St. (1879) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek. 15. avgusta 1985 Cena: 50 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416-2242 Črnomelj ^Je slavil krajevnem praznijo na stadionu odkrili Pomenik članom nogometnega kluba Bela krajina Dr,, !)®MELJ — Za krajevni n, , ’ ki ga tri črnomaljske znui "e aJevne skupnosti pra-in t i v sP°m'n na noč med 11. Drvi La.VŠUSt0m’ ko so leta 1941 sovr . “kranjski borci napadli nRU ovo stražo pri želez-biln^0* mostu v Vranovičih, je p h *.e Posebej slovesno. SZDr S,!9n'k krajevnega odbora nem — an *^°š*r Je v slavnost- 2aS°voru orisal razvoj mesta letu, ko so z dobro pc kraie!°Su° de*ovn>h organizacij in Sl,ičitin skupnost‘ uspeli ure-nai ,, za 170 milijonov dinarjev novo na podro£ju elektrifikacije, ces( nu^eni 'n vzdrzevanja ulic in kraiev prazn'ku so zaslužnim v pr«nani IkupnoStih Podelili več Poikovnik n !" S°bar’ samtetni Bela . . TA ter predsednik NK 1941 rajlna nekaj let pred letom ffltonfeV6 d°bd Polaketo mesta nik lS,adiona so odkrili spome- s°delova|m NK Bela kraJina’ ki so so ga V NOB- Spomenik, ki dansko PraV tako kot spomla-s Pom r.azstav° o klubu, postavili I delovnihCJ° bel°kranjskih občin, JLa ; or8anizacij, obrtnikov in tUpane.°dkril borec in oficir Karel Vojno j 1 ’ ° de'u k'uba pred, med Malnai.r'/>0 niei paJe govoril Tone P°Pestr r S*avnost‘. ki so jo izbora nP?Vf‘ mešanega pevske- ba na Pih J 4Ze ‘Z Tribuč’god' na sk.r ala 1Z Črnomlja, folklor- črnomanla Zelen' JurlJ ter oktet ndeležu osnovne šole, se je manjem° Vel‘k° 'iudi' Z zani' iateljske t°u sPremljali tudi pridani nk n , med veterani m nikj jia ■ Cj? kraJ‘na ter pripad-lz Črnomlja in Vipave. . B. M. Smeli kmetijski načrti Melioracija na 530 ha v dolini Podturnščice — Še zlo-žba zemljišč — V srednjeročnem obdobju nameravajo meliorirati še 2.000 ha VETERANI MED BRIGADIRJI — Ob letošnjem jubileju, 10-obletnici akcije ZMDA Suha krajina, so se v soboto zbrali na delovišču vodovoda Gradenc—Lipje brigadirji nekdanji člani štaba, povabljeni pa so bili tudi drugi, ki so v teh letih tako ali drugače pomagali brigadirjem v Suhi krajini. Za lopate so zgrabili tudi prebiv alci Lašč, ki komaj čakajo, da bo voda iz tega suhokranjskega vodovoda pritekla tudi v njihove hiše. Popoldne so bivši brigadirji v prijetnem pogovoru, ki mu je prisostvoval sekretar RK ZSMS Tone Anderlič, preživeli v lovski koči na Romanci. (Foto: J. Pavlin) ZMAGAL FRANC , GRABNAR VELIKI PODLOG — Aktiv mla-dih zadružnikov pri temeljni organizaciji kooperantov krškega Agrokombinata je v nedeljo pripravil izbirno občinsko tekmovanje 17 mladih zadružnikov in zadružnic za regijsko tekmovanje, ki bo 25. avgusta prav tako v Velikem Podlogu. Pri mladih zadružnikih je bil najuspešnejši v treh disciplinah oranju, spretnostni vožnji in teoriji, Franc Grabnar iz Ardra, drugi je bil Marjan Jelenič iz Globočic, tretji pa Ivan Bogovič iz Velikega Kamna. Pri mladih zadružnicah je bila najboljša Marina Resnik iz Lokev. NAŠEL ŠTIRI BOMBE REGERČA VAS — Ivan Ogulin je v soboto, 10. avgusta, za skednjem v Regerči vasi podiral češnjo. Med izkopom korenin je v zemlji našel 4 italijanske rdčne bombe, ki so tu ležale polna štiri desetletja. Nevaren ostanek iz vojne so tega dne našli tudi ob cesti Bistrica—Grič, kjer je Črnomaljec Martin Orlič odkril topovsko granato. ČRNOMELJ — Pred kratkim so se v dolini Podturnščice začela melioracijska dela na 530 hektarih. Gre za doslej največjo melioracijo v črnomaljski občini, v grobem naj bi bila zaključena do konca leta, vsa zadeva pa bo stala okoli 110 milijonov dinarjev. Investitor je črnomaljska Kmetijska zadruga, osnovno odvodnjo in melioracijske jarke pa dela novomeško Vodnogospodarsko podjetje. Kot rečeno, gre za hidro in agromelioracijo, in to na zasebnih zemljiščih, kjer bodo za intenzivno poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo usposobili 427 hektarov površin. Kar na 120 ha se sedaj razprostirajo zamočvirjeni travniki, kjer kosijo enkrat na leto ali pa še to ne. Večino potrebnega denarja za melioracijo, 80 odstotkov, bodo kot V Posavju ob polletju višje izgube kot lani pogosto največji posavski izgubar in je tokrat sklenil polletno poslovanje z rdečimi številkami le tozd trebanjskega Trima — Jeklene konstrukcije v Dobovi (34,7 milijona), so »prehodno zastavico« tokrat sprejeli Sevničani. Močno je porasla skupna izguba, najvišjo v regiji pa ima Stillesov tozd Stilno pohištvo (114 milijonov din), vse bolj pa izgublja tla pod nogami tudi Rudnik nekovin na Blanci (2,7 milijona). Po periodičnih obračunih za obdobje januar —• junij 1985, ki jih je v kratko informacijo strnila Irena Čargo iz podružnice Službe družbenega knjigovodstva Krško, je od družbenih dejavnosti v Posavju izgubo prikazal Emonin tozd Terfne Čatež (3,9 milijo- KRŠKO — Posavsko gospodarstvo je ob letošnjem polletju imelo za 290,9 milijona din izgub, kar je za 15 odstotkov več kot v lanskem polletju in kar za četrtino več kot lani. Z rdečimi številkami je poslovalo 7 organizacij združenega dela gospodarstva in dve s področja družbenih dejavnosti. Največ, skoraj polovico izgube v Posavju, so prigospodarili v krški občini, kjer so štirje izgubarji. Pionir tozd Togrel neslavno vodi (6,1 milijona din izgube), sledijo Rudnik rjavega premoga Senovo (36,2), Novolesov tozd Bor Krško (36) in Elektrov tozd Elektrodistribucija (0,8). Skupna izguba je sicer manjša kot ob polletju lani, vendar skoraj dvakrat višja kot ob zaključnem računu. Medtem ko so Brežičani najbolj zmanjšali izgube, tudi na račun imevejevega tozda Tovarna avtomobilskih prikolic, ki je bil več let nepovratna sredstva dobili od slovenske zveze vodnih skupnosti, ostalo pa so bančni krediti. Z melioracijo in kasnejšo komasacijo računajo, da bodo na tem območju pridelek povečali za polovico. Računajo, da bodo komasacijo lahko izvedli prihodnje leto do oktobra, kajti vsi formalni postopki za komasacijo so že opravljeni. Nasploh imajo v črnomaljski občini za naslednje srednjeročno obdobje pri intenziviranju kmetijske proizvodnje zelo smele načrte. Za to nameravajo usposobiti kar okoli 2.000 hektarov površin. V izdelavi je že idejna zasnova za pet projektov, in sicer za melioracije v Nerajcu, Dobličah, Petrovi vasi, Semiču in Tribučah v skupni izmeri okoli 700 hektarov, ostale površine pa so tako rekoč po vsej občini. Povsod gre v prvi vrsti za melioracije, kjer je možno, pa bodo izvedli tudi zložbo zemljišč. ^ g MLEKO SE NE SPLAČA KRŠKO — Kmetje spet glasno negodujejo, da ni prav, ker je mleko tako poceni. Največkrat ga primerjajo s ceno kisle vode, ki sama priteče, za mleko pa je treba veliko garanja in tudi stroški so vse večji. Nezadovoljni so tudi z odkupnimi cenami mesa. Zvesti so narodnemu izročilu Planika in Mladi glas iz Toronta v Sevnici SEVNICA — Minuli četrtek dopoldne sta prispeli v to občino folklorni skupini naših izseljencev iz Kanade. Sprejeli so*jih pred Lisco. Rojaki so si najprej ogledali tovarno, sevniški grad, pri znani gostilni Martina Dolinškapasosesrečalis člani boštanjske folklorne skupine. Predsednik občinske skupščine Jože Bavec je društvoma naših izseljencev podelil občinsko priznanje — Medaljo Dušana Kvedra-Tomaža. Prišrčno je bilo na večernem nastopu mladih plesalcev v sevniškem gasilskem domu. Voditeljica obeh skupin, Nevenka Stojan, se lahko pohvali, da ima v daljnji Kanadi kar 125 plesalcev v starosti od 10 do 24 let. Na evropsko turnejo so prišli s 15 pari. Plešejo dosti na Avsenikove viže in na vrsto zabavno glasbenih viž naših izseljencev v Kanadi ter ostale družabne plese. Kako se Slovenci najdemo ne glede na razdalje, je pokazalo tudi snidenje družine Šušterič iz Brežic s kar tremi rojaki iz gostujočih skupin. A. ŽELEZNIK Brez prahu iz Jugotanina? Naložba 100 milijonov dinarjev za čistejši zrak — Dela ______že nova hladilna linija za furfural SEVNICA — V mestu in okolici ne manjka nejevolje zaradi onesnaževanje okolice iz Jugotanina, edine taninke v državi. Zaposlenim v tovarni je neugodno na), le zff"82 tisočakov pa še Srednja zaradi stalnih pripomb. Zadnja leta Jz slaščičarne v bolnišnico ■ ■ zastrupitve s sladoledom je moralo 12 oseb ostati na zdravljenju, med nji-^--------mi 7 otrok — Slaščičarna zaprta — Ni bilo prvič S^bdant^c?^ ® — Adem Jašar Bajrani, lastnik slaščičarne na Cesti UH UQanta 5* uajiam, laMiun siasvuainc na cesti Opreti | ^taneta v Novem mestu, je moral v četrtek, 8. avgusta ob 16. krav?an ° ak Vzrok: množična zastrupitev s sladoledom. rav se je zgodba pričela pi- ^ * iskala' Pop0|Hred°’. ko sta dva občanskih urah v bolnišnici > v želo.yn'5k° Pomoč zaradi bol-v>nožičnCU' prav‘ s‘gna|. da gre za dek, u ° zastrupitev, pa je bil dan vJaVniSko°ie 56 žtir>najst ljudi iskalo tn Ccie bil ,p°mo£. Skupni imeno-BivJS1ie ieHi m?*u razvozlan: vseh šes- Cjla§£i£°arnad°led’VSi Pa S° ga kU" 'OVe nta c, n‘ Triglav na Cesti korneta i 0b8>sea. 1 povsem v središču L *a huj«r> J6 treba zapisati, da je J ob<;a ° ko zastrupitev, saj je om djitrti tu cV osta,° na zdravljenju, Po>o v»1 S.edem otrok. Naj takoj N,clj vese'0 vesti kj joJje J Poročil predstojnik otro- škega oddelka novomeške bolnišnice, prim. dr. Alojz Boh: vseh sedem otrok, ki so jih imeli na zdravljenju, je že okrevalo, čeprav je bila zastrupitev resna in so morali otrokom pomagati z infuzijo. Seveda so v četrtek, takoj po prvem obvestilu, stopili v akcijo tudi inšpektorji in uslužbenci novomeške UNZ. Sanitarni inšpektor novomeške UIS je lokal popoldne zaprl in zapečatil sladolede do odvzema vzorcev. Leti so že v analizi in dokler ne bo opravljena podrobnejša preiskava, bo zaprt tudi lokal. Kajti šele natančna bakteriološka analiza živil, pribora, kot tudi zdravstvenega stanja zaposlenih oseb, bo pojasnila natančen vzrok okužbe sladoleda. Zastrupitev — nujno zlo , £ zaJprav so vs'- ki so bili prejšnji teden v Novem mestu žrtve prjnrUP'!Ve s sladoledom, že okrevali, to ne pomeni, da je ” , zak!jučen, da je sporna te še višina kazni, ki jo bo Post r a,i slaščičar. Nasprotno! Dogodek že sam po sebi zoro' Vrs,° vPra^anJ’ Prvo je seveda, ati se s strožjim nad- ne J!7, Pregledi in večkrat kontroliranimi vzorci zastrupitve odre s PrePre^tei? Odgovor je, žal, ne. Denar je tisti, ki Prem* l V'^° 'n vse^'no preventivnih analiz živil, tega pa je bakt / ne te t0- Naši laboratoriji opravljajo zgolj bitnar,° kemične analize, vse ostalo, denimo, more- te Pr kJls°tnost težkih kovin, pesticidov ali še česa v živilih, Zastru ra^° a^‘ Prezc,htevno opravilo. V takih razmerah tudi Morebiti pa še tole: zastrupitev iz prejšnjega tedna ni prva, ki seje zgodila v tej slaščičarni. Že pred dvajset in več leti je prišlo v tem lokalu, le daje bil takrat lastnik Ademov oče, do hudih zastrupitev — tudi s sladoledom. ________________ B. BUDJA SPET ARHEOLOGI NA AJDOVSKEM GRADCU VRANJE — Na znani poznoantični naselbini Ajdovski gradeč v sevniški občini bodo do konca avgusta potekala nova arheološka izkopavanja. Pred desetletjem je ta dela ob sodelovanju nemških kolegovuspešno vodil pokojni dr. Peter Petru. Raziskovanja sedaj vodita vdova dr. Petruja in Timotej Knific s sodelavci. Odkrivajo zanimive ostanke stare naselbine, kamor so se bili zatekli rimljanski velikaši pred prodirajočimi novimi narodi. tekstilna šola iz Sevnice. Skupna izguba »negospodarstva« je skoraj petkrat višja kot lani v tem času, a vendarle bistveno nižja, kot je bila ob letošnjem prvem trimesečju. P. PERC r . ' ■ ■ 1 BERITE DANES na 2. strani: • Ni zdravja brez denarja na 4. strani: • Z avtobusi v izgubo na 6. strani: • Zakaj je ušel malček? na 7. strani: • Bolezni se požvižgajo na gospodarsko krizo na 11. strani: • Tiho, trepetajoče življenje na 15. strani: • Bo prav kmalu ves svet iz plastike? na 20. strani: • Prišla na obisk, da bi delala • Žalostna veselica v tovarni (kot tozdu ljubljanske Belinke) prizadevajo neugodne vplive zmanjševati, kar se le da. Ob letošnjem remontu so vgradili novo hladilno linijo za furfural. Občasno seje prej pri tej proizvodnji dvignil oblak pare, kajpak z nevšečnim vonjem po tem proizvodu. Nova hladilna linija omogoča, da se mehka voda vrača v kotel. Pri tem prihranijo precej mazuta. Prej so ga na tono pridobljenega furfurala porabili 577 kg, sedaj pa pokurijo na isto enoto skoraj 100 kg manj. Posebno še gospodinje in lastniki avtomobilov se jezijo na nevšečni rdečerjavkasti prah, ki uhaja v zrak iz ciklonov. V tovarni že imajo troje študij, da bi to nevšečnost odpravili. Strokovnjaki namreč menijo, da bi lesni prah od izluženega lesa iz mlinov lahko vpihovali neposredno v kotel. S tem bi cikloni odpadli, del prahu ne bi več uhajal v zrak. Elektroprojekt sedaj pripravlja ponudbo. Predvidena rešitev je izvirna, zato tudi raziskave zahtevajo več časa. Dosedanje raziskave so stale 10 milijonov dinarjev, sama izvedba pa bo veljala okrog 100 milijonov dinarjev. V tovarni bi ta poseg na kotlu radi opravili med ponovnim letnim tritedenskim remontom septembra prihodnje leto. • Neposredno vpihovanje lesnega prahu v kotel bo povečalo tudi izkoristek te surovine. Zaenkrat še ne vedo, kako izkoristiti precejšnje količine 2,5-barske pare. Pred leti kupljena turbina za pogon generatorja namreč ni kondenzacijska, da bi lahko izkoriščala to paro. Proizvodnja lastne električne energije bi prinesla nadaljnje znatne prihranke. A.ŽELEZNIK ZDAJ DELA ZADNJA IZMENA ČRNOMELJ — V soboto, 3. avgusta, so brigadirji iz Radovljice, Ljubljane — Šiška in Radelj ob Dravi zaključili delo v drugi izmeni republiške delovne akcije Bela krajina 85. Brigadirji so dokončali vsa dela v metliški občini in začeli z izkopom vodovoda Stranska vas — Krupa — Movrna vas v črnomaljski občini. Njihovo delo nadaljujejo mladi iz Ptuja in Ljubljane — Bežigrad, ki bodo v Beli krajini ostali vse do zaključka akcije, 24. avgusta. §reUj',ve P°stajajo nujno zlo. Petan ~anes’ v l°rek, ko so nastajale te vrstice, ni bil znan Pa opC n \zr°k okužbe sladoleda. Jo je zakrivila zdravstve-sladohJ zaP°slenih oseb, umazan pribor, so bile v Ip u Pedvoljene primesi ali mu je pretekla uporabnost? Pristo °l€ Se denarnih stiskah inšpektorjev in vseh, ki so Zahoil", sj nar* nas požarnega inšpektorja, ki nam jev p0/ pri ukrepih. V Nami bomo v km* uvedli protipožarne straže.