraje po Sloveniji, v mesta, trge, indu-strijske kraje zlasti po nasem KoroSkem in Stajerskem, pa tudi ze po Kranjskem in Pri-morskem. Po obmejnih nekih krajih so se zajeli ze v nase zivo meso.
Z avstrijskim polomom bi bilo misliti, mora preneliati tudi Sudmarkino delovanje. Slovenci smo si s Hrvati in Srbi ustvanli svojo drzavo. Malo stevilo Nemcev, ki je na-seljeno na naseaa ozemlju, uziva z nami ena-ke pravice. Nenaseljeni Nemci pa, ki so na naSe ozemlje prisli radi kruha, so se smeli prostovoljno vrniti med svoje brate, pristne Nemce. Kdor pa je pri nas ostal, bi smeli prifiakovati, da se temu primerno tudi vede in ne ruje proti novi drzavi.
Ali zmotil bi se bil, kdor je kaj takega pricakoval! Doticnik ne bi prav poznal naSih Nemcev pa nemskutarjev. Oni, ki so pri nas osta-li, so se navidezno sicer udali v nove razmere, a le navidezno. Njihovo srce je ostalo nam sovrazno, njihovo miSljenje se pri veci-ni ni izpremenilo nasi drzavi v prilog. Tez-ka ]e ta obdolzitev! Izrekli smo jo ze tudi v nasem listu veckrat, ne brez tehtnih vzro-kov, in ponoviti jo moramo iznova. Zakaj ? V Gradcu so pri Siidmarki ozivili odsek za spodnjo dezelo (Gau Unterland), ki obse-ga nekdanje podruznice mariborskega, celj-skega in ptujskega okraja, ter koroske in kranjske. V pripravljalnem odboru so med drugimi znani H. Wastian, dr. H. Muhl-bacher, bivsi profesor in nemski vodja v Ma-riboru, visji upravitelj W. Klementschitsch, visji sodni svetnik dr. A. Doleschell itd. Ti so izdali na nemske zene in moze v Sloveniji oklic hujskajoce, veleizdajalske vsebine.
Za te Nemce je nasa Slovenija samo „Gau Unterland", ki je iztrgala Nemcem cve-toca mesta in trge, odtrgala stajerski dezeli za zivljenje vazne vinske gorice in rodovitna polja ter nasilno spravila Nemce pod tujo oblast. Zato pozivlja vse Nemce, one v nasi Sloveniji, kakor tudi drugod, naj pristopijo temu odseku, ter pomagajo Nemcem, ki so bili pregnani iz domovine (t. j. Slovenije) ali zive v njej zatirani, v narodno politicnem, kulturnem- in gospodarskem oziru.
Ali ni ta oklic viSek nesramnosti, poln lazi in zavijanj ? Po polomu so se zastopni-ki prebivalstva v Sloveniji prostovoljno izja-vili za novo drzavo.    Da   ni bilo med njimi
nemskih zastopnikov, je umevno. Pa naj li odloca o usoii Slovencev peScica Nemcev, malo pravih, ve6 po sili, ki zive med Slovenci in o d Slovencev ? Ali so Nemci mari vprasali nase slovenske rojake v Gradcu in drugod, ali hofiejo ziveti v nemski republiki ? Mislimo, da ne.