« •' 11 " An ANTON KOREN, predsednik gasilskega društva Sevnica in podpredsednik republiške gasilske zveze: »Ob številnih gozdnih požarih v Hrvaškem primorju sem postal pozoren na ugotovitev njihove RK SZDL, da je razpoložljiva gasilska oprema neenotna, od različnih pi;( ,nj t nikoli preveč preventivnega dclaT« HHtaaaa j> žj. 3*5,(1879) 15. avgust ' kmetijstvo Za vino je odločilno grozdje Mag. Julij Nemanič o mednarodnem ocenjevanju vin za ljubljanski vinski sejem — Najtočnejše ocene so dopoldne, ko degustator občuti rahlo lakoto Kakovostna krma na strniščih Poskusi krških kmetov KRŠKO — Strokovnjaki teme-«ne organizacije kooperantov krškega Agrokombinata so v sodelovanju z republiško raziskovalno skupnostjo in agronomi ljubljanske Biotehnične fakultete začeli s poskusi pri pridelovanju krme na strniščih. . Najprej bodo preizkusili oves in Jaro grašico, ječmen in jaro gtašico, stodnevno koruzo in krm-0' grah ter krmni ohrovt »starški«. Ob žetvi bodo proučili kakovost in oličino pridelka. Tako bodo pri-11 do najboljše krmne zmesi, ki us-heza našim vremenskim in talnim razmeram. Te mešanice dajejo ve-c in kakovostne pridelke, zato Pričakujejo na tako izkoriščenih strniščih več krme, s tem pa tudi Več mleka in mesa. Tehnologija za poljedelstvo pri temeljni organizaciji Agrokombi-nata, inž. Cvetka Potokar, ki bo spremljala pridelavo, meni, da se a na ta način— zaradi primernih sestavin in razmerja škroba ter be-Jakovin — pridelati vso krmo do-ma- Tako pa bi se znebili čakanja na draga krmila s sestavinami iz ^ oza- za katere proizvajalci že lep s zahtevajo doplačilo v zelenih °larjih ali drugih trdnih devizah. A • » V V oejm/sca NOVO MESTO — Prodaja Pujskov na sejmu v Novem mesije bila povprečna, cene pa so iste. Od 182 glav P asičev so jih prodali 108. Za Prašiče, stare od 7 do 10 tednov, 9 ftftnP0? mora*‘ °dšteti 7.000 do in j d‘n’za t*ste Pa> bi so stari a 12 tednov, so bile cene od 9 ®°« do 12.000 din. b “'«ICE — V soboto so na ur m sejmu prodajali 374 stal -V do ‘reh mesecev 228°ž-*' Ustnika je zamenjalo g ztvali, cena za kilogram e teže pa je bila 400 din. Dobro tretjino sadovnjakov čaka sekira Brežičani ne bodo izvažali BREŽICE — Zimska pozeba je v sadovnjakih brežiške občine povzročila za 629,6 milijona din škode, kar predstavlja 11,16 odstotka družbenega proizvoda občine Brežice, doseženega lani. Ker je škoda v vinogradih v tej občini dosegla celo 15,6 lanskega družbenega proizvoda, lahko Brežičani upravičeno govorijo o veliki katastrofi ne le za kmetijstvo, ampak tudi za celotno družbenopolitično skupnost. »Na več kot 100 ha nasadov breskev, jablan, hrušk, ribeza in drugega je hruške viljamovke, ki bi jih lahko izvozili v neomejenih količinah, pobralo v celoti. Tudi breskve niso končale kaj bolje. Črni ribez rozental je odnesel najkrajšo. Čeprav so druge sorte manj prizadete, smo letos odkupili le 40 ton ribeza, lani pa sto ton .več,« pripoveduje Jože Vovk, vodja sadjarske proizvodnje v brežiški Agrarii, ki je vodil občinsko komisijo za oceno škode v sadovnjakih po zimski in spomladanski pozebi. METLIKA — Član mednarodne komisije, kije ocenjevala skoraj 1.300 vzorcev vin iz vsega sveta za veliko razstavo vin, ki bo pod nazivom Vino 85 v začetku prihodnjega meseca na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je bil tudi direktor metliške Vinske kleti mag. Julij Nemanič. S tem priznanim strokovnjakom in degustatorjem je ob tej priložnosti tekla beseda o ocenjevanju vin in o vsem, kar sodi k temu. »O ocenjevanju vina, o tehniki po- je prvi pogoj za kakovostna in vrhun- kušanja je napisanih veliko knjig, naj- ska vina. Evropski trg, na katerega bi več francoskih avtorjev. Mednarodno ______________________________________________ ocenjevanje v organizaciji Gospodarskega razstavišča vsekakor upošteva vsa pravila, ki jih je izoblikovala stroka in jih predpisal mednarodni urad za vino, ki ima sedež v Parizu.« — Kako ocenjujete vina? »Gospodarsko razstavišče ima izdelan pravilnik mednarodnega ocenjevanja, v katerem so navedeni pogoji, ki definirajo kvaliteto in količino vina, ki pride v ocenjevanje. Kakovost mora ustrezati zakonom o vinu, veljavnim v deželah pridelovalkah tega vina, vina pa mora biti najmanj 1.000 steklenic.« — Kako deluje ocenjevalna komisija? »Zaradi velikega števila vzorcev vin, delujejo v Ljubljani tri komisije. Vsako sestavlja 7 strokovnjakov, znanih degustatorjev. Vsak član komisije mora biti iz druge države, samo država organizatorica imenuje v komisijo dva člana. Delo vsake komisije vodi predsedstvo, ki ga sestavljajo: predsednik, ki je iz države, ki organizira razstavo, podpredsednik mora biti iz druge države, tretji član pa je enolog strokovni svetovalec. Predsednik in strokovni svetovalec ne ocenjujeta. Predsednik ima možnost in dolžnost, da zahteva ponovno degustacijo kakega vina, če pride do velikih razlik v ocenah posameznih članov, ali če je na ocenjevalnih listkih pripomba, da ima vino nenormalen okus ali napako. Enolog strokovni svetovalec pa pomaga predsedniku in daje pojasnila o kemični sestavi vina.« — In kako se ocenjevanje sploh začne? »Odpiranje steklenic in nalivanje v kozarce poteka tako, da člani komisije tega ne morejo videti. Komisija dela neprekinjeno od 8. do 13. ure in v tem času vsaka komisija oceni največ 50 vzorcev vina.« — Kaj vse vpliva na ocenjevanje oziroma na degustatorja? »Na degustatorja lahko močno vpliva tudi to, kako in kje se vino ocenjuje. Isti degustator lahko isto vino zelo različno oceni v različnih dnevih, prav tako je 'njegova ocena odvisna tudi od tega, v katerem dnevnem času pokuša vino, ali je to pred kosilom ali po njem, prav tako je ocena lahko odvisna od okolja, v katerem poteka degustacija, in celo od oblike kozarca. Seveda vsi ti faktorji bolj vplivajo na manj izkušene degustatorje. Najboljše, najtočnejše ocene so dopoldne, občutki pa so najbolj pretanjeni, ko degustator občuti rahlo lakoto. Pokušnja v kleti ni nikoli tako natančna kot v degustacijski sobi. Tudi vrstni red vin varljivo vpliva na čutnice. Tako suho vino po polsuhem deluje bolj kislo, kot v resnici je. Rdeče oziroma črno vino, segreto na 18 do 20°C, deluje manj trpko, toda močneje po alkoholu, belo vino pa je pri nizki temperaturi manj kislo.« — Od česa je odvisna kakovost vina? »Na kvaliteto vina odločilno vpliva grozdje. Nezrelega grozdja v vinu ni moč prikriti s še tako odličnim kletarjenjem. Nezrelost grozdja pa je mnogokrat pogojena s preobremenje-vanjem trt. To je slabost našega vinogradništva, ki spet izvira iz tržnih razmer, saj imajo slovenski pivci raje kiselkasto vino, ki ustreza tudi pivcem brizgancev. V takih tržnih razmerah je težko motivirati vinogradnike za pridelavo kvalitetnega grozdja, ki pa mi tako radi prodrli, ima jasna merila kakovosti. Organoleptična kvaliteta vina je rezultat ravnotežja med vonjalnimi substancami in elementi okusa, ki regulirajo harmonijo med okusom in vonjem. Na primer: rdeče (črno) vino prenaša višjo kislino, če je polno, alkoholno močno. Zato je priljubljeno slovensko vino cviček vedno tako slabo ocenjeno, ker ima preveč kisline ob nizki alkoholni stopnji. Isto velja za teran.« Jože Vovk Ker je bila to prva taka pozeba od leta 1929, od vrha pa niso dobili nikakršnih strokovnih navodil, sadjarji sprva niso vedeli, kako naj ukrepajo, ker o tem menda v strokovni literaturi še ni skoraj nič znanega. »Orehi se bodo zvečine posušili, tisti ki bodo ostali, vsaj tri leta ne bodo rodili. V Agrarii razmišljajo, da bi kmetom dali cepljene orehe sorte elit, ki že v 4. letu obrodijo in so neverjetno debro prestali obe pozebi,« pravi Vovk. P. PERC Julij Nemanič — Kako je pri ocenjevanju z anonimnostjo? »Zagotovljena je popolna anonimnost. Komisija pri posameznem vinu dobi samo podatek o letniku, barvi vina in razvrstitev vsebnosti sladkorja: suho, polsuho, polsladko, sladko, vse ostalo je anonimno. Samo sklepaš lahko, ali si pil določeno vino, ki ga poznaš kot pivec ali poznavalec. Pri ocenjevanju na Gospodarskem razstavišču sem imel občutek, da sem zasledil cviček, teran sem pa gotovo, ker ima zelo značilen, markanten okus, kraški teran pa je sploh unikat v svetu. Ne morem pa z gotovostjo trditi, ali sem ocenjeval tudi kakšno od petih vin iz metliške kleti, kolikor smo jih poslal v ocenjevanje za ljubljanski sejem. Res pri redkih vinih lahko povsem zanesljivo veš, da piješ prav to vino. Pri metliški črnini je seveda to bolj verjetno kot pri laškem rizlingu, kajti naša črnina je le nekakšen vinski unikat, sem pa opazil, da je organoleptično zelo podobna nekaterim vinom iz Južne Amerike.« ■ — Vina iz metliške kleti so se v tej močni konkurenci izvrstno odrezala, saj so tri vina dobila veliko zlato medaljo, eno zlato in eno srebrno medaljo. »Seveda smo tega velikega uspeha vsi zelo veseli. Dejstvo je, da so vsa vina, ki so dobila veliko zlato medaljo, se pravi arhivska in vrhunska metliška črnina in kakovostni laški rizling, narejena iz grozdja z naših plantaž. Kvalitetno trgatev je lažje organizirati na lastnih plantažah, kajti tujeopravkaz manj ljudmi, lahko odredimo tehniko in kvaliteto trgatve, česar v zasebnih vinogradih ne moremo. Tam se lahko zgodi, da zvečer potrgajo, grozdje celo noč stoji in oksidira. Ta uspeh še enkrat potrjuje, da je kvalitetna trgatev nadvse pomembna za kakovost vina. Kar se tega tiče, smo pri naših vinogradnikih že dosegli precejšen napredek, saj se zavedajo, da mora priti grozdje v klet zdravo in nezmečkano, žal pa to še ne velja za vse. Upamo, da bomo imeli kmalu po vsej Beli krajini kvalitetno trgatev.« A. BARTELJ Kmetijski nasveti oreh ni vinska trta oreh01 8roz*jive neme priče spominjajo ponekod v nebo štrleče suhe sad °Ve Ve-*e na 'eto^nj° hudo zimo, kije bolj kot druge razredčila to sto ° ^rst0- Posledice je bilo moč pričakovati, saj oreh prenese do 28 P1", mraza, več pa dalj časa ne. Žal oreh ni vinska trta, žal v tem tud ’ n' deležen skorajda nikakršne pozornosti ne v gojenju pa le(',ne v agoniji. Zaradi njega si nihče ne beli glave, čeprav je prav *nja zima izzvala priložnost, da se zanj kaj naredi. a?lreč, kjer je orehovo drevje zajela pozeba, bi lahko poskrbeli zad° obnovo. Oreh je bil v kmečkem sadovnjaku vseskozi tisti nJi postržek, za katerega je bilo vse dobro, če je uspeval, prav, če taž^heirnsko elekcijo št. 139, kot postranske pa haloze, maribor, ^ or t, Par*zjen> šejnovo, drjanovo in še nekatere. Res je cepljen ^ 7 h precej drag, vendar je ob njerri prijetno pomisliti na prihodnost. , rodi že v tretjem ali četrtem letu, ne tako kot semenjak, ki v J u«etem _______________ r\_____i___:i_____i____:i__:x___________x____^ etem ali petnajstem. Da o drugih prednostih ničesar ne rečemo. Inž. M. LEGAN REK A, KOČEVJE — Krompirjeva bolezen »črna noga« pustoši po delu krompirišč v Liki. Po prvih ocenah znaša škoda okoli 30 milijonov dinarjev. Bolezen smo za drage devize uvozili s Škotske s posredovanjem nizozemske firme. »Črna noga«-je bolezen, s katero se pogosto srečujejo evropski kmetje, znana pa je tudi pri nas. Prepoznamo jo po tem, da počrni dolnji del krompirjeve cime, gomolji pa razpadajo in imajo neprijeten duh. Če okužbe ne opazimo pri kontroli semenskega krompirja, lahko pride do ogromne škode. V zavodu za krompir v Stari Sušici, ki opravlja strokovno kontrolo tudi za občine na meji s Slovenijo pravijo, da bodo storili vse, da se bolezen ne bi razširila na njihovo območje. Pravijo, da pomagajo pri zatiranju bolezni in uničevanju okuženih "nasadov. Posle- dice okužbe so, da na poljih povprečno pet let ni možno, saditi krompirja, paradižnika, korenja, čebele ter njim podobnih poljščin in vr- Pri medobčinskem veterinarskem inšpektorju v Kočevju smo zvedeli, daje več sindikatov v delovnih kolektivih za svoje člane nakupilo v drugih repu blikah večje količine svinjskega mesa. V eni teh republik pa so v zadnjem času odkrili štiri žarišča nevarnih nalezljivih bolezni pri prašičih. Pazljivost torej ne bo odveč tudi pri mesu. tnin. Najbolje je take njive zasejati z mešanico detelje in trave. Uvoz »Črne noge« je draga šola za uvoznike in vse kmetijske proizvajalce, očitno jepri izbiri semenskega krompirja potrebna velika previdnost in strokovnost, te pa v Liki najbrž ni bilo. J. PRIMC EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja- Tit Doberšek Odpornost sort trt proti zimski pozebi Da je renski rizling proti zimski pozebi razmeroma odporna sorta trte, o tem sem pisal v zadnjem prispevku na tem mestu v Dolenjskem listu. Po ugodni oceni se bo marsikateri vinogradnik vprašal, zakaj te sorte, ki daje naj-boljše belo vino, ne sadimo v več-ji meri. Glavni vzrok, da ta odlična bela sorta trte med vinogradniki ni bolj razširjena v naših krajih (renski rizling je glavna in najbolj razširjena sorta trte v Zahodni Nemčiji, zlasti ob Renu), je v skromnem, čeprav kakovostnem pridelku. Sorta je nagnjena k osipu grozdja v času cvetenja. Zato je treba saditi res preverjeno odbiro (selekcijo) trt tesorte. Sam sem pred 18 leti dobil to sorto od trsničarja iz Velike Drenove v Srbiji, pa je med temi trtami bilo nad polovico trt osipačev, ki sem jih zaradi prenizke rodnosti izkrčil. Pri jej sorti trt delno rodijo tudi mladike, ki poženejo iz starega lesa. Grozdiči na mladikah so sicer manjši, vendar kažejo, da ima ta sorta, če sadimo odbrane (selekcionirane) trte, veliko biološko vrednost. Sorta pravočasno dozori tudi v manj ugodni jeseni, saj je zrela teden dni prej kot laški rizling. Če je deževno, ne kaže čakati s trgatvijo, ker hitro zgnije in si v naših razmerah ne moremo privoščiti v deževnem vremenu pozne trgatve kot v Nemčiji. Tudi v zelo slabi jeseni pridobi najmanj za 4% več sladkorja kot žametovka. Pri meni, ko je imela žametovka le 12% sladkorja, renski rizling nikoli ni imel manj kot 16% sladkorja, v dobrih letinah pa doseže 20 in več % sladkorja. Kljub bogati rodnosti in drugih odličnih lastnostih te sorte trte pa je vzrok za nizek pridelek pri tej sorti v tem, da ima majhne grozdiče, težke le od 6 do 10 dag. Dolenjski vinogradnik, ki je navajen bogatega pridelka žametne črnine, se zato težko odloči za to sorto, saj je za en grozd žametne črnine treba dati (po teži) kar 5 grozdov kvalitetnega renskega rizlinga. Zaradi majhnega pridelka (predvsem zaradi majhnih, čeprav številnih grozdičev) tesortenanašem območju tudi v bodoče na kaže širiti na splošno, čeprav daje najboljše belo vino in je najbolj odporna proti zimski pozebi. Če pa kljub slabemu pridelku posamezni ljubiteljski vinogradniki, ki ne računajo na velik pridelek, ampak si želijo le kakovostno vrhunsko vino, to sorto le želijo saditi, ne vidim razloga, zakaj tega (zaradi preozkega trsnega izbora za naš predel) ne bi smeli storiti. Tistim, ki se bodo kljub vsemu le odločili za to dobro belo sorto, povem, da trto režemo na dolgo in jo lahko obremenimo z nad 36 rodnimi očmi. V vrstah jo sadimo bolj na gosto, da je trta od trte 70 do 80 cm. Sorta je primerna za lege, ki so odprte proti ravninam, jezerom in rekam, in za lege pod obronki večjih gozdov. Renski rizling ljubi toplo, bolj kamenito, lapornato zemljo, ne mara pa hladne in mokre zemlje. Proti osi-panju pomaga v manjši meri pravočasna pletev (mandanje) mladik, ki nimajo nastavka, in to pred cvetenjem trte. Manjše količineres , kvalitetnega vina lahko vstekle-ničimo na preprost način (za lastno rabo), tako kot sem o tem že pisal 27. junija. Vino te sorte, vsaj v manjših količinah, kaže hraniti v steklenicah, saj vino renskega rizlinga šele pri staranju razvije svoje najboljše lastnosti. Vino te sorte pridelano na jugu, se ne more enačiti s kakovostjo vina renskega rizlinga, pridelanega v severnem vinorodnem pasu, kamor sodijo tudi naši vinogradi. 1 S I S I s I s I s I s I > I s I s I s I s I s I s > I > N I s I s I N I V I I s I s \ I s I N > I > I S I s I s I N I N I S J Stalno zboljšujejo čredo V kmečki skupnosti proizvajalcev mleka Dečno selo — Glogovbrod so skoraj podvojili proizvodnjo DEČNO SELO — Kmečka skupnost proizvajalcev mleka Dečno selo — Glogovbrod je bila ustanovljena julija 1975. Letos je na svojo desetletnico delovanja opozorila z dobro pripravljeno razstavo mlečnih izdelkov, za prizadevnost pa je ob obletnici prejela tudi plaketo krajevne skupnosti Artiče. Franci Pribožič, ki vodi to kmečko skupnost, pravi, da so člani skupnosti od začetkov do danes skoraj podvojili proizvodnjo mleka; leta 1975 so namolzli okrog 190 tisočlitrov mleka, lani pa že 285 tisoč. »Glede na gradnjo novih hlevov in intenzifikacijo pa pričakujemo še večjo proizvodnjo. V skupnosti je združenih 34 članov, ki so močno zavzeti za novosti na področju agrotehničnih ukrepov in pri selekciji molznic. Tesno sodelujejo s pospeševalno službo, kar pomeni, da vedno zboljšujejo čredo, ki ima tako večjo plemensko in proizvodno vrednost. Naj še omenim, da skupnost upravlja z zbiralnico mleka in z osnovnimi sredstvi te zbiralnice. Zbiralnica je najet adaptirani prostor in prva taka in tako zgrajena na območju Ljubljanskih mlekarn,«j>ravi Pribožič. Po desetih letih delovanja lahko rečemo, daje skupnost dosegla dobre rezultate, ki članom zagotavljajo boljši ekonomski in socialni položaj v družbi, kateri dajejo pomembne količine hrane. Ugotavljajo, da bi bili člani skupnosti lahko še uspešnejši, če bi še trdneje sodelovali s pospeševalno službo in med seboj. »Čeprav smo imeli nekaj dobrih akcij, kot so nabava nekaterih osnovnih pripomočkov in strokovni izleti, menimo, da bi bilo v bodoče delo skupnosti nujno še popestriti. Predvsem bi morali večjo pozornost posvetiti izobraževanju pa kreditiranju proizvodnje, saj bi morali biti pri teh gospodarskih težavah deležni večje družbene skrbi,« pravi Pribožič. BREDA DUŠIČ Bela krajina presegla obvezo Od treh slovenskih občin, ki so presegle plan odkupa pšenice, sta obe belokranjski BELA KRAJINA — Samo tri občine v Sloveniji so ob letošnji žetvi pšenice presegle svojo obveznost do skupne slovenske kašče. Med temi tremi sta obe belokranjski občini. V metliški so odkupili 523 ton, kar je 18 odstotkov več, kot je znašala njihova obveznost, v črnomaljski pa so do prejšnjega tedna odkupili 504 tone ali 17 odstotkov več. Resda je glavni odkup končan, vendar zadruge še vedno sprejemajo pšenico. Največ so v črnomaljski občini poželi na območju Gribelj in Cerkvišč, kar je tudi rezultat komasiranih zemljišč. Tu so bili tudi pridelki bistveno višji kot drugje, okoli 4 tone na hektar, ponekod pa so dosegli celo 5 ton na hektar. Plan odkupa so presegli tudi-v Dragatušu. ODKUPILI LE TRETJINO RIBEZA KRŠKO — Letos so tudi pridelovalci ribeza v krški občini zaradi slabih vremenskih razmer pridelali bistveno manj ribeza, kot so pričakovali pri temeljni organizaciji kooperantov krškega Agrokombinata. Zimska in spomladanska pozeba pa še stalno deževje med cvetjenem ribeza so oklestili pridelek kar za dve tretjini od načrtovanega. Tako je Agrokombinat odkupil le 114 ton ribeza. Modrost o vinu Zbral Bojan Ajdič f • Pijanec lahko mijavka, toda nikoli ne bo postal mačka. (Korejski pregovor) • Samo vino ni nikoli krivec. • Vino je najboljši uglaševalec pesnikovih in skladateljevih strun in najboljši uglaševalec razpoloženja družbe. DOLENJSKI LIST IZ NK.ŠIH OBČIN id Tesno in nelikvidno zdravstvo V črnomaljskem zdravstvenem domu do konca tisočletja ne bodo mogli zaposliti toliko ljudi, da bi zadostili republiškim normativom — Dom je že pretesen ČRNOMELJ — Črnomaljski zdravstveni dom, v ovkiru katerega delujeta še zdravstveni postaji na Vinici in v Semiču, skrbi za osnovno zdravstveno zaščito okoli 17.500 prebivalcev črnomaljske občine. Da bi kadrovsko in številčno zadostili republiškim normativom, bi morali v domu nanovo zaposliti 30 novih ljudi, od zdravnikov, zobozdravnikov, zobotehnikov do zobnih asistentk in medicinskih sester. Na kaj takega pa seveda ni moč niti pomisliti, niti do konca tisočletja ne. Ljudje najbolj občutijo pomanjkanje zoboteh- nikov, zato je čakalna doba pri zobozdravniku tako dolga. To se bo kmalu izboljšalo, saj bo že prihodnji mesec zaposlenih 7 zobotehnikov. Čeprav je črnomaljski zdravstveni dom še skoraj nov, zgradili so ga pred devetimi leti, je že postal pretesen, kajti v tem času so nanovo ustanovili dis-panezer za borce, zobno ambulanto za Kljub izgubi enake plače Novomeški izvršni svet je IMV, tozdu Tovarna avtomobilov, in KZ, tozdu Krmila, dovolil izplačilo neokrnjenih osebnih dohodkov po njihovih aktih NOVO MESTO — Prvo polletje letošnjega leta sta v novomeški občini zaključila z izgubo tudi IMV, tozd Tovarna avtomobilov, in Kmetijska zadruga, tozd Krmila. Tovarna avtomobilov, ki je v okviru IMV edina poslovala z izgubo, si je nabrala 1,48 milijarde dinarjev minusa, Krmila pa 9,6 milijona dinarjev. Oba tozda bi morala zaradi izgube izplačevati vnaprej le osebne dohodke na ravni prvega trimesečja po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. Obema pa je občinski izvršni svet na seji pretekli torek dovolil drugače. Tovarna avtomobilov je z vrsto notranjih ukrepov in ob zunanji pomoči vendarle uspela omeniti rast izgube, ki je bila po prvem trimesečju še 1,95-milijardna. Fizični obseg proizvodnje so povečali za 7 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem z 265 delavci manj. Zaloge so v tem času znižali za skoraj 640 milijonov din, s povečanjem cen dosegli cilj iz gospodarskega načrta za letos, da ne gre v prodajo noben proizvod, če poleg neposrednih stroškov ne pokriva še dela posrednih, z dobavnim rokom do 90 dni pa so izključili negativni vpliv višjih obresti. Do konca leta želijo v to.varpj, avtomobilov uresničiti zastavljene cilje in izgubo zmanjšati na minimum. • Upoštevaje vse to je občinski izvršni svet izkoristil zakonsko možnost in tovarni avtomobilov za julij (kot so prosili) dovolil izplačilo osebnih dohodkov do višine po gospodarskem načrtu za leto 1985. Se naprej pa bodo pozorno spremljali vse dogajanje v IMV. Krkin tozd Krmila pesti manjša proizvodnja od planirane zaradi manjše porabe krmil ob krizi v živinoreji. Predvsem se pozna, da ne morejo oskrbovati nove farme krškega Agrokombinata — po planu bi naredili zanje 11 tisoč ton krmil — ki še ne dela, kot je bilo načrtovano. Velike so tudi obresti od posojil za obratna sredstva. Tudi'njim je izvršni svet dovolil ta mesec izplačilo osebnih dohodkov do višine, določene z njihovim samoupravnim sporazumom. Z. L1ND1Č-DRAGAŠ Usklajena Kometova rast Ugodno poslovanje metliškega Kometa METLIKA — Ker pred kolektivnim dopustom še niso bili znani na- EETRTK0V INTERVdU Z avtobusi v izgubo Avtobusnih zvez bi bilo lahko več, če bi kdo pok- rival izgubo na nedonosni progi KOČEVJE, RIBNICA — Direktorja tozda Sap—Stojna Kočevje, Jožeta Mlakarja, smo zaprosili za odgovor na pripombe krajanov od Sodražice in Gore do Loškega potoka in Drage na avtobusne zveze s svetom. — V Sodražici tožijo, da imajo le eno neposredno avtobusno zvezo na dan z Ljubljano, na Gori pa, da imajo le eno zvezo na dan s Sodražico. »Iz Sodražice pelje v Ljubljano res le en avtobus na dan. Vendar peljejo do Žlebiča vsak dan še trije redni avtobusi in en delavski, ki imajo tam tildi zvezo proti Ljubljani. To pomeni, da je možnih kar pet avtobusnih zvez z Lju- Jože Mlakar bljano vsak dan. Podobno je za območje Gore, od koder res vozi iz Vagovke oz. Kržetov do bližnje Sodražice le en avtobus. Vendar pa se je z Gore moč pripeljati v Sodražico še po daljši progi prek Loškega potoka in Boncarja. Menim, da imajo Gorniki pritožbe predvsem zato, ker je vožnja po daljši progi skoraj trikrat dražja. Toda če avtobus ne bi vozil po daljši progi, bi bilo od občinskih sre- dišč odrezanih kar 10 vasi, od tega tri v ribniški občini. Sicer pa je bilo prej precej pripomb iz ribniške občine, zakaj ni avtobusne zveze z Notranjsko. Zdaj, ko zveza je, pa spet ni prav.« — Tudi med krajani KS Draga je že več let slišati podobne pripombe. »Iz Dragarskedolineje s svetom res le ena avtobusna zveza na dan, to velja tudi za Poljansko dolino (Predgrad, Stari trg) in zgornjo Kolpsko dolino (Osilnica). Ni nobenega opravičila, da bi imeli za eno območje več prog na dan kot za drugo. Pripravljeni pa smo organizirati tudi več prog, če nam bo kdo pokrival izgubo.« — Pripombe so bile, da na avtobusnih postajah ni voznih redov in da so avtobusi manj zasedeni tudi zato, ker ne vozijo redno? »Vozne rede so nam ponočnjaki pogosto uničevali. Zdaj imamo vozni red izobešen le v izložbi Ljubljanske banke v Ribnici, in le v Ribnici ter Kočevju smo ga tudi dolžni izobesiti. Vseeno ga bomo še v Sodražici in Loškem potoku, le primeren in zavarovan prostor zanj moramo dobiti. Po možnosti bomo vozne rede izobesili tudi na drugih postajališčih. Tako bodo potniki vedeli, kdaj mora avtobus priti in če ga ne bo, nam bodo lahko telefonirali, da bomo takoj ukrepali. Veliko težav imamo, ker ni primerno urejeno postajališče na križišču v Žlebiču. Sedanje je proti vsem prometnim in varnostnim predpisom. Pripravljamo tudi predlog za boljše avtobusne zveze na progi Ribnica-Sodražica Loški potok, kjer naj bi vozilo po pet avtobusov na dan. Ta predlog, ki je narejen na osnovi želja občanov, pa bo moč uresničiti le, če bo kdo pokrival izgubo, ki bo gotovo nastala.« J. PRIMC IZ NKŠIH OBČIN Novomeška kronika tančni rezultati polletnega poslovanja, jg 450 zaposlenih v metliškem kometu po dopusHH zvedelo, kako je ta delovha organizacija poslovala v prvi polovici letošnjega leta. Vsekakor se lahko pohvalijo, tako kot že’ več let nazaj, da je bilo njihovo poslovanje dokaj ugodno. Tako so v tem obdobju dosegli za 123 odstotkov večji celotni prihodek kot v enakem lanskem obdobju, kar gre v prvi vrsti na račun večjega obsega dela in boljše produktivnosti, saj se je le-ta povečala za 9 odst., seveda je na tako veliko povečanje vplivala tudi inflacija, vendar v manjši meri kot prva dejavnika. Kot pravijo v Kometu, se pri tem pozna tudi to, da so v zadnjem času končno lahko uvozili nekaj novih sodobnih šivalnih strojev. Tudi dohodek se je v primerjavi z lanskim polletjem močno povečal, za 122 odst., čisti dohodek pa za 123 odst., se pravi za toliko kot celotni prihode^, ^ar govori, da Kometovo poslovanje raste zelo usklajeno. Povprečni osebni dohodek se je povečal kar za 91 odst., a še vedno zaos-tajaza rastjo čistega dohodka, kar jev skladu s politiko delitve dohodka. Kljub temu pa je povprečni Kometov osebnih dohodek v prvi polovici leta še vedno sorazmerno majhen — 33.000 dinarjev, zato bodo pri tem v Kometu v drugi polovici leta naredili še korak naprej. V tem obdobju so na konvertibilni trg izvozili za 113 milijonov dinarjev, kar je 48 odst. več kot v lanskem prvem polletju, izvoz na klirinški trg pa je znašal 30 milijonov din in seje v odstotkih povečal bolj kot konvertibilni. Uvozili pa so le za 23 milijonov dinarjev, kar pomeni, da znaša njihovo pokritje uvoza z izvozom kar 490 odstotkov. Večina izvoza na konvertibilni trg je še vedno v obliki storitev oziroma tako imenovanega »lohn posla«, a na Zahod povečujejo tudi klasični izvoz. K dobremu pokritju uvoza z izvozom so pripomogla tudi vlaganja zadnjih let v proizvodnjo domačih reprodukcijskih materialov. A. B. NOVA PRODAJALNA PODPRESKA — V Podpreski v kočevski občini so pred kratkim odprli sodobno prodajalno. Zgradil jo je tozd Mercator-Jelka iz Ribnice. Prostori so precej večji, kot so bili v stari prodajalni, oprema je lepa in sodobna. Trgovina je bila prej v neprimernih prostorih, kjer so bili včasih hlevi. predšolske otroke in šolsko mladino, fizioterapijo, dispanezer za medicino dela, laboratorij pa so sploh pozabili projektirati. Vendar v sedanjih časih ni moč misliti na kakršnokoli razširitev. Kot celotno zdravstvo, je tudi črnomaljski dom v precejšnjih finančnih težavah in so tako rekoč neprestano nelikvidni. Ob polletju so imeli 3,22 milijona dinarjev čiste izgube in za 3,62 milijona din nepokritih skladov. Nekaj dni v tednu delujejo še obratne ambulante v Beltu, Iskri in Rudniku, trikrat na teden v Semiču in dvakrat v Črnomlju pa dela za Iskro in Belt posebna zobozdravstvena ekipa, katere delo financirajo v glavnem Iskra in Belt, delno pa tudi občinska zdravstvena skupnost. Sedaj so od 10 zdravnikov trije specialisti, prihodnji mesec bo njihova zdravnica končala specializacijo iz medicine dela, prometa in športa, na specializaciji je še en zdravnik iz splošne medicine, v kratkem pa bo ena zdravnica odšla na specializacijo iz ginekologije. Poleg tega si v kratkem obetajo še nekaj novih zdravnikov, njihovih štipendistov. »Materialni stroški so se v primerjavi z lanskim prvim polletjem izredno povečali, za več kot sto odstotkov,« pravi Tone Marentič, direktor zdravstvenega doma, »in to gre tako rekoč vse na račun višjih cen materialov, na ceno katerih mi ne moremo prav nič vplivati, saj gre tu za gorivo, elektriko, zobotehnični in laboratorijski material in drugo Potrebe po zdravstvenem varstvu so v naši občini večje, kot so možnosti naše zdravstvene skupnosti, zato ima naša občine odobrena republiška solidarnostna sredstva, a kaj, ko je to samo sklep na papirju, denarja pa ni.« A. BARTELJ Celo življenje na isti cesti Alojz Rogelj je že 36 let cestar — Dokler ni bilo asfalta, je bilo veliko težje — Plača ni dovolj SREDNJA VAS — V 36 letih službe si človek že na bolj mirnih in urejenih delovnih mestih nabere kakšnih hib in nadlog, kaj šele, če je ves ta čas preživel na cesti, kot Alojz Rogelj iz Srednje vasi pri Črmošnjicah, kije začel kot cestar delati s 15. leti, od 16. leta pa mu teče delovna doba. In ves ta čas, poleti in pozimi, podnevi in ponoči, je preživel in delal na cesti, ki pelje mimo njegove vasi in seji sedaj, odkar so jo pred leti posodobili in asfaltirali, reče »partizanska magistrala«. »Čeprav sem poln revme in drugih nadlog, bi rad delal do polne delovne dobe, da bi si tako prislužil tudi celo pokojnino,« pravi Rogelj, sedaj cestar preglednik na odseku med Črmošnjicami in Gabrom, ki pa ga pot in delo privedeta tudi do Črnomlja, saj od Gabra naprej ni nobenega cestarja. »Nekaj jih je šlo v pokoj, nanovo pa pri nas za delo na tej cesti ne jemljejo v službo,« je povedal. »Odkar je asfalt, je delo precej lažje kot prej, sedaj popravljam robnike, čistim propuste, popravljam cestno signalizacijo, naj- manj dvakrat naleto kosimobces-ti. obsekujem grmičevje in podobno. Prej je bilo na cesti izredno težko in naporno delo. V začetku, takrat, koje bilahranašenakarte, smo delali po 10 ur nadan, najhuje pa je bilo pozimi. Koje bila poledica, smo pesek sipali na cesto s tovornjaka z lopatami. Vsa leta sem bil tudi vodja pluga, v začetku smo plužili še s konji in cele noči Jgg , Alojz Rogelj: »Rad bi zdržal do polne pokojnine.« sem tistega hudiča po cesti vlekel. Sedaj je čisto drugače, zimska služba je sodobno urejena, mehanizirana, je pa delo cestarja kljub temu še vedno težko in naporno. Plača se sicer tudi pri nas povečuje, vendar ne tako kot cene. Samo z mojo plačo naša 4-članska družina ne bi mogla živeti, na srečo imamo tudi nekaj zemlje, redimo dve kravi in prašiče, tako da nekako gre,« je pripovedoval Rogelj. A. B. Za turizem in proti njemu Ob Kolpi opozarjajo, da je med njihovimi turisti precej takih, ki bi radi živeli zastonj OSILNICA, KOSTELSKO, POLJANSKA DOLINA — Območje zgornje kolpske doline v kočevski občini je vedno bolj privlačno za turiste in izletnike, saj je morje za marsikoga že predrago. Na območju Osilnice je v poletnih 'dneh dovolj gostov, in to predvsem zaradi podjetnega zasebnega gostilničarja Kovača, ki ima zasedenih vseh 36 ležišč z gosti iz Hrvaške. Na Kostelskem so vsi za kopanje primerni kotički v vročih poletnih dneh zasedeni. Zvečine gre za enodnevne izletnike iz Kočevja, ki jim je tu Kolpa najbližja. Prepočasi se uresničuje zamisel o ureditvi avtokampa med Faro in Vasjo, čeprav se nekateri -kočevski kolektivi zanimajo za postavitev prikolic. Škofjeloški taborniki že imajo urejen taborni prostor pri žagi, ki ga občasno obiskujejo tudi drugi. V krajevni skupnosti Poljanska dolina je že okoli 30 let vikend naselje v Dolu, kjer je zadnja leta vedno bolj živahno, tu ob Kolpi postavljajo zasebniki še šotore. V vodstvu krajevne skupnosti nekateri menijo, naj bi naredili še več za turizem, drugi pa so proti temu. Več ljudi ob Kolpi smo vprašali, zakaj niso naklonjeni razvoju turizma na njihovem območju. Odgovori so po kazali, da imajo slabe izkušnje z nekaterimi kajakaši in kanuisti, kijih je te dni na Kolpi polno, pa tudi z nekaterimi drugimi. Marsikateri »turist si namreč oskrbi hrano kar na poljih obkolpskih kmetov, kjer dobi krompir. koruzo, solato in še kaj. In meso? Tega pa si kar brez dovoljenja ulovi v Kolpi. J. PRIMC Vrtec še ni poln Sprejemajo otroke že od starosti leto in pol dalje IZSELJENCI MED SUHOROBARJI RIBNICA — Pred kratkim sta ribniško občino obiskali dve skupini izseljencev. Ogledali so si muzej suhe robe in lončarstva v ribniškem gradu in še nekatere druge ribniške zanimivosti. Izseljenci so se seznanili tudi z izdelovanjem suhe robe pri suhorobarjih Jakliču, Lovšinu in Bartolju v Sajevcu, kako delata, pa sta jim pokazala še lončarja Bojc in Nosan. Izseljenci so pri izdelovalcih tudi kupovali. J. P. SODRAŽICA — V novem sod-raškem vrtcu, ki je bil odprt za krajevni praznik 25. maja, je bilo junija v dveh oddelkih 40. v treh oddelkih priprave na osnovno šolo pa 47 otrok. Med počitnicami je otrok nekoliko manj, vendar vrtec redno dela. Osnovna šola Sodražica, v sklopu katere deluje vrtec, je že razposlala obvestila staršem predšolskih otrok, da bodo s T. septembrom sprejmali v novi vrtec že otroke od starosti leto in pol dalje. Varstveni čas bo trajal od 5.30 do 15.30, po potrebi pa bo vrtec odprt tudi ob delovnih sobotah. Ravnateljica Zinka Benulič pravi,da bo otrok najmanj za 3 oddelke predšolske vzgoje in varstva, poleg tega pa bodo še trije oddelki otrok, kijih bodo pripravljali na osnovno šolo. Kljub vsemu temu pa vrtec ne bo tako zaseden, da ne bi mogel sprejeti še nekaj otrok. J. P. Zlagoma vsi do telefona Vse območje kočevske telefonskem prometu občine je v avtomatskem — Izjema so le Struge KOČEVJE — Na območju tozda PTT Kočevje, ki obsega občine Kočevje, Ribnica in Grosuplje ter del občine Ljubljana—Vič—Rudnik, je trenutno okoli 4.000 nerešenih prošenj za telefonske priključke, od tega okoli 1.000 v Kočevju in bližnji okolici. Ti bodo dobili telefone postopno predvidoma do leta 1988. Tako je povedal direktor tozda Marjan Krivec, ki je še dodal, da trenutno velja priključek telefona novega naročnika 55.600 din, od tega je40.000din prispevek oz. sorazmerni delež za sis PTT. preostalo pa cena za zgraditev telefonskega priključka. Na območju občine Kočevje ima že skoraj vsaka vas telefon, z območja kočevskega PJT pa je dobilo pri- ključke tudi več Hrvaških obmejnih krajev. Na slovenski strani Kolpe nima telefonskih priključkov le še nekaj manjših vasi in zaselkov v KS Kostel. Napeljati ga je bilo moč zaradi dobrega sodelovanja med temi krajevnimi skupnostmi in PTT. V avtomatski telefonski promet ni na območju občine Kočevje vključeno le še območje KS Struge, kjer je 10 vasi in zaselkov. Vzrok je le ta, da Struge nimajo primerne stavbe. Tu načrtujejo gradnjo večnamenske stavbe za potrebe šole, krajevne skupnosti in PJT. Temelji zanjo so že izkopani, vendar se gradnja zatika, čeprav je posodobitev telefonije in PTJ prometa na tem območju zajeta v srednjeročnem programu PIT in to celo kot prednostna investicija. J. P. CIGAREJA — V prodajalno kru-j ha na Glavnem trgu je prišla Romk* | zavita v oblak cigaretnega dima. C’-| ganete ni dala iz ust niti med naročanjem dveh štruc kruha. Ko joj1 prodajalka opozorila, da se pri njih n( sme kaditi, je puhajoča oseba rekla,h* I je kruh vedno dražji in da so Ro®1 svobodni ljudje, ki lahko kadijo, k*; dar hočejo in kjer hočejo. Kaj storili Sanitarni inšpekciji predlagamo, n# osebje pekarije mandatno kaznuje zaradi strežbe ljudem, ki ogrožaj® kakovost živil. Potem jih bo v trgovin1 š kruhom bolj malo kadilo. SALAMA — Ste že kdaj slišali, h* se mesarjem smilijo stranke: OE veščamo vas, da so tovrstna čustvovanja v porastu. Pred dnevi je namrfč vodja ugledne novomeške mesnice izjavil, da ne ve, kdo bo v bodočnosti51 kupoval in jedel meso. K tej izjavi gaj1 prisilil dopis grosista, v katerem je P1' salo, da milanska salama, ki je staj* minuli teden/1.220 din kilogram, velj* po novem L50O din, naslednji teden pa naj računajo s ceno okoli 1.800 d®1 za kilogram. V manj kot 14 dneh sej1 j salama podražila za polovico! s! Ena gospa je rekla, da ji v bifti' AMD na Otočcu pred osmo ufl’ zjutraj niso hoteli prodati kave* rumom, delavec iz bližnje črpalk* pa je dobil oboje. Najbrž zato, da** mu med natakanjem bencina ne^ preveč tresle roke —il Sprehod po Metliki MALOKDAJ V SPREHODU K® GA POHVALIMO, zato bodo te v* tiče dobrodošle kot dež v suši. Lef besedo je treba reči o natakarjih hotdj: Bela krajina. Čeprav imajo ob večefp dokajšnjo gnečo, so hitri, ustrežljiv’ prijazni. Z obnovo hotela so se obni> vili, kaže, tudi oni. In vsi nosijo bedi1: Slovenija. Moja dežela. Tudi >>čik3' Jakša ŠOLA SE BLIŽA Z NAGLW KORAKI, zato ni prav nič čudnega.' imajo več dela dekleta v Mladini knjigi. Starši si praznijo od dopusl0' že tako izpraznjene denarnice, šol®: pa zahtevajo še to in ono. Denarja® nikoli preveč. Učenke srednje S® tekstilne usmeritve bodo pričele poukom v ponedeljek, 2. septernh(? Med počitnicami so šolo prebelili ’n drugače uredili, tako da bo sPe prostora za čečkanje in druge mlad1, niške traparije. OD TUJIH GOSTOV, KI SE TA VIJ O V HOTELU BELA KRAji' NA, bi se domačini lahko marših naučili. Prvo: dobro preglej jedilni®1 ■cene, šele nato se odloči. DruH®' preveri izstavljeni račun. Tretje: pretiravaj niti v jedači niti v pil H1 iiafl- Skrti se nam zdijo tujci, morda zaD: ker smo navajeni jesti_/ veliko žbcP' piti do onemoglosti. Če bi kdo odd mačinov pil mineralno vodo, bi se® H n a”1 smejalo pol hotela. Pri turistih se zdi to normalno. Črnomaljski drobit, MALICA POD ŠOTOROM —rl. kar v črnomaljskem tozdu Beti L dijo, se je normalni tok dogodkov p spremenil. Zaradi gradnje so del3 začasno prišle tudi ob svojo ir’e? Ker pa. kot je znano, prazen stoji pokonci, so vso zadevo rešil’.j: ko, da so začasno jedilnico pripravj. pod velikim šotorom, ki so ga PoS|fflo, li za tovarno. Sicer pa ni pomemb j kje je malica, ampak kaj je za m3'1 KRUPA NA ŠVEDSKEM RAp1, - O ekološki katastrofi v Beli kraj' točneje o zstrupitvi Krupe s Pt7“*^ pred kratkim tekla beseda na ra Stockholm v oddaji za Slovence, j tni urednik in reporter je P . mikrofon pripeljal Mirjam Bezek.® j vinarko Dolenjskega lista, ki je * jj. dopust preživljala v tej severni d® ,, in jo natančno izprašal o vsej za? , Jako so tudi naši rojaki na skraja evropskem severu tako rekoč iz P »j roke oziroma ust izvedeli, kaj sC.j zgodilo v idilični deželici za Gorja® Drobne iz Kočevja, MUHE V POSODAH — V žbah nekaterih trgovin s kuhi: plastično posodo za' hrano (napP/ v Železnini) je v posodah p®,., crknjenih muh. Ni znano, ali je to ®‘: trgovski prijem za boljšo prodajo C. da kupec dobi poleg posode še plčano meso) ali pa morda leti VS® našo stabilizacijo, vedno nižji sl j dard in pregovor, da v sili vraf muhe žre. / ČRNEGA KRUHA PA Ni |(l Povsem nasprotno je v trgovinah.®;, prodajajo kruh. V glavnem lahko f piš le belega, kar da nepoučenim*,) ti, da je standard pri nas zelo vjtj Potrošniki v glavnem zaman hrep po več vrstah črnega kruha. DOLENJSKI LIST St. 33 (1879) 15. avgusta 19^ IZ NKŠIH OBČIN j IZ NKŠIH OBČIN namesto kulture šport- j rganizatorji letošnjega ribniškega Jma so za predvečer te prireditve, , eJ za 31. avgusta, načrtovali tovostno kulturno prireditev. Zdaj ohs5 °cUočili, da se bo namesto nje že m., it' ^r' doPoldne na kegljišču v do-DiU k j Za&1 ke§|jaški 'urnir. Nasto-in eklpe zdomcev iz Munchna Kočevjaderfmgna Ribnice in zgorela senik in hlev-5. I gusta sta zgorela senik in hlev Fran-„irfVg«ja iz Opekarske ulice v Rib-ra lv'no in stroje so rešili. Do poža-TvS*., ° zaradi igre otrok z ognjem. ■TOČA KLESTILA - Zadnja toča fižnl 0 , lšk‘. °t>čini najbolj oklestila ie tule i ato in Paradižnike. Prizadela žita v lastnike njiv, ki še niso poželi Sirf so čakali na kombajn, raža E V SODRAŽICI - Sod-«ni so zelo zadovoljni, ker pod lipo' m 'rg“ Priložnostni prodajalec že sadielh?' Prodaj,a sadje' PreJ s° si ko s kupili le dvakrat na teden, si da Kajd°bili v sv°i' trgovini. Želijo kot i, dobi,i redno prodajalno sadja, in dr lmaj°v Ribnici, Velikih Laščah Trebanjske iveri Kolinska za arabce — II ufnska Kolinska bo v kratkem s pri-ia no instant otroško hrano prodr-tudi na Bližnji vzhod in v Afriko, la a 3 Pomar3nče in banane naj bi bi-y 'žrabcc‘m in Afričanom najbolj všeč. Kolinski pa res znajo prodati vse, orda bi Arabcem lahko ponudili S ~ Pesek, če bi ga imeli dovolj. BOGATAŠEV PA NI — Komisije , a ugotavljanje izvora premoženja so Po kampanjski akciji kmalu neslavno nile. Trebanjska davkarija že r e.m 'et ni dobila nobene ponudbe za | ziskavo izvora premoženja. Pa ne, a smo že tako obubožali, ali pa mor-a nihče noče tako »nizko pasti«, da bi u očitali, naj se raje zanima zase, na-m«to da tožari... Sevniški paberki sen E DURI —Vse prevečkrat n:j?0Jav'jaj° na vratih gostišča na sev-zaraH1^1 gradu listki, da je lokal zaprt adi tega ali onega razloga. Gosta, je vt potrud! na gfajski hrib, takih pa ma if^ttčni sezoni vse več, to nezani-VaKi sesamo, kako je lahko tako ] na -l|va točka gostinsko neizkorišče- j-PpKETNI ČAS - Sevniška knji-. ® se tudi ob poleti ih popoldnevih oH_Z?everila bralcem. Popoldne ima Prta vrata ob torkih in četrtkih. Ker | žn; ■ ,lge vse dražje, je izposoja v knji-e> kar dobrodošla. Por^rREZ TA1-NIH OZNAK — j nov Smo ° prv' bud' nesreči na Da em m9stu čez Sevnično v Šmarju. 0bnCeS|larji barvo imajo, so dokazali z od o v Jenimi oznakami na vpadnici {rtaavs ga mostu sem. Bojda ni na-daie:Za te oznake na mostu, čeprav bile v,nekakšne pike slutiti, kje naj bi zavj b|avs5zadr,je seje gradnja dovolj d°gn. J**- da bi v vmesnem času lahko Podob 'no. kje narisati zebre, novice -m^OVanje TRAKTORISTOV j vju SQ JV| mladih zadružnikov v Posa-vanja dn< pripravili izbirna tekmo-ristov »a reg!-isko tekmovanje trakto-ho 25 oraniu in spretnostni vožnji, ki Krški a.Vgus,a v Velikem Podlogu. Zveze ru*niki in medobčinski svet sta or' SOc'abstične mladine Posavja Prev^ c e'-!a’ pokroviteljstvo pa je Ždai , r^k'. občinski izvršni svet. •Pet n glejte, fantje, da vas ne bo nted f"1!3*3 kak^na deklina, saj bodo nežn.-i km°valci spet predstavnice ‘fejšega spola... ovo v Brežicah ) \HDNo ' Kažii DLJE DO KRŠKEGA? d0|~'“ ,pot tik ob izstopu iz Brežic že kilo® kafe, da je do Krškega 10 sam e jOV- Na naslednjem križišču, Podoh esto metrov dlje, nas Kršlc znak °P°zori, da je do Brež'*83 samo še — 11 kilometrov! oj** upamo, da v takm »odšteva-Ci i. etrov ni kake simbolike! za up SE VESELIMO — Komisiji da d8°,avljanje življenjskega standar-°Sn l0.vnih ljudi priporočamo, da za nel«.Vn! kazalec jemlje število veselic v na n m kraju- Kje bi bila brežiška obči-ozrca takl lestvici, je jasno takoj, ko se b]a m° po splošnem veseličnem tiin i tar>ju v naših vaseh, kjersevrs-vesei°Vske' ribiške, veslaške, gasilske, riva n *->a se za vsakim veseljem skriti? l' Je Pa *-e dolgo jasno... Let i EKTORJ1 NA DOPUSTU — vin« yreme je dodobra zagodlo brJnuadn'korn’ s tem Pa tudi Dni u mu Slovinu. Kaj bodo brez kak brn*1 količin grozdja, se še ne ve, Kak° s Pr°izvodnjo, pa tudi ne. VeH bodo zadovoljili kupce, še ne °- Bolj jasno bo čez kakih 14 dni. Julij izreden, prej po planu V Čateških Termah so sicer zadovoljni s polletnim poslovanjem, skrbi pa jih pa-______danje kakovosti — Kriv je tudi padajoči življenjski standard ČATEŽ — Julij pomeni za Terme Čatež vrhunec turistične sezone. Letos je svoje k boljšemu poslovnemu rezultatu prispevalo tudi ugodno vreme. Kot pravi Jože Iljaž, analitik, beležijo v juliju viden porast števila nočitev in kopalcev. Dosegli so 17 odst. več nočitev kot v istem mesecu tani. Za dobro polovico je več nočitev tujih gostov, do izrednega porasta pa | je prišlo tudi pri zasedenosti kampa, kjer imajo za 32 odstotkov več nočitev kot lani julija. Lepo vremeje privabilo na bazene nad 60.000 kopalcev, kar je skoraj 40 odst. več od lani. Vse te ugodne številke so za Terme izredno pomembne, saj morajo na vrhu sezone pokriti doseženo izgubo, ki so jo povzročili stroški poslovanja v izvensezonskih mesecih. Analitsko-planska služba poroča, da so v preteklem šestmesečju dosegli planirani poslovni rezultat, tudi izguba je v okviru načrtovane oz. je za dva odstotka nižja. V prvih petih mesecih letos so »ustvarili« 43 milijonov din izgube, ki pa so jo že junija v dokajšnji meri pokrili. Tudi minulo šestmesečje kaže dj^bro zasedenost nočitvenih kapacitet (74 odstotkov razpoložljivih kapacifet je povprečno zasedenih). Največja zasedenost je v hotelih Zakaj ne enotno plačilo? študentski servisi popuščajo pri urnih postavkah KR ŠK O — Ni res, da mladi nebi j hoteli delati, da se hočejo le zabavati in potikati po lokalih. Takole | se postavijo v bran mladih Posavcev v podružnici mariborskega Štu-I dentskega servisa v Krškem. V rokah imajo trden dokaz, da ne go v o-\ ričijo na pamet, v poldrugem mesecu, odkar deluje podružnica v krškem Domu mladih so pridobili kar 500 članov, ta hip pa jih dela okoli 400. Novomeški Študentski servis, ki | ima že nekaj tradicije in 2.200 članov, ta čas posreduje začasno | zaposlitev menda manj kot 200 svojim članom. Sicer pa smo ta servis I podrobneje predstavili v prejšnji številki. Precej mladih Dolenjcev je hotelo dobiti delo prek krške podružnice, ker so zvedeli, da Krčani ne odstopajo od nižje urne postavke \ — 200 dinarjev, marsikje pa študentski servisi pristajajo na j mizerno nizko plačilo za svoje člane. Celo za nekaj starih ti- sočakov na uro so lani ponekod delali srednješolci, študentje pa na tako napitnino in že kar klasično izkoriščanje niso pristajali. Študentski servis Maribor, ki ima s svojimi podružnicami v Celju, Murski Soboti, Krškem, na Ravnah in v Ptuju prek 7000 aktivnih članov, je že nekajkrat da!pobudo, da bi v Šlovenijipoenotili»nagrajevanje« svojih članov, a žal jim z Ljubljančani doslej ni uspelo najti skupnega jezika. Monopoli ali nelojalne konkurence naj bi bili tuji naši družbi, toda ali je to monopol, če se vodstva študentskih servisov dogovorijo, da ne bodo dovolili, da bi jih nekateri kolektivi izsiljevali, češ, da je pri sosednjem servisu ceneje? Krčani in Novomeščani imajo, kot kaže, sklenjen tih dogovor, da sine bodo hodili v zelje, toda tudi to ni dobro za vse mlade, ki bi si radi vsaj med počitnicami prislužili kakšen dinar! D _ r. rLI\ C POSKUS ZA NAGLO »OZDRAVITEV« — Posavski sadjarji si na moč prizadevajo, da bi čimprej odpravili posledice zadnjih letošnjih ujm, predvsem pa škodo, ki jo je povzročila zimska pozeba. Prejšnji četrtek so nam na posestvu v Stari vasi pokazali poskus vezanja na štor požagane ja-blane. Iz žlahtnega dela so na vsakem vzgojili enega do dva poganjka, ki naj bi bili že čez 3 ali 4 leta v polni rodnosti. Na sliki: direktor tozda Sadjarstvo krškega Agrokombinata, mag. Alojz Mustar, in vodja sadjarske proizvodnje inž. Franc Kotar sta zadovoljna z naglo rastjo poganjkov. (Foto-| P. Perc) Rednih obrtnikov vse manj Popoldancev je v trebanjski občini že skoraj toliko kot .rednih obrtnikov — Povprečno gospodarjenje Tak rat pride direktor z dopusta.... TREBNJE — Polletni rezultati I trebanjskega gospodarstva so povprečni. Izgubarjev pravzaprav ni, razen Novolesovega tozda IGK Račje selo, ki navkljub marčevskemu »zdravljenju« vleče še dobrih 50 milijonov din izgube, res pa je, da se ta zmanjšuje. Razveseljivo je, da IMV na Mirni tokrat ne pozna rdečih številk, medtem ko so te, čeprav majhne, presenetile, ker je z njimi postreglo Kmetijsko gospo-| darstvo Slovenska vas. Trimova temeljna organizacija Je-I klene konstrukcije in Dana sicer I povsem zadovoljivo poslujeta, toda ! močno breme kreditov za obratna I sredstva, ki so večji kot celotna aku-| mulacija gospodarstva v trebanjski Z osnutkom dolgoročnega plana I občine do leta 2000Trebanjcimalceka-! snijo. Nimajo denarja, da bi plan naročili, kot si to lahko privoščijo bogatejše občine. Socialno-ekonomski del [ pripravljajo sami, prostorski del pa izdeluje urbanistični zavod Projektivni atelje v Ljubljani. Od leta 1978 občina stagnira, realna rast družbenega proizvoda za 3 do 4 odstotke pa utegne vsaj nekoliko omiliti zastajanje. občini, utegne povzročiti še precej sivih las. S posojili oziroma njihovim vračilom se zna glede na visoke obresti I zaplesti tudi pri mokronoški Iskri. Tesnila in Elma sta spet razveselili z zelo dobrimi poslovnimi rezultati, prav tako Kolinska, čeprav niso tako briljantni kot lani. Pri Dani prodaja zaostaja za načrti, kar si je moč razlagati zlasti z občutnim usihanjem kupne moči in splošnega padca standarda v teh časih draginje. »O drobnem gosopodarstvu že dve leti samo govorimo, premalo pa smo storili. Predlog sprememb obrtnega zakona je prišel prepozno. Zmanjšuje se število obratovalnic, obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, namesto da bi šla gibanja v.nasprotno smer. Drobno gospodarstvo še vedno nima pravih ugodnosti, a tudi usmerjeno izobraževanje je naredilo obrtništvu medvedjo uslugo. V zadnjem letu seje v naši občini močno povečalo število popoldanskih obrtnikov. Število tehje skoraj preraslo število rednih obrtnikov, kar je, v celoti gledano, negativen pojav, čeravno je, gledano ozko, za občinski proračun popoldanec boljši od rednega obrtnika. Za širšo družbeno skupnost pa to ni v redu, ker popoldanec ne zaposluje, ne prispeva družbi toliko kot redni obrtnik. Razmišljamo, da bi popoldansko obrt omejili na storitvene, deficitarneobrti, kot imajo to urejeno marsikje drugod,« pravi predsednica občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Francka Primožič. P. PERC Terme in Zdraviliški dom, precej manjša pa v bungalovih in gradu Mokrice. Zabeležili so za 9 odst. več tujih nočitev kot v enakem obdobju preteklega leta. V bazenih se je do polletja kopalo za 40 odst. manj kopalcev kot lani, kar v analitski službi razlagajo z nenehnim padanjem življenjske ravni delovnih ljudi in s težkim ekonomskih položajem, nekaj pa je krivo tudi izredno neugodno vreme v juniju. Zmanjšalo seje tudi število prehodnih gostov, kar je vplivalo predvsem na manjšo prodajo pijač. Analitiki so še posebej zaskrbljeni ob podatkih, ki kažejo padanje ■ kakovosti poslovanja. Poslabšala seje ekonomičnost poslovanja, manjši je devizni priliv. V glavnem pa so zadovoljni z rezultati prvega polletja, kar pa, kot poudarjajo, jih ne sme uspavati, saj jih do konca leta čakajo še velike obveznosti. BREDA DUŠIČ ZIDARJI NAD OBČINO SEVNICA — Občinsko upravno stavbo bodo dvignili še za eno nadstropje. Tako nameravajo skupaj z občinsko upravo pod eno streho združiti še samoupravne interesne skupnosti. Delo uprave naj bi, kljub temu da na stavbi delajo gradbinci sevniške-ga tozda Betona, teklo nemoteno. Zaenkrat so razkrili pol strehe, da lahko nadzidujejo novo nadstropje. Druga izmena obetavna V brežiškem Agroservisu bolje gospodarijo BREŽICE -— Okoli sto delavcev brežiškega Agroservisa, tozda Agrotehnike—Grude iz Ljubljane, se zaveda, da se bodo v hudih gospodarskih časih obdržali le najmočnejši. Zlepa ne bo več časov, ko seje prodalo karkoli in po karkšnikoli ceni. Čeprav se sprva seveda vsi še niso sprijaznili, daje za kakovostno in varčno gospodarjenje najprej potrebno pričeti pri sebi, pa že letošnji polletni rezultati poslovanja kažejo, da seje pričela spreminjati miselnost delavcev. Boljši odnos do dela, manj izdelovalnih napak, hitrejše obračanje zalog, zmanjšanje stroškov na prodano • V Agroservisu Brežice servisirajo in popravljajo vozila TAM, Iveco, VW—TAS in drugih znamk. Izdelujejo in nameščajo nadgradnje za prevoz brezalkoholnih in alkoholnih pijač, kontejnerje za smeti, zaboje tovornjakov. Izračunali so, da bi z uvedbo druge izmene zaposlili 25 novih delavcev, od tega le enega režijca, s tem pa ustvarili dobrih 8 milijonov din več za osebne dohodke. uro in spoštovanje rokov, vse to naj bi dosegli tudi s predvideno uvedbo druge izmene. Fizični obseg proizvodnje merijo v Agroservisu s številom prodanih ur. V letošnjem polletju, ko je dohodek porasel za 113, po- rabljena sredstva za 72 in čisti dohodek za 120 odstotkov glede na enako obdobje lani, so prodali 70.198 ur. To je za štiri odstotke več, kot so načrtovali. Najnižji izplačani čisti osebni dohodek je bil v prvem polletju 29.484 din, najvišji je znašal 83.306 din, povprečno pa so delavci dobili po 42.600 din. Bojan Malus »Rok popravil vozil se včasih zavleče tudi prek treh mesecev, saj smo pri uvozu rezervnih delov vezani kar na tri režime. Za Magi-rusaje na primer potrebno prek 90 odstotkov rezervnih delov plačati z devizami, ki pa jih naši partnerji navadno nimajo. Zagate rešujemo z odkupom deviz prek siseota, druga pot pa je prek naše poslovne skupnosti,« pravi tehnični vodja Bojan Malus. Zmrzal in toča pobrala pridelek Vinogradnikom le še desetina pridelka grozdja — Nujne davčne olajšave in ugodna posojila tudi za obnovo družbenih sadovnjakov v krški občini KRŠKO — Na območju krške bo s prirezovanjem trt možnaobnova, ker so mladice pognale iz žlahtnega nezmrznejenega dela trte. Na območju krške občine je 1070 hektarov vinogradov, od tega 1010 ha v zasebni lasti. Zimska pozeba bo letos zmanjšala pridelek grozdja za okoli 60 odstotkov, prihodnje leto pa za 16 odstotkov. Zimska pozeba ni prizadela vinogradov tako hudo, da bi jih bilo potrebno krčiti in nanovo saditi. Le na manjši površini bo treba prazna mesta propadlih trsov nadomestiti z dosajevanjem. Zmrzal je prizadela predvsem enoletni rodni les, na izpostavljenih legah pa tudi večletni les. Snežna odeja je deblo zavarovala, zato S konji iz roda v rod Brez konj bi pri Janežičevih z Vrhka težko vse postorili TRŽIŠČE — Pri Janežičevih na Vrhku nikoli ni manjkalo konj. Oče je bil furman, sin Milan, zaposlen na sevniški žagi, pa ima tudi veselje do konj. Na tekmovanje koscev se je v Tržišče pripeljal na lepo obnovljenem zapravljivčku. Ob kobili je bilo za njegovo starost nadvse krotko žrebe. »Oče je vozil premog vse do Trbovelj, na vozu je bil dostikrat tudi les. Največ dela je bil o s krmeljskim premogom. I Milan Janežič Vozili so ga iz jame na separacijo, od tam pa na vagone,« pripoveduje Milan, zakaj so bili konji pri hiši. Časi so se spremenili, rudnik je zamenjala Metalna, pri Janežičevih pa so še vedno konju. »V gozdu pridem s konjem domala do vsakega štora. Gozdarji so dostikrat prisiljeni iskati za delo v gozdu prav bosanske konje,"govori o prednostih teh lepih živali. Pri hiši je okrog 14 hektarov zemlje, največ pa gozda. Zato Milan Janežič že ogleduje okrog za težko kobilo, da bo lažje kos delu. A. Ž. Gabrijel Metelko V nasprotju z nekaterimi drugimi občinami, denimo z brežiško, pa je v krški občini precejšnjo škodo vinogradnikom povzročila tudi spomladanska pozeba. Po oceni občinske komisije, ki jo vodi inž. Gabrijel Metelko, bo pridelek grozdja letos zavoljo spomladanske pozebe manjši približno za petino. Toča je zmanjšala pridelek še za 9 odstotkov. Tako bo zaradi vseh ujm letošnji pridelek grozdja manjši kar za 89 odstotkov. »Komisija je ocenitev škode opravila po dveh kriterjih. Po tistih, ki jih je priporočil republiški komite za kmetijstvo in temeljijo na statističnem poprečju triletnih pridelkov v občini in na številu 3.400 trt na hektar, znaša škoda v vinogradih družbenega in zasebnega sektorja 670,4 milijona din. Po merilih komisije, ki ocenjuje, da so dejansko doseženi pridelki grozdja v občini trt na hektar večje, tudi do 4.500 trt, je škoda bistveno večja — znaša kar 1.067 milijonov din,« pripoveduje Metelko. 9 Škoda po zimski in spomladanski pozebi ter toči v letu 1985 znaša v vinogradih in sadovnjakih v krški občini po prvi inačici 901 milijon din ali’0,6 odst. družbenega proizvoda občine, po drugi pa 1.298 milijonov din ali 0,9 odst. družbenega proizvoda občine Krško, doseženega v letu 1984. Za cenitev škode v sadjarski pridelavi družbenega sektorja je komisija upoštevala strokovne ocene tozda Sadjarstvo krškega Agrokombinata. Prizadetih je bilo blizu 144 ha nasadov jablan, dobrih 81 ha hrušk, nad 27 ha breskev in 10 ha jagod. Škoda zaradi zmanjšanega pridelka sadja znaša 230,8 milijona din. V to pa ni všteta škoda zaradi zmrzali propadlih in obnove potrebnih več kot 20 ha nasadov, saj drevesa še odmirajo med vegetacijsko dobo. Škoda pri zasebnikih, v njihovih intenzivnih nasadih, je zelo majhna razen na nasadih koščičarjev in jagodičevja, zato je niso ugotavljali. P. PERC En delavnik za bolnišnico? Na celjskem območju akcija za dograditev bolnišnice SEVNICA — Tej občini ne manjka težav z zdravstvom. Imajo eno najvišjih prispevnih stopenj iz bruto osebnega dohodka v republiki, vendar za te namene ne zberejo dovolj denarja. Zagata je tem večja, ker naj bi vrnili 30 milijonov dinarjev že porabljene republiške solidarnosti. Na širšem celjskem območju, kamor po zdravstveni plati sodijo sev-ničani, je stekla velika akcija za posodobitev tamkajšnje bolnišnice. Ko je bila bolnišnica zgrajena, je to — V sevniški občini so o tej pobudi, kot smo že poročali, razpravljali na posvetu direktoijev pred dopusti. Na celjskem območju že poročajo o odzivih. Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta minuli četrtek so dali nekaj pripomb na sestavo sevniškega štaba. območje štelo 120.000 prebivalcev, danes pa jih je skoraj dvakrat toliko. Takrat skoraj ni bilo specialističnih ambulant, sedaj pa te ambulante letno obišče 234.000 bolnikov, torej po- vprečno vsak občan s tega območja. Ambulante se stiskajo po kleteh in drugih pomožnih prostorih. S posodobitvijo bolnišnice nameravajo pridobiti 40 sodobnih ordinacij, med njimi prostore za dializo, centralno enoto za intenzivno terapijo in nego najtežjih bolnikov, enoto za transfuzijo krvi, osrednji laboratorij, pet popolnih operacijskih dvoran pa tudi nekaj bolniških sob s skupaj 279 posteljami. Posodobitev so razdelili na deset faz, ves čas pa jih pesti pomanjkanje denarja. Trenutno so sredi pete faze, usposabljajo specialistične ambulante kirurške stroke. Denar, ki so ga letos nameravali zbrati, ne zadošča za predvidena dela. Poseben štab si prizadeva zbrati dodatnih 240 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bi delavci za posodobitev bolnišnice namenili enodnevni zaslužek, a tudi vrste drugih prispevkov ne zanemarjajo. Med temi pobudami je tudi odstopanje denarja za vence na grobove pokojnih. Denar naj bi bil torej namepjen za zdravje, za katero nam tudi v sedanjih težkih časih ne bi smelo biti vseeeno. * *ELEZNIK 33 (16791 15. avausta 1985 DOLENJSKI LIST kultura in izobra- ževanje 50 let slovenskega plantažnega sadjarstva V letih po prvi svetovni vojni so začeli evropski sadjarji preurejati starejše nasade in obnavljati sadovnjake po novem ameriškem plantažnem sistemu v strnjenem razporedu manjšega števila sort enke drevesne oblike, obenem pa so začeli uvajati nove sorte za svežo porabo in predelavo. Novi načini pridelovanja sadja so se iz zahodnih dežel prek Italije počasi širili proti vzhodu, v Slovenijo in druge jugoslovanske pokrajine. Naši primorski sadjarji so na praksi v Pistoji spoznali Farraguttijev in Silvettijev sistem vzgoje gosto sajenih in pritličnih sadovnjakov. Že konec dvajsetih let so bratje Orel v Rožni dolini pri Novi Gorici zasadili prvi plantažni nasad breskev in hrušk po sistemu »novi časi«, kije več kot deset let dajal najvišje pridelke. Temu zgledu so sledili drugi sadjarji na Goriškem, mnogi izmed njih pa so zaradi divjanja fašistov pribežali v Jugoslavijo. Naselili so se v okolici Krškega in Brežic, v okolici Zagreba, na Fruški gori, v Smederevu in v Makedoniji. Vsi za sadjarje in vrtnarje izučeni so na raznih veleposestvih organizirali pridelovanje namiznega sadja in izbranih vrst zelenjave, kasneje pa so sadili svoje, manjše plantaže ter s tem preživljali svoje družine in nanovo pribegle begunce. Naj navedem samo nekaj zelo pomembnih dogodkov in podob. Upravnik Smederevske vinarske zadruge Just Ušaj in Franc Bavdašsta leta 1925 na posestvu bratov Živkovič zasadila nekaj hektarov breskev ameriških sort, kisovzbudileo bčudov anje belgrajskih porabnikov in visoka priznanja »Srpskega poljoprivrednega društva. Na tem primeru in izkušnjah seje po osvoboditvi razvil zelo obširen podonavski sadni okoliš z več tisoč hektari jablan, breskev, marelic, hrušk in jagodičja. V okolici Zagreba je goriški sadjar Zavadlov zasadil prvo plantažico breskev, jablan in hrušk. Ta primer je pritegnil družino Brankovič iz Šempetra pri Gorici. V njeni skupini sta bila sinova Leopold in Milan, zeta Vesel in Marušič. Leta 1935 so se dogovorili s tovarnarjem Milerjem v zagrebškem predmestju, da bodo zasadili 10 ha z breskvami, hruškami, jablanami in jagodami ter s tem postavili temelje sodobnega jugoslovanskega sadjarstva. Plantažo je 12 let vodil Gvido Vesel, sodelovali pa so mnogi drugi primorski sadjarji, najdlje Alojz Bizjak in Gušte Keber. Že pred drugo vojno so se nekateri osamosvojili. Milan Brankovič je odšel na Fruško goro, kjer je z nasadi hrušk in breskev v Beški dosegel rekordne pridelke. Po osvoboditvi se je tam razvilo sremsko središče, eno največjih sadjarskih središč v državi. Iz Zagreba je odšel Alojz Fornazarič v Leskovec pri Krškem, ki je skupaj z drugimi Primorci (Koršiči, Mižigojem) dokazal, da je posavski sadni okoliš med najugodnejšimi sadnimi območji v Sloveniji. Po osvoboditvi so se razvili trije sadni podok-oliši: sevniški, krški in brežiški. Leta 1950 je skupina primorskih sadjarjev iz Milerjeva brega pod vodstvom Gvida Vesela prišla v Slovenijo ter na Osojniku pri Ptuju organizirala prvo večjo plantažo breskev, jablan in hrušk na 20 hektarih. Ko je plantaža zarodila, so leta 1955 poklicali tovariša Vesela v Krško in Leskovec, tovariša Bizjak in Leopold Brankovič pa sta odšla v Ajševico pri Gorici oziroma v Koper. Nastajale so plantaže na Šmarkovskem hribu, na Lavžniku, v Biljah, na Debelem rtiču in v Sečovljah, največja pa je pod vodstvom Gvida Vesela zrasla v Leskovcu, kasneje pa še v Stari vasi, v Rajhenburgu in Kostanjevici. Ob tem so se vzgajali novi mladi kadri, tehniki in agronomi, ki so od starejših pionirjev prevzeli vodstvo slovenskega plantažnega sadjarstva. Menim, da bi morali letos proučiti petdesetlet razvoja plantažnega sadjarstva. Priložnost se nam ponuje v oktobru ob območni sadni razstavi v brežiškem gradu, na leskovški pristavi pa bi morali odkriti spominsko znamenje v čast in zahvalo sadjarjem — pionirjem z Gvidom Veselom na čelu. FRANCE ADAMIČ Manj, a boljše Tozd gugalnikov na Dvoru prodaja kupcem v ZDA, Arabijo in Avstralijo DVOR — Tozd gugalnikov na Dvoru je od Novolesovih obratov med tistimi, ki dobro in uspešno poslujejo. Ves proizvodni program prodajo kupcem iz Amerike, Arabije in Avstralije. Stoosemintrideset zaposlenih letno naredi 140.000 stolov in gugalnikov, za kar iztržijo 3 milijone dolarjev. Letos spomladi so odprli popolnoma nov objekt, v katerem so kompresorska in trafo postaja, kotlovnica in delavnica, v zgornjih prostorih pa obrat družbeneprehrane. Obnovili so tudi fasado stare stavbe, pripravljajo pa rekonstrukcijo lakirnice v starih prostorih kotlovnice. Novi objekt je veljal 50 milijonov din. »Doslej smo delali velike serije, kar je zahteven kupec opazil, saj se je poznalo na kvaliteti. S posodobitvijo, predvsem še lakirnice, pa nameravamo v bodoče narediti manj, vendar z veliko večjo natančnostjo. Z večjo kvaliteto bomo dobili še zahtevnejše kupce,« je o prizadevanjih tega Novolesovega kolektiva povedal vodja tozda Andrej Zaviršek, ki je nedavno skupaj z Vilijem Pavličem obiskal Novolesove poslovalnice v ZDA in se vrnil z novimi zamislimi in načrti. J. P. pisma in odmevi Zdravnik ni hotel pomagati Otrok, ki ga je oklal pes, je v Šentjerneju ostal brez prve pomoči Živim v ZRN, trenutno pa sem na dopustu v domačem kraju. V torek, 6. avgusta, je mojega 7-letnega otroka tako močno oklal pes, da je bila potrebna celo kirurška pomoč. Takoj sem z otrokom odhitela v zdravstveni dom v Šentjerneju, kjer pa meje sprejel le napis, da dežurnega zdravnika ni. V zmedenosti sem spraševala mimoidoče, kje naj poiščem zdravnika. Neki moški mi jepo-kazal stanovanje zdravnika Vizca. Ko sem pozvonila, je vrata odprla ženska in mi odgovorila, da zdravnika ni, ter odšla. Nisem vedela, kaj naj storim. Ponovno sem pozvonila in v tem je po stopnicah prišel moški. Na vprašanje, če je on zdravnik, je odgovoril pritrdilno. Pokazala sem mu otroka in ga prosila, naj da otroku prvi povoj in injekcijo proti zastrupitvi. Hladnokrvno je odgovoril, da on ne bo delal 24 ur na dan in da kdo bo to njemu plačal. Napotil me je z otrokom kar v novomeško bolnišnico. Tu so otroka lepo sprejeli in ugotovili, da je potrebno celo šivanje mišice na roki. Sprašujem se, ali ta zdravnik iz Šentjerneja pozna zdravniški kodeks, če najprej vpraša za plačilo, nudenje pomoči pa odkloni. MOJCA SAAB • •• TABOR ZASAVSKIH PLANINCEV BOHINJ — Zasavski planinci so poletne počitnice preživeli na taborjenju ob Bohinjskem jezeru. Julijaso taborili planinci iz Krškega in Sevnice, tabor pa je 7. avgusta zaključilo 54 brežiških planincev. Povzpeli so se na Vogel, Razor, Rodico, Črno prst, in ogledali slap Savico in se kopali v jezeru. Tabor je bil dobro urejen, za prijetno počutje pa so skrbeli vodja tabora, gorski vodiči, tehnični vodja, vodja za prehrano, sanitarni' referent, kulturni in športni referent. Plačilo za enodnevno bivanje je bilo dokaj nizko, kar pomeni, da se da tudi z malo denarja pripraviti zanimivo letovanje. , BOJAN HORVATIČ Zakaj je ušel malček? VVO Novo mesto pojasnjuje neljubi dogodek V nedavni vesti v Dol. listu sta bila omenjena dva pobega otrok iz vrtca v Ločni. Zavedamo se odgovorne in težke naloge pri vzgoji in varstvu otrok, zato varnosti posvečamo posebno skrb. Otroci pa so individualna bitja, s svojimi željami in potrebami. Marsikateri ima težave s prilagajanjem in vzži-vljanjem v družbeno ustanovo z ustaljenim dnevnim redom ter svoje predstave in želje. Zgodi se, da iz kakršnegakoli vzroka želi domov k staršem. S tem imamo veliko problemov, posebno še, ker marsikaterih staršev ne moremo prepričati, da bi otroka dosledno izročili tovarišici, saj če ga ta ne vidi, tudi ne more' zanj odgovarjati oziroma ugotoviti, da ga ni. Teh primerov je bilo več in smo jih tudi že razčiščevali, saj je bilo v nekaj teh primerov rečeno, češ: »Kakšen je vrtec, saj otroka sploh ne pogrešijo!« Zato še enkrat prosimo: Ne puščajte otrok v garderobi, naparkiriščih, pred gasilnim domom ali pa celo na križiščih. V navedenem primeru so trije otroci še spali, vzgojiteljica pa je ostale otroke usmerila k igri. Ko je pogledala, če še spijo, je opazila, da otroka ni. Preverila je v vrtcu, ugotovila, da ni čevljev in stekla za njima v sosednji blok, kjer je doma. Dobila ga je pri sosedi in mu začelas potrpljenjem razlagati, zakaj naj gre nazaj v vrtec (posredovanje drugih očividcev). Takoj potem je s situacijo po telefonu seznanila njegovo mamico, sjj se o vseh posebnih dogodkih v zvezi z otroci takoj pogovorijo s starši. Za primer pobega z navedeno daljšo odsotnostjo žal nismo mogli ugotoviti, težko pa verjamemo, da seje to tako zgodilo. Kljub temu pa prosimo, da nam oseba, ki je posredovala tako informacijo, sporoči na upravo vrtca podrobnejše podatke, saj težimo za tem, da vse zadeve razčistimo. Vsem so tudi znane podražitve živil in energije, vendar zaradi tega nismo štedili pri prehrani. Kvaliteta hrane ustreza biološkim potrebam otroka. Vsi pa vemo, da so okusi zelo različni. Kljub velikim podražitvam na trgu skrbimo za ustrezno preskrbljenost z igračami in učiti. Vzgojno varstvena organizacija Novo mesto Se: Poceni prodano poštenje Pojasnilo najditelja denarja v semiškem hotelu Pred nedavnim je bil v Dolenjskem listu objavljen članek z naslovom »Poceni prodano poštenje«, v katerem me Stane Kočevar iz Križevske vasi 22 na skrajno grd način obrekuje, v svojo pripovedi pa tudi prikriva dejstva. Tisti večer smo s prijatelji kegljali v semiškem hotelu, do okrog 23. ure. Ko sem prišel v točilnico, da bi vrnil ključe kegljišča, sem na tleh našel sveženj bankovcev brez vsakršnih dokumentov, ki bi razkrili lastnika. Denar sem pobral v prepričanju, da ga je izgubil kdo izmed gostov. Vprašal sem navzoče, ali kateri kaj pogreša, začeli so brskati po žepih in mlad fant (nočem omenjati njegovega imena) je izjavil, daje on izgubil denar. Na vprašanje o velikosti zneska ni imel odgovora. Trdil je, da je izgubil dinarje in ne deviz. Izkazalo se je, da je bilo v svežnju 9000 din in 90 kanadskih ter 10 ameriških dolarjev v bankovcih po 10 dolarjev. Natakarici, ki me osebno pozna, sem naročil, naj pove še neznanemu oškodovancu, daje denar pri meni, saj je bila postaja milice že zaprta in denarja nisem mogel oddati. Novica o najdenem denarju se je hitro razširila in naslednji dan sta me obiskala S. Kočevar in njegov sin. Predstavil se je kot lastnik izgubljenega denarja. V razlagi je omenil, da je malo preveč pogledal v kozarec in se tako ni zavedal, kdaj mu je denar padel iz žepa. Razložil Sem mu. da mu bom denar takoj izročil, če bo navedel ustrezno vsoto in vrsto valute. Toda Kočevar je zahteval 140 ameriških dolarjev v bankovcih"po 20 dolarjev in 10.000 din. Kočevarja sta nato pokazala denarnici, polni ameriških in tudi kanadskih dolarjev. S tem naj bi dokazala, da posedujeta dolarje in da obstaja možnost, da bi jih izgubila. Med prepričevanjem je Kočevar vzel najdene dolarje z mize in jih dal v denarnico. Ves čas je govoril, naj tistega, ki bi se še priglasil kot oškodovanec, pošljem k njemu, da ga bo že on »obdelal«. Dinarjev ni nič več omenjal. Nato sta Kočevarja odšla, jaz pa sem močno dvomil, da sta res prava lastnika najdenega denarja. Vseeno sem naknadno Kočevarju poslal 5.400 din, obdržal pa sem 3.600 din, t. j. 10 odst. najdene vrednosti, zato menim, da Kočevarju ne dolgujem ničesar. Zavedam se, da sem storil napako, ker nisem denarja namesto Kočevarjema oddal na postajo milice. Tam bi se izkazalo, da se dejanski in Kočevarjevi podatki o najdenem denarju ne ujemajo. Denar bi bil nakazan, kamor sodi, in ne dvomljivemu lastniku. Denarja torej nisem poskušal neopazno stlačiti v žep in z njim pobegniti, kot to trdi Stane Kočevar. To lahko podrdita natakar in natakarica, ki sta bila takrat prisotna. BRANE ŠTUBLAR Cerovec 6, SEMIČ Čedalje več naposodo Število izposojenih knjig v novomeški študijski knjižnici narašča — Izdelujejo katalog knjig o Dolenjski — Obogatena rokopisna zbirka NOVO MESTO — V Študijski knjižnici Mirana Jarca so letos v prvem polletju našteli 32.402 obiska ali okoli 500 manj kot lani v enakem obdobju, to pa je tudi edini negativni rezultat knjižnice v primerjavi z letom 1984. Izposojaje dosegla rekordnih 84.913 enot, kar je skoraj za 5000 enot več kot lani od januarja do konca junija, bralci pa so segli po 71.796 knjigah in 13.117 revijah. Število nepostreženih obiskovalcev seje znatno znižalo. Nemara je bilo tako tudi zategadelj, ker je bilo na knjižnih policah več nove literature. Čeprav so se knjige podražile, jih je študijska knjižnica lahko nabavila kar 3.350 ali 490 več kot lani. V knjižnici seje zgodilo tudi marsikaj novega. S pomočjo kulturne skupnosti in raziskovalne skupnosti so začeli izdelovati specialni katalog knjig o Dolenjski, kar bo prišlo prav zlasti raziskovalcem in drugim, ki bodo želeli razširiti svoje vedenje o dolenjski deželi. Rokopisna zbirka je od letošnjega prvega polletja bogatejša za nekaj svežnjev enot. Med drugim je pisatelj Pavle Zidar, ki je tej knjižnici odstopil vse rokopise svojih knjig, obogatil zbirko s sedmimi novimi rokopisi. Pesnik in pisatelj Jože Dular je podaril nekaj gradiva iz zapuščine pokojnega pesnika, pisatelja in mladostnega prijatelja Ivana Čampe, knjižnica pa je pridobila tudi več izvirnih ilustracij avtorice Lidije Osterc. • Študijska knjižnica Mirana Jarca je v prvem polletju pritegnila številne obiskovalce s predavanji in razstavami, pripravljenimi ob najrazličnejših priložnostih, sodelovala pa tudi z osnovnimi in srednjimi šolami ter drugimi, ki so potrebovali gradivo, organizacijske in strokovne izkušnje pri pripravi lastnih knjižnih in drugih razstav. Dolenjskega knjižnega sejma, ki ga pomaga pripraviti in ga popestri s svojimi razstavami, posebej niti ne omenjamo. Še zlasti hvalevredno je delo knjižnice z mladimi in za mlade bralce. V okviru tega se skupinski obiski šolarjev kar vrstijo. Iz vrtcev pa je prišlo v knjižnico kar šestnajst skupin malčkov. Otroci so bili najbolj veseli pravljic, ki so jih vsakokrat poslušali kar debelo uro. Najraje se otroci zamudijo v pionirski knjižnici, ki deluje v okviru študijske. Poleg razstav najboljših knjig za otroke so jim v prvem HOČEVAR IN LEBIČ RAZSTAVLJATA V LJUBLJANI LJUBLJANA — V tukajšnji galeriji Equrna je od minulega tedna odprta razstava del slikarja Zorana Hočevarja iz Metlike. V galeriji Krkapaže več tednov razstavlja slikar Tugo Lebič iz Novega mesta, sicer član brežiškega likovnega društva. polletju pripravili skupaj kar 28 ur pravljic. Študijska knjižnica šteje za ustanovo, ki nikoli ne zapre vrat. Pravijo, da so obiskovalci vedno dobrodošli, čeprav pridejo samo kaj vprašat. Sicer pa je dajanje informacij pomembna dejavnost knjižnice. V primerjavi z lanskim letom seje število informacij letos povečalo. j 2. AVTOPORTRETI GREDO NA POT KOSTANJEVICA — Razstava avtoportretov Vladimira Lamuta, ki je na ogled v Lamutovem likovnem salonu, bo potovala po slovenskih razstaviščih. Med drugim jo bodo pripravili tudi v Kočevju in Ribnici. DREVI KONCERT V FRANČIŠKANSKI CERKVI NOVO MESTO — Drevi ob 20. f bo v novomeški frančiškanski cerkvl (oz. cerkvi sv. Lenarta) koncert, n* katerem bosta nastopila violini5' j Alfredo Marcosig in organist Hub«1' | Bergant. Koncert prireja Frančiškan ski samostan v Novem mestu. Vsin ' pnine ne boj vse prostovoljk prispevke pa bodo namenili 25 obnovo cerkvpnih orgel. Ob Lamutovi 70-letnici NOVO MESTO — Devetnajstega avgusta se bo napolnilo sedemdeset let, kar je v družini učitelja Lamuta, kije takrat služboval v Čatežu pri Brežicah, zagledal luč sveta sin Vladimir. Rojenice so mu v zibko položile talent za risanje in določile tudi smisel njegovemu življenju. V Novem mestu, kamor se je preselila Lamutova družina, je Vladimir končal osnovno šolo in se po maturi na novomeški gimnaziji odločil za študij slikarstva in umetnostne zgodovine Na zagrebški slikarski akademiji je študiral na pedagoškem oddelku in po diplomi leta 1941 ostal nekaj časa še na specialki za slikarstvo in grafiko. Zaradi vojne pa specialke ni dokončal. Še več, že leta 1942, ko je bi! honorarni učitelj na novomeški gimnaziji, je moral zaradi sodelovanja z OF v italijansko internacijo. Taborišči Monigo pri Trevisu in Gonars sta vidno zaznamovali njegovo Vladimir Lamut: AVTOPORTRET, suha igla, 1943 življenje in še bolj načeli njegovo razrahljano zdravje. Po osvoboditvi so mu s težavo rešili življenje v ljubljanski bolnišnici. Šele v svobodi pa je mogel zadovoljiti slo po likov- ni ustvarjalnosti. Najprej je prekrižaril domovino in ustvaril bogate cikle na partizanskih poteh in v krajih. koder so šle sovražnikove ofenzive, več dragocenih likovnih zapisov dokumentarne vrednosti p a je prinesel tudi z mladinske delovne akcije na progi Brčko — Banoviči Opravil je še vrsto študijskih popotovanj po domačih pokrajinah in v tujini. Bil je v Parizu, Švici, Neaplju, Benetkah in Rimu pa v Bruslju, Amsterdamu inAntverpnu. Leta 1961. ko je imel za seboj tudi že več tel rednega poučevanja na novomeški gimnaziji in osnovni šoli, je prehodil poti Gorjanskega bataljona in ustvaril svojstven cikel likovnih zapisov. Uveljavi! se je kot eden najbolj nadarjenih, plodnih pa tudi najbolj nemirnih likovnih bardov, kar jih je dala Dolenjska-Nenehno iščoči viharnik na ahasverski poti umetnika, večkrat trpki kot prijazni, se je vedno rad vračal k rodni zemlji, včasih praznovat, česlo pa, da se je napil njenih zdravilnih sokov in njene moči, daje spet lahkovztrajal. Vendar njegovo telo in duh nista zmogla silne obremenitve poslanstva ki si ga je Vladimir Lamut naloži! s tem, da je postal slovenski umetnik. Popolnoma izčrpan si je enajstega marca pred triindvajsetimi leti, še ne sedeminštirideset let star, vzel v Krki šivljenje. In zdaj nas spomin nanj. z vsem, kar je ustvaril, s čimer je obogatil slovensko likovno zakladnico, poveličal Novo mesto in Dolenjsko zavezuje, da se mu Dolenjci vendarle dostojno oddolžimo. Nekaj tega pomenijo razstave, ki občasno potujejo po slovenskih razstaviščih. Tako tudi letošnje, pripravljene ob sedemdesetletnici Lamutovega rojstva. Glavna oddolžitev pa šele sledi, in to naj bi bila Lamutova monografija, ki bo, kot je predvideno, izšla prihodnja leto. j 2. Nova »petletka« po meri potreb? V okviru novomeške kulturne skupnosti se začenja javna razprava o planskem dokumentu za obdobje 1986 — 1990 — Tudi doslej: dejavnost po ustaljenih kole* snicah — Za omenjeno obnovo Sokolskega doma nič v naložbeni vsoti_ NOVO MESTO — Občinska kulturna skupnost je že prve dni julija objavila osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986 — 1990 in tako pred vsemi prebivalci razgrnila oris kulturnega utripanja in pridobitev v novomeški občini do konca tega desetletja. Zdaj seveda pričakuje, da bodo ta pomembni dokument podrobno prebrali in o njem razpravljali. Čeprav je čas dopustov, je zelena luč za javno razpravo že zagorela, stališča, pripombe in predloge iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti bodo zbirali do 20. septembra, ko bo razprava zaključena. Septembra se bo sestala tudi skupščina kulturne skupnosti, obravnavala ta planski dokument in se seznanila z odmevi nanj. V nadaljnji proceduri se bo osnutek spremenil v predlog, nakar ga bodo sprejeli. To pa bo moralo biti prej kot čez štiri mesece in pol, saj bo treba v novo »petletko« stopiti že z vsemi potrebnimi verificiranimi listinami v žepu. Že bežen pogled na osnutek samou- razvijali, izboljševali in posodabljali pravi, postali pozorni tudi na taka P'®’ dvidevanja. Navsezadnje pa ,rnifh škarje in platno v rokah člani delov!" kolektivov, saj bodo oni odločali.29 kaj so pripravljeni združevati denar >" za kaj ne. l.l pravnega sporazuma pove, da bodo v obdobju 1986-1990 imela prednost tri področja: knjiga in knjižničarstvo, varstvo naravne in kulturne dediščine ter ljubiteljska kultura. To je med drugim razbrati že iz členov, ki navajajo naložbeno dejavnost. Tako naj bi prenovili dve stavbi Študijske knjižnice Mirana Jarca ter Križatijo (stavba Dolenjskega muzeja), obnovili pa Sokolski dom. Do konca leta 1990 je za to dejavnost predvideno 74,7 milijona dinarjev, medtem ko naj bi za redno kulturno dejavnost v petih letih zbrali 401.124.000 dinarjev, največje naložbe načrtujejo za leto 1987 (43 milijonov dinarjev). Kako bodo financirali obnovo Sokolskega doma, ta čas še ni znano, saj v omenjeni vsoti za naložbe ni predviden en sam dinar za Sokolski dom. Obseg kulturnih dejavnosti in aktivnosti v občini temelji na ugotovljenih potrebah, povedati pa je treba, da velepomembnih noyosti v novi »petletki« ni pričakovati. V glavnem naj bi to, kar je že v minulih letih dobilo t ako imenovano domovinsko pravico, pa naj imamo v mislih knjižničarstvo, muzejstvo, prireditve ali kaj drugega. Morda se bo nekoliko bolj okrepilo založništvo, saj v enem od členov piše, da bo kulturna skupnost omogočala izdajanje za Dolenjsko pomembnih del in del mladih, še ne uveljavljenih avtorjev. Omenjena je tudi potreba po polpoklicnem gledališču, a spet le »prizadevanje za ustanovitev«. Očitno je, da bo treba do takih reči priti prek dodatnih aktivnosti, saj Novo mesto najbrž ne more v nedogled čakati na zmožnost v okviru kulturne skupnosti, če naj bi tudi v tem pogledu okrepilo svojo vlogo pokrajinskega, dolenjskega kulturnega središča. Nikakor ni namen sestavka pokazati na sporne ali težko sprejemljive točke v osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana za novo srednjeročno obdobje. To smo omenili zato, da bi delegati in drugi zainteresirani, ki bodo sodelovali v javni raz- Imenovan odbor za 200-letnico^ Jubilej šole v Loškem potoku — Na proslavo bodo povabili tudi MM' ko Planinc LOŠKI POTOK — Svet osnovne šole Loški potok je v sodelovanju z vodstvom krajevne skupnosti že imenoval pripravljalni odbor za proslavo 200-letnice šolstva v Loškem potoku. Odbor vodi predsednik sveta KS Janez Rus. Osrednja slovesnost bo junija prihodnje leto. Za pomoč i" sodelovanje pri izvedbi proslave bodo zaprosili okoli 200 organizacij združenega dela iz vse Slovenije. To so tiste OZD, s katerimi šola že zdaj tesno sodeluje. Sklenili so, da bodo na slovesnost povabili najuglednejše družbenopolitične delavce iz Slovenije in Jugoslavije. Med vabljenimi bo tudi predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc. J. P 6 DOLENJSKI LIST St. 33 (1879) 15. avgusta 1985, BOLEZNI SE POŽVIŽGAJO NA GOSPODARSKO Podobno kot v vsej Sloveniji je zdravstvo tu-v novomeški občini oz. v vsej dolenjski regiji 2adnjih dveh desetletjih izredno napredovalo n to tako po obsegu dejavnosti kot po kvaliteti oritev, kar je seveda tudi rezultat velikih vla-~Janj v nove prostore, opremo in kadre, česar P*> Žal, ni nikoli dovolj. Pridobitev iz tega °ndobja je tudi izenačitev pravice vsega prebi-Valstva do zdravstvenega varstva, ki smo jo na našem območju uveljavili med prvimi. Zal pa zadnja leta, ko nas pesti gospodarska kriza, v®e bolj zmanjkuje denarja za financiranje °bstoja, kaj šele nadaljnjega razvoja zdravstva, l1 sm° ga spravili nekako na raven najrazvite-' h držav ter za ohranjanje takega zdravstvenega standarda, kot smo ga imeli doslej. Marsikdo bi ob tem začel z naštevati malo ojorje stvari, ki da v zdravstvu niso v redu in naj bi. urejene, spremenjene ali drugače organizirane, prihranile prenekateri dinar. Verjetno bi mel v marsičem celo prav. Ampak vse resne-|ših In utemeljenih opozoril iz zdravstva ter izračunov, koliko sredstev potrebujejo, da bodo ahko vsaj približno sestavili konec s koncem, tako da zdravstveni standard ne bo bistveno Padel, ne bo mogoče v nedogled odpravljati z rahlo pretirano brezskrbnim »ti iz zdravstva že 8Pet izsiljujejo«, kar je, žal, še kar precej pogosto slišati. Ne bo mogoče, ker gre za dejavnost, ki je izrednega pomena za splošni družbeni napredek, saj ohranja in vrača zdravje ljudem. Prav gotovo drži, da bi se dalo v zdravstvu kakšno stvar narediti drugače in jo poceniti. Vendar s tem ne moremo zamegliti dejstva, da namenjamo za zdravstvo vse manjši delež družbenega proizvoda, kar zaenkrat boli in skrbi v glavnem le zdravstvene delavce. Leta 1979 so v novomeški občini namenili zdravstvu 6,1 odstotka družbenega proizvoda, leta 1983 le še 3,9 odstotka. Nekateri menijo, da zdravstvo preveč maha okrog s tem podatkom. Morda. Toda ostaja dejstvo, da dajemo zdravstvu realno vse manj denarja. Ob tem materialni stroški vseskozi pošastno naraščajo (samo letos so doslej že skoraj 100 odstotkov), veča pa se tudi obseg zdravstvenih storitev, saj bolezni očitno nimajo razumevanja za naše gospodarske zagate in splošno težaven položaj, ki je na Dolenjskem še bolj očiten kot drugod že zaradi IMV. V takem položaju, ko zdravstvo zase (in vsi mi zanj) ne ve, kaj bo jutri, čeprav se je doslej za najhujšo stisko še vedno našla rešitev, je planirati razvoj za naslednjo petletko, pa celo vse do konca stoletja, seveda vse prej kot enostavno. Povsem jasnih je le nekaj reči. Na Dolenjskem v primerjavi z drugimi območji Slovenije izrazito zaostajamo po higienski oskrbi s pitno vodo, po urejenosti naselij, kanalizacij, deponij, po čistilnih napravah, po čistosti zraka in tal itd. Prehrana in življenjske navade niso primerne načinu življenja. V zadnjih treh letih je bila tudi smrtnost bistveno večja od dolgoletnega povprečja, za kar je vprašanje, če je razlog samo staranje prebivalstva. Med boleznim!, ugotovljenimi ob prvih obiskih zdravnika v splošnih In specialističnih ambulantah, so na prvem mestu bolezni dihal (največ obolevajo otroci, število ugotovljenih obolenj dihal pa je tudi v rahlem porastu), sledijo poškodbe, bolezni živčevja in čutil, prebavil itd. V zadnjem času naraščajo tudi nekatera druga obolenja (jetra, ledvična), kar je verjetno tudi posledica vpliva škodljivih snovi na nas, za katerega niti ne vemo. Število ugotovljenih bolezni na tisoč prebivalcev se je v novomeški občini povečalo od 1.759 v letu 1974 na 1.884 v letu *983. Skoraj vsak občan je torej v povprečju zbolel dvakrat na leto, zdravnika pa obiskal več kot petkrat. Precej visoka (višja kot v Sloveniji) je na Dolenjskem stopnja hospitalizacije, medtem ko se zmanjšuje ležalna doba v bolnišnici. Zadnja leta narašča tudi stopnja invalidiziranja (število na novo invalidiziranih oseb na tisoč aktivnih prebivalcev). Leta 1977 je bila ta stopnja 7 odstotkov, predlani že skoraj 10 odstotkov, verjetno pa bo naraščalo še naprej, saj so pred upokojevanjem prve povojne generacije. Ker je verjetno vsakomur jasno, da nismo in gotovo še dolgo ne bomo tako bogati, da bi lahko bistveno izboljšali osnovne življenjske razmere, bi človek pričakoval, da bomo za zdravstvo v prihodnosti predvideli več sredstev — ljudje so tako in tako že prislovično pripravljeni dati vse za zdravje — da bo lahko vsaj zdravilo, če že ni sposobno preprečevati. Malo je namreč verjetno, da se slabi osnovni življenjski pogoji (voda, zrak, hrana itd.) ne bodo odrazili na zdravstvenem stanju prebivalstva, da ga ne bodo poslabšali. Zdravstvo zatrjuje, da bi morali za to področje namenjati v bodoče vsaj 5 odstotkov družbenega proizvoda, če naj pri- bližno opravlja svojo nalogo: Pa rii;vi^etl tako. Predvideni srednjeročni načrt je ža zdravstvo restriktiven, očitno dosleden v prepričanju, da mora tudi zdravstvo deliti usodo gospodarstva, ki mu gre res težko, posebno še na Dolenjskem. Ampak neka meja, žal, je, preko katere siromašenje zdravstva ne bo mogoče (sploh ne gre za osebne dohodke, za katere med ljudstvom vlada prepričanje, da so v zdravstvu previsoki), če si nočemo splošnega stanja še bolj »zakuhati«, kot smo ga že. Je upanje, da se bomo pravočasni? zavedli in da bomo takrat sploh sposobni še kaj ukreniti? T o bo pač pokazala šele prihodnost. ZDENKA LINDIČ - DRAGAŠ 14HPRIL06A V neobvezen premislek KRATEK STIK Dragoslav Markovič, član predsedstva CK ZKJ, je nedavno izgovoril naslednjo misel: »Ko govorimo o več kandidatih za isto funkcijo, bi dejal: preprosto povedano, zakaj bi bili ljudje istih idejnih opredelitev in pogledov, pripadniki iste partije, eden drugemu protikandidati? V večstrankarskem sistemu je to razumljivo, saj nastopajo pred volilci ljudje različnih političnih opredelitev in z različnimi programi. Če bi mi nastopali tako, bi obstajala nevarnost, da bi v ZKJ posredno vnesli negotovost in frakcio-naštvo.« Ta Markovičeva izjava, mogoče jo je raztegniti tudi na življenje izven okvirov ZKJ, je v jugoslovanski javnosti, katero drugo leto čakajo volitve, naletela na zelo različne odmeve. Odobravanje se je mešalo z ogorčenjem, vmes pa je bilo tudi veliko začudenja. Markovičevo nedvomno avtoritativno mnenje pa je zanimivo soočiti z mnenjem Dušana Pekiča, generala v pokoju in delegata v zveznem zboru skupščine SFRJ. Ta Pekič, ki je, mimogrede pri 60 letih edini upokojenec v jugoslovanski skupščini (!), namreč javno trdi, da v naši državi vladata neodgovornost in sebičnost interesov, da so na nekaterih važnih točkah gospodarstva in držav- nih institucij premalo sposobni, neustvarjalni, neborbeni, nevestni in ne dobronamerni ljudje, ki jih, da je mera še bolj polna, mešajo in ovirajo posamezni politiki. Z neprimernimi parolami, frazami, va-ruštvom. »Ljudje o nas mislijo kot o rogovih v isti vreči,« je povedal general, »največ zamer pa je naslovljenih na najvišja državna in partijska vodstva, ki trdijo, da so popolnoma enotni, neenotnost je po njihovem na drugih ravneh in v drugih institucijah. Deset in še več let vrtimo nekatere kadre po horizontali ali pa jih celo dvigujemo, čeprav se niso dokazali ali imeli rezultatov niti na prejšnjih položajih.« Dušan Pekič nadalje misli, da si nekateri funkcionarji na račun svojega položaja pridobe stanovanje, otrokom pa dobro službo, oskrbujejo se mimo splošne trgovske mreže, v vsakem trenutku jim je zagotovljeno mesto v bolnišnici (ne samo jugoslovanski), predvsem pa ne vedo za muke malega človeka. Po Pe-kičevem mnenju ni važno, po katerem zakonu koga volimo, ampak koga volimo. Če torej prisluhnemo Pekiču, prepričani, da tako ugleden revolucionar pač ne more lagati, razen tega pa je kot vojak navajen na povsem necivilno odgovornost, se ne moremo ubraniti misli, da je Markovič s svojo izjavo napravil kratek stik. Nekatere stvari se preprosto ne ujema-, jo. Da je tako, pa bi moral najbolje vedeti sam Dragoslav Markovič, ki je imel ob svoji nedavni (ne)izvolitvi v najvišje jugoslovansko partijsko telo težave, ki najbrž niso bile posledica, uporabimo del njegovega citata, »istih idejnih opredelitev in pogledov«. MARJAN BAUER Z naravo do zdravja BENEDIKTINKA Benediktinka (Cnicus be-nedictus L.) je enoletna rastlina iz rodu košaric. Doma je v južni Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Benediktinka je do 40 cm visoka močno vejnata rastlina s pokončnim oglatim ter kosmatim steblom in velikimi podolgovatimi suličastimi listi, ki objemajo steblo. Veliki rumeni cvetovi so zbrani v velikih podolgovatih koških, skritih v neenakem vencu, ki ga sestavljajo podporni listi. Benediktinka je nekoliko podobna osatu. Cveti od junija do avgusta. Pri nas raste kultivirana po vrtovih v svoji domovini pa je podivjana. Zdravilna je vsa rastlina. Nabiramo liste, preden rastlina cveti, pozneje pa še cvetove. Zel posušimo v senci in ko je suha, jo drobno zrežemo in spravimo v dobro zapirajoč se kozarec ali škatlo. Benediktinka vsebuje glik-ozidno grenčino knicin, čreslovino, sluzi ter veliko količino kalijevih, kalcijevih in magnezijevih soli ter nekaj eteričnega olja. Slovensko ljudsko zdravilstvo uporablja in priporoča kordo bene-dikto, kot pravijo tej rastlini še drugače, za mnoge težave, tako notranje kot zunanje. Proti črevesnim obolenjem, vnetjem želodca, jeter in srca, kroničnemu pljučnemu katarju, presnovnim obolenjem je zelo učinkovit čaj, ki ga pripravimo tako, da žličko posušene rastline poparimo z dva del vrele vode, pustimo, da se nekoliko ohladi in pijemo po tri skodelice na dan. Tak čaj tudi pomaga or- ganizmu, da lažje prabavi mnogotera zdravila, ki jih mora bolnik uživati. Čisti kri, zboljša apetit in odpravlja prebavne motnje. Posledica vsega tega je ugodno počutje in dobro razpoloženje. Nadalje vpliva čaj ugodno na poljuča in srce, zlasti pri kašlju, katarju, pri srčni slabosti in srčnih motnjah, ki so vzročno povezane s slabostjo želodca in žolča. Učinek benediktinke povečamo, če primešamo po enakih delih še kolmeževe korenine, griževnjak in pelin. Tak čaj pijemo — ohlajen, po požirkih — pri opisanih težavah ves dan. Če so prebavne motnje posledica nepravilne prehrane, se poveča izločanje prebavnih žlez, neprijetno napihovanje popusti in bolnik se kmalu bolje počuti. Čaj krepi tudi ostale notranje organe, čisti kožo, olajša zdravljenje pljučnih bolezni, živčne melanholije, vrtoglavice itd Iz benediktinke si lahko pripravimo tudi tinkturo, insicertako.dadvadela posušene rože namočimo v osmih delih alkohola in postavimo za dva tedna na toplo. Nato precedimo in tako dobimo odlično zdravilo, ki pospešuje delovanje žolčnika in drugih notranjih organov. Če pa namočimo benediktinko skupaj z encijanovimi koreninami in rmanom v belem vinu, dobimo grenak stomahik, ki krepi delovanje prebavil. BORIS JAGODIČ Irski delavci, zaposleni na gradbišču znanega gradbenega podjetja MacAlpine Bu-ilding Society, so stopili v 24-urno stavko zato, ker je firma samo njim (ne pa tudi angleškim in škotskim delavcem) podelila delovne čevlje z napisi »levi čevelj« »desni čevelj«. Irci so menili, da gre za globalno žalitev irskega naroda. Jack Bailey, prebivalec Birminghama, ki je na sodišču nastopil kot priča obrambe, je bil obsojen na tri mesece zapora. Ko mu je sodnik očital, da ne govori resnice, je Jack odprl usta, izvlekel umetno zbovje in ga vrgel sodniku v glavo. Izračunali so, da Američani pojedo vsako leto za dve milijardi dolarjev hrenovk (hot dogs). Če bi vse te klobase postavili v vrsto, bi segale do Lune in nazaj. Ne severni polobli se vrti voda, ki izteka iz kadi, v smer, ki je nasprotna gibanju kazalcev na uri. Na južni polobli odteka voda z urnimi kazalci. Glasba ščurki so ena najbolj odpornih živalskih vrst na svetu. Narava jih je izdelala tako popolne in učinkovite, da se niso v poslednjih 350 milijonih letih spremenili niti za dlako. Tisti, ki bi hotel pridelati pol kilograma pajčevine, bi moral vpreči v delo 27.000 pajkov. • Fagin, mračni možak iz Dickensovega romana »Olivver Tvvist,«, je dobil ime po pisateljevem najboljšem prijatelju Robertu Faginu. Ni poročil, če se je prijateljstvo nadaljevalo tudi po izidu knjige. Obtožen veleizdaje, je Wal-ter Raleigh, eden največjih angleških pomorščakov, prebil v londonskem Towru debelih 26 let. V tem času se je zabaval s pisanjem zgodovine sveta. Ko je bilo pisanja za sedem velikih zvezkov, so prišli ponj, ga odpeljali na morišče in mu odbili glavo. Beseda »silhueta« je nastala iz priimka francoskega politika Etienna de Silhouett-ea, ki ni bil samo izredno vešč politični gobezdač-demagog. ampak tudi spreten polurne-tnik. S škarjami je znal 'z' rezati iz papirja nadvse posrečene profile svojih kolego* — politikov. Tako je Silb ouette utemeljil portretni ni žanr, ki je nekaj desetle užival veliko popularnost. Prvi igrani celovečerni fil®1 so v Angliji posneli leta 1931-Nasiov filma-je bil Izsiljevanja (Blackmail). Po žanru je bil film kriminalka, režiral paga je Alfred Hitchock. PLAVI ORKESTAR Jugoslovanska rock glasba, ki je zadnja leta bolj ali manj dolgočasna, je končno dobila skupino, ki je pognala kri po žilah vsem, ki se zanimajo za dogajanje na naši rock sceni. Plavi orkestar iz Sarajeva je trenutno medijsko najbolj eksponirana domača skupina. Plavi orkestar sestavljajo Saša Lošič—Loša (glas), Mladen Pavičič—Pava (kitara) in dvojčka. Čeremide-Čera I in Čera II, ki igrata bas kitaro in bobne. Stari v povprečju komaj dvajset let so prodali 200.000 kopij svojega debitantskega albuma »Soldatski bal«, kar pa še ni končna številka. Prvi hit z njihovega prvenca je bila sedaj že znana »Suada«. Pesmi, kot so Gujo vrati se, Odlazi nam raja, Šta če nama šoferima kuča, Go-od bye teens in Kad mi kažeš paša, so dovolj močne, da postanejo hit, če to že niso. V Jugoslaviji je šele s pojavom Bijelega dugmeta in njihovim »pastirskim rockom« moč govoriti o nekakšni jugoslovanski rock glasbi in rock kulturi oziroma subkulturi. Žalostno, toda resnično je, da je pri nas rock še vedno subkultura. Dejstvo, da lahko » rock pride na TV le z dobrih izgovorom, na primer, kadar se organizira koncert za lač" ne v Afriki, pove skoraj vse0 položaju rock glasbe pri naS’ V vsesplošni evforiji upora' bljanja folk motivov v rock glasbi pa se naenkrat pojavij0 štirje mladci, ki igrajo na* rodno glasbo na rock ins*' rumentarij. In kako to zveni' Zelo zanimivo! Po tekstovn1 in po glasbeni plati je aktivnost Plavega orkestra * okviru narodne glasbe. Rock’n’roll je bil v začetk® tudi narodna glasba ameriških črncev in nižjih sloja* belcev. Ali so Plavi orkesta^ pravi balkanski rock’n’roll? Na to vprašanje je mogoč® odgovoriti tudi pritrdilno. ZDENKO MATOZ priloga dole OCENA KVALITETE RESTAVRACIJA tudi v sme vasi veseli odpadke,! sgapjajojk jithVOzijb i V Povedat nabiraj in c, vsak dan je v ograji 5 kamion z.odpadki, F ite brskati pošmeteh.t po predpMwto£tŽKi Romi vŠCT^HroSfr j- dolenjsko gostinstvo DOVOLJ ZVEZDIC izboljšala, druga poslabšala, v metliški občini so kar 4 gostilne prešle s treh zvezdic na štiri, v občini Novo mesto imajo dve dobri gostilni več, ena se je poslabšala, na trebanjskem koncu pa so za eno stopnjo napredovale tri gostilne. Na hitro pogledano, je največ dobrih gostiln v metli- ški občini, kjer je le ena od ocenjevanih gostiln dobila 3 zvezdice, vse druge imajo štiri. Nekatera gostišča so visoko ocenjena iz leta v leto. Med takimi je Ludvik Bencik, predsednik komisije za ocenjevanje gostinskih obratov, omenil restavracijo Grad Otočec, Muellerja iz PREMALO zobo- trebcev Ste vedeli, da je v občinah Črnomelj, Metlika, ^°vo mesto in Trebnje kar 6 restavracij in 18 aostiln, ki imajo štiri zvezdice, restavracija Grad Lnočec pa se ponaša celo z najvišjim odličjem-Petimi zvezdicami? Podatek, da je na ožjem “°lenjskem toliko »dobrih gostiln«, kot bi dejal Andrej Šifrer, prijetno preseneča, nobenega dvoma pa ne bi smelo biti tudi o tehtnosti in kalnosti ocen, saj so delo komisijelza ocenjevanje kvalitete gostinskih obratov pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko. Komisija j® ocenila 50 gostinskih obratov, 11 restavracij in J9 gostiln, dela se js lotila na temelju samoupravnega sporazuma o označevanju kvalitete gostinskih obratov, ki sta ga leta 1982 v imenu •ečine slovenskega gostinstva in turizma podpisala Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije in Zveza obrtnih združenj Slovenije. Priloga omenjenega samoupravnega spo-azuma so merila za ocenjevanje restavracij, gostiln in specializiranih gostinskih obratov. Po |eh merilih lahko dobi restavracija glede na -rejenost okolja, zunanji videz, opremljenost in rejenost gostinskega obrata, kakovost, obseg skrK3^'n Ponudbe, opremljenost prostorov in . ,.fa prijetno počutje gostov od 0 do 90 točk, nai pa od 0 do 70 točk- Zanimivo je, da daje nahuf to^k (52 pri restavracijah in 41 pri gostil-skih akov°st, obseg in način ponudbe gostin-nau s*°ritev. Merila poznajo tudi nekakšne pe-teJ Adbitne točke (do 20), ki so posledica v c j j"??6 m letu izrečenih ukrepov s strani inšpek-krit t drugih služb, usodna pa je lahko tudi redl-u’ izrečena v javnih glasilih. Slednje je eden nari Primerov neposrednega vpliva novi-levega dela na življenje in delo soobčanov. Cajlal mora imeti gostinski lokal s petimi zvezdi-Med drugimi pogoji zahtevajo merila tudi Včeraj Montreal, les Split - jutri Moskva GOSTIŠČA S ŠTIRIMI ZVEZDICAMI Dorka Samarin, Kočevje 10 a, Črnomelj; Jože Skubic, Pod lipo 4, Črnomelj; Anton Veselič, Podzemelj 17; Marija Badovinac, CBE 10, Metlika; Peter Badovinac, Jugorje; Mira Popovič, Hrast pri Jugorju; Slavko Brunskole, Hrast pri Jugorju; restavracija hotela Metropol, Novo mesto; restavracija hotela Kandija, Novo mesto; restavracija Pri vodnjaku, Novo mesto; restavracija Breg, Novo mesto; restavracija zdravilišča Šmarješke Toplice; gostilna Prinovec, Šmarješke Toplice; restavracija Motel, Otočec; Franc Pavlin, Mačkovec 31; Anton Vovko, Ratež 8; Slavko Turk, Maharovec 13; Janja Koželj-Pirc, Dobruška vas 36; Janez Leskovar gostilna Marinč Škocjan 37; Frana Opara, Golijev trg 13, Trebnje; gostilna Mercator-Rožnik, Trebnje; Marijca Pavlin, Cesta Gubčeve brigade 7, Trebnje; Marija Cugelj, Odrga 15; Trebnje in Peter Deu, Mokronog 3. Črnomlja, gostišče Na trgu v Novem mestu, Opara iz Trebnjega in še bi se kaj našlo. Gostišča izenačene (beri visoke) večletne kakovosti dobijo tudi posebna republiška priznanja, štiri ali pet zvezdic ni lahko doseči. Pri restavracijah je potrebno za štiri zvezdice od 71 do 80 točk, za pet zvezdic v vrsti pa kar 81 do 90 točk. Pri gostilnah dobi štiri zvezdice obrat, ki je izbral od 51 do 60 točk, na Dolenjskem nedoseženih pet zvezdic pa bi dobila gostilna z 61 do 70 točkami. Merila so izdelana zelo pretanjeno. Tako te na primer umazano stranišče ne pahne s poti k petim zvezdicam (nesnaga je lahko trenutnega značaja), saj je odbitek le dve točki, neurejenost okolja in zunanja podoba gostišča pa je že upoštevanje vreden faktor, ki zniža končno oceno za en razred. Seveda z urejenostjo okolja in zunanjim videzom ne more biti čisto vse narobe, toda kjer je kaj narobe v eni postavki, je rado tudi v drugi. Točke pa so točke, pridobiš ali izgubiš jih tako na račun čistega prta kot glede na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Zanimivo je bilo slišati, kaj meni o dolenjski gostinski ponudbi Ludvik Bencik, predsednik komisije, ki je delila zvezdice. Po njegovih besedah dolenjsko gostinstvo na splošno nazaduje. Ocenjevanje je več ali manj zajelo predvsem gostince, ki imajo ambicije in jim je do ugleda. »Gledano globalno, pa dolenjsko gostinstvo oziroma gostinstvo v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, stagnira,« prvi Bencik. »Nenehno poslušamo tarnanje nad davki, najraje bi imeli odprto samo 3 dni na teden, osebja ni, domala vsi po vrsti bi radi gostilne preuredili v bifeje. Tam je manj dela, hrane ni treba pripravljati. Zaslužek je pri pijači, pomiješ kozarec in spet natočiš. Opaža se tudi, da ljudje veliko manj naročajo hrano. Se spominjate, kako smo včasih hodili na jagenjčka? Če hočete danes kupiti štiri porcije, — dobrote ne morete privoščiti samo polovici družine — rabite za meso 8.000 din, za bencin pa še 1.000 ali 2.000. Nekaj se tudi spije in hitro ste ob stari milijon. r $ehoT sm®teh in s tem spravljali v nevarnost lr» širše okolje. Urej6nnatn° investicijo je bilo novo, sodobno C6st0 °dlagališče hitro zgrajeno. Z dovozno ga j- y®d- Vzpostavljen je bil tudi red, kakršne- I«. • ZahtPV/al mm iKIiPd/i nonitnvni mit Da pa bi prihajalo na smetišče čim manj up- lzrecn bteval republiški sanitarni inšpektorat, da hr'u s strani te institucije poudarjeno, skanja po smeteh ne sme biti več. Tudi kraj 9lašie KUPnost Brusnice je pristala na so-Pogoi Za lokacijo na njihovem terenu le pod Leskov^ da ne bodo Romi hodili za smetmi v bon nadni‘h mesecih pa so romski obiski čedalje i*iq p°9°sti. Brusničani se pritožujejo, da so bili Izdali«* na)veoje težave pa imajo delavci na od-it|j SfJy_u,'P šoferji, ki tjakaj dovažajo smeti. Ro- 'II SO So I •---- 11 JI IICU. I IV- sp ta ani v Leskovec hodili le občasno, letos Zato m skoro vsak dan. Vedno bolj so nasilni, NUtj6Ld®lavci na ,em delovišču branijo službe. 2adr* B.oltretji meter visoka žičnata ograja ne So i*l„5?rn°v. da ne bi prišli do smeti. Polomili Sq » '1 in.: 6 40 ključavnic, vsak kaja. C nova lu-i sk- orabnih snovi, bo Komunala zaostril^ odvoz. Če v združenem delu samice bodQ poskrbeli za razvrščanje odpadkov, bodo tudi zairtje veljale predvidene sankcije. !• ; ; Druga plat čedalje bolj nastlniškeTtiedalje pa jp v dejstvu, da draginja sega tudi do romskih bivališč. Med 600 novomeškimi Romi je le 60 zato iščejo sredstva za preživljanje . Prejšnje čase so bjlbv mestu in na če so Romiz vozom prišli po koristne je drugače, Rome marsikje od-Ijudje odpadke sami razvrščajo in na Dinos. je trebff&dr, da%o'ftQ'mi letos pridno in odpro&šjšli' dbtitei^ter^dlraVHria ze-, lišča, vf>e to pa našito njihove socialne varnosti. Koukpenkrat dobe večjo vfcotodenarja; se pa-mred he vedejo, kbhbisevafčen občaniiki.bbkaj spravil za slabe čase. Rpmi,t%l<;fat'/*avelikp.p(az-nujejo, si marsikaj.,'priv^ija^TiiQK)a nakujrijo poleg jedače in ipa.je malha čez nekaj dni prazfla', šo sirojnakiKot'pfej. Danes ne vedo, kaj B o o ojut r r' a a 11 'vos t a." P dmj i -vah se to zelo požna/šdjrrižrrsikje pravijo’,'fcfa jniti toča ni toliko potolkra^kdtVgasihčez noč izdihe. RIA BACER mkga dolet^ Sevniške stiske PET AMBULANT V ENI SOBI Z leti je postal novi sevniški zdravstveni dom pretesen. To je mogoče videti vsako jutro. Medtem ko so nekdaj bolniki zaradi premajhnih čakalnic stali na stopniSču Winklerjeve vile, se sedaj gnetejo tudi na kletnem hodniku. Med poglavitnimi razlogi za gnečo in slabo voljo, direktor dr. Željko Halapija navaja, da so obseg doma klestili že ob gradnji, ker je pač manjkalo denarja. »Neprimerljivo pa se je povečal tudi obseg dela. Po planskih dokumentih republiške zdravstvene skupnosti bo dela še več, kar velja še bolj za nas, ki smo bolj oddaljeni od bolnišnic. Planski dokumenti govorijo mnogo o preventivnih oblikah dela v enotah splošne medicine, medicine dela, preventivnega zobozdravstva in celo psihiatričnih oblik zdravljenja,« poudarja dr. Halapija, želeč povedati, kako bo iz dneva v dan samo še težje. Kje vse se pri vsakdanjem delu najbolj občuti pomanjkanje prostora v sevniškem zdravstvenem domu? V sedanjih splošnih ambulantah vidite lahko dosti specialistične opreme, ki tja ne sodi. V ordinaciji nekdanjega pljučnega dispanzerja se odvija kar pet dejavnosti. Osnovna, v njej dela splošni zdravnik, medicina dela, tu pa sta še rentgensko slikanje in okulistična ambulanta. Slednja ima drage naprave, ki jih zaradi pomanjkanja prostora odrivajo z mize na mizo. Preden specialist lahko sploh prične z delom, si mora najprej namestiti vse potrebno. Za urgentne oblike poškodb so pred leti preuredili poseben prostor. Je tako tesen, da morajo za šivanje ran na roki odriniti mizo povsem v stran, sicer ne morejo delati. Poškodovance morajo voditi skozi čakalnico za splošne ambulante, kar tudi ni primerno. V ordinacijah splošne medicine dela tudi dispanzer za borce, ni pa prostora za diabetike. Zanimiv je primer fizikalne terapije. Po opremi in kadru jo prištevajo med boljše v republiki. Nekdanjo telovadnico so skoraj v celoti zasedle naprave. Število poškodb in bolnikov, potrebnih fizioterapije, narašča, prav tako število kronično degenerativnih bolezni. Šti-ricelično kad, ki so jo nujno potrebovali, so si v Velenju lahko le ogledali, v Sevnici je nimajo kam postaviti. Za čakalnico uporabljajo kar hodnik. Pozimi je brezflpj ja, bolniki prihajajo vanj razgreti od fizioterapij6' prehoda ni daleč. ^ Narašča tudi število bolnikov na domu. Patro®®' ^ sestre nimajo svojega prostora. Dežurna sestra s®'v* di ponoči kar v telefonski centrali, zdravstveno 05® se med nočnim delom na terenu nima kje umiti- , Zelo se je povečal tudi obseg dela v laboratoriju- ^ ravstveni standardi zahtevajo nabavo dodatne *® .r ratorijske opreme, vendar z njo nimajo kam. O m® na ordinacija za pet dejavnosti ima skupno čakal® za laboratorij. m Stiska se nadaljuje tudi v nadstropju, kjer delaz ^ ozdravstvo. Ni več kotička, kamor bi postavaj,, kakšen zobozdravniški stol. Delajo v dveh izrT10Jjpi če se vrtavka pokvari, nimata torej kje delati dve® ^ Kaj se zatem zgodi z na uro naročenimi bolnici! jasno. Se najmanj težav s prostorom je v dispanZ j(t za žene. Čas je pokazal, da bi bilo dobro ločiti šolski! predšolske ambulante. Posebno ob prevent'.^. pregledih šolarjev je huda gneča, čeprav s šola®11 klajujejo preglede. . ^ Kam z vozili, s tem se ubadajo v reševalni služb® j-mesto nekdanjih dveh reševalnih vozil so tu štiri-® i(1 ga zato garažira voznik kar doma. Fički stojijo I®* p dan pod milim nebom. Znano je, da zdravstveno0 ; spremlja veliko administracije. V domu nimajo k® •arhivi. . ^ Kako iz te stiske, ki je lahko le še hujša? V Seyh%o seže posvetovali z arhitekti in gradbeniki. Vzpo1"®^ s sedanjo zgradbo naj bi postavili trinadstropni®0, j ji karno bodo verjetno pustili, kjer je, dobila pa naj0 pi gornje prostore. Nehvaležno je govoriti o smel®) 3-načrtovanju, ker na vsakem koraku zmanjkuje o _ rja. Vsekakor bo treba načrtovati za nekaj desele*1) ,| prej, da se že čez nekaj let ne bi znašli v ponovni za9^ Najmanj jasno je, odkod denar za preuredite^ ravstvenega doma. Vse večkrat omenjajo ®a 5r prispevek. Po tej poti so prišli v Sevnici tudi o° d danjega doma. Dobro pripravljena akcija verjet®^ bi naletela na nerazumevanje. Če pričnemo skrb® zdravje šele, ko zbolimo je pozno. -u||t A. 2EL^ Okužba je odvisna od starosti sestoja in gospodarjenja z njim. Bolezen je najbolj razširjena in povzroča največjo škodo v mladih sestojih kostanja, ki jih na šest do sedem let posekajo do panja in les porabijo kmetje za vinogradniško kolje. V teh sestojih so mladi raziskovalci zmeraj našli le virulentni soj glive. Našli so tudi odmrle panje, ki jih je uničila zajedalska gliva. Vmesna znamenja med virulenco in hipovirulencos* opazili v kostanjevih sestojih nad Osredkom, l***1 Dolom in Gradinjami na Gorjancih. Domnevna hip®** rulentna drevesa so visoka od 7 do 20 metrov in debel* od 10 do 35 centimetrov. Obolela drevesa se ne sušiF in če imajo odprte rakave rane, se le-te celijo, obraš# pa jih kalus. Lubje je precej razpokano in ponekod^ pada. V notranjosti Slovenije se je prvič pojavilavr rulentna oblika bolezni leta 1956 na Topolovcu P* Sevnici. V Cimpru so si raziskovalci ogledali sestoji tajskega kostanja, ki je odporen proti kostanjevem i® ku, a ni primeren za gojenje pri nas zaradi nizke, 9*' mičaste rasti in prepoznega odmetavanja listov, O* ga polomi sneg. Iz nabranih vzročev lubja so člani fi*® patološke skupine izolirali glivo na podlago iz krodj" pirjevega agarja. Te izolate bodo uporabili pri nadaf njih širših raziskavah pojava hipovirulence v Sloveni ki jih bo opravil Inštitut za gozdno in lesno gosP® darstvo v Ljubljani. ČEBELE SPOROČAJO — S PLESOM Skupino, ki jo je vodil Janko Božič, je na ČRT»G®*1 85« zanimalo predvsem obnašanje in morfolopl čebel. Obnašanje čebel so proučevali ob oboj«5'' ranskem, štirisatnem opazovalnem panju. Zanimali jih načini, s katerimi se čebele sporazumeli predvsem pa vrsta plesa, ki jrrn^služi za sporoči smeri in oddaljenosti paše. Zaradi trenutno slabih Pa' šnih pogojev je bilo čebel plesalk malo, pa tudi čebel družina je bila majhna. Smer paše so ugotavljali ZnZ klonskimi koti 0, 30, 60, 90,120 in 150 stopinj, ki soj'" narisali na steklo opazovalnega panja. Tako so la*1*1 določili dvanajst smeri. Oddaljenost pasišča čeb®* sporočajo s hitrostjo plesa, ki je obratno sorazmer®** oddaljenostjo. Sam ples je v obliki osmice, katere s** dnji del je v smeri paše. Ta del plesa čebela prepih tako, da utripa z zadkom sem ter tja. Smer in I®'*’ nzivnost plesanja se je s časom spreminjala zaf®1 dnevnega spreminjanja paše. Ob opazovanju so Poi’ tali pozorni na tako imenovani potresavi ples. Po®1®* tega plesa pa tudi v literaturi, ki so jo imeli raziskovalci na voljo, niso zasledili. RAČUNALNIK VEDNO DOBRODOŠEL Ukvarjali so se tudi z morfologijo čebele. V čeb® njak na Čretežu so nabrali sto živih čebel in jih na^{ tizirali z etrom. Na desnem sprednjem krilu so i'; izmerili kubitalni indeks. To so opravili tako, da sok®’ ca vložili v okvirčke za diapozitive, z diaprojektorji'’ projicirali na steno in tam izmerili. Prav tako so m®11 mrtvice/ki so jih nabrali pred čebelnjakoma na G o®1 Cesti. Ugotovili so, da je standardna deviacija najv®®J na Gori, najmanjša pa na Cesti. Povprečna vred®®' pa je okoli 2,5, kar jeblizuspodnjemejekranjskesi^ — Apis mellificia carnica. Rezultate so obdelali ti®)1, računalnikom in tako dobili povprečno vrednost kd^ talnega indeksa, standardno deviacijo in porazdeli**1 čebel po velikosti kubitalnega indeksa. Za hišni računalnik Commodore 64 so pripravili5* program s celovito, a strnjeno informacijo o ČRT ra 85«, kar je bilo dobrodošlo za goste tabora, saj s0s tako najhitreje seznanili z delom tabora. PELODNA ANALIZA ŠE ZAPOSTAVLJENA Letošnji pravilnik za ocenjevanje kakovosti me** vključuje uporabo pelodne analize. Cvetni prah®' različnih vrst rastlin imajo različne oblike, te pa pom* gajo pri določanju porekla medu in obnožin. Ker P nekatere vrste peloda težko ločimo od podobnih.) nujna referenčna zbirka trajnih preparatov čistih c** tnih prahov. »Naša zbirka vsebuje