Se  bi pa Nemcem med nami godi kaka krivica v narodno-politicnem,   kulturnem   ali gospodarskem   oziru ?    Najboljsi  odgovor na to pac je, da bi bili mi Slovenci pod nekda-njim nemskim gospodstvom stokrat veseli, ko bi bili smeli uzivati toliko pravic, kolikor se-daj Nemci pri nas.    Dokazov   za   to imamo vse polno zlasti tudi pri nas  v   Ptuju   in   v ptujskem okraju.    Kako silo pa delamo neki nasim   Nemcem ?    Ali   jih   morda pobijamo, kakor so ptujski Nemci in nemskutarji s svo-jimi bratci 1. 1908 pobijali mime Slovence z vednostjo        in        odobravanjem mestnega zupanstva?  Ali smo mari zahtevali   pri   nasem   vladarju,   naj   pokaze svojo trdo pest proti Nemcem,   kakor  je  to zahteval ptujski pasa Ornig kot govornik med nami zivecih Nemcev in nemskutarjev 1. 1918 od cesarja Karla proti nam Slovencem ? Ko-ga   smo   mi   izganjali   iz   njegove domovine Slovenije ?   Menda vendar ne raznih uradni-kov, nesposobnih za uradovanje pri nas, ker vecinoma niso znali jezika, pa nas tudi crti-li kot tujci in zagrizeni zatiralci nase narod-nosti ?   Ti so prostovoljno od§li, kamer sodi-jo, med svoje nemske  brate.    Enega  pa res poznamo, ki ima pri nas svojo domovino, ki je   pristnega   slovenskega   rodu,   pa   ne iivi med nami. Ali izgnali ga nismo mi! Moz je ob polomu sam   p'obegnil. Zakaj, bo sam najbolje vedel. Pri   nas ga vsi poznamo. PtujCani se ga bodo najbrze se dolgo spominjali, predno bodo   poravnane   milijonske   vsote,  A jih je Mestna   hranilnica   ptujska dala na njegovo povelje   za   vojno   posojilo.   &irsa   slovenska javnost   ga je spoznala, ko je pokazal svojo „tevtonsko" kulturo 1.   1908   na   udeleznikih Ciril-Metodove  skup§cine,   prislih iz vse Slovenije. Domacini so zivo cutili njegove srce, ko   so   jih   nedoline   kamenjali  in pretepali 1.   1914.   Tak   moz   se  je s a m pregnal, da nemoteno   premisljuje   svoj a   dela   in morda obzaluje, da ni cesar Karel utegnil   vencati njegova dela z obcim pokolom Slovencev.
Takih in enakih ljudi je §e med odiSlimi Nemci, pa tudi med onimi, ki so tu doma ali Zive pri nas. Vajeni so bili v prejSnjih casih neomejenega goSpodstva. Dasi v veliki manjsini, so uzivali vse predpravice gospo-dujofiega haroda. Sedaj so jim te predpravice odvzete, zenaSeni so z drugimi sodrzavljani, ktere so preje zanicevali in zatirali. Odtod njihova nevolja, Ali ne bo jim drugo preostalo, kakor da se preuce in prilagodijo razraeram. Pametni njihovi rojaki so to ze storili in vi-dijo, da jim ni nikake krivice. Kdor pa misli, da se morajo vrniti stari casi krivifinega nemSkega gospodstva, in ruje proti nasi drzavi, se ne bo smel pritozevati, ako mu dejanoko pokazemo, da imamo tudi mi toliko mo5i, da napravimo red in 6e tudi s silo. Kdor sebi lasti pravice. da sme sebi v prid po svoje urejevati javne razmere, mora tudi javni oblasti priznati isto pravico, da po svoje ureja svoje razmere in jih brani z vso
mocjo. Kdor je v svojem delu proti drzavi brezobziren, ne zasluzi drugega, da ravna tudi drzava z njim enako, torej brezobzirno. V nasem listu smo ze veckrat javno ozigosali neposteno in krivicno podenjanje nezadovoljnih krogov med nami. Ker moramo po omenjenem graskem oklicu sklepati, da so ti krogi v tesni zvezi z njimi, moramo iznova javno pribiti, da je tako pocenjanje protidrzavno, veleizda-jalsko. Cudimo so, kako more trpeti av-strijska republika, ki hoce ziveti z naso drzavo v dobrih razmerah, da se v njeni sredi po njenih nastavljencih organizuje javna propaganda proti naSi drzavi. Prepricani pa smo, da bodo nase oblasti in naSa drzava posve-tile temu protidriavnemu gibanju vso pozor-nost ter je zatrle ze v kali. Sicer pa ne kli-cimo samo drzavnih oblasti na pomo6, nego poskrbimo saini s svojim srnotrnim delom, da se ne povrnejo vec 6asi septemberskih pobitij 1. 1908 ali brezpravnosti v vojskinih letih, ker tretji izbruh nemske besnosti bi bil hujsi od prvih dveh in bi po odkritem pri-znanju pred Karlom koncal z nasim unicenjem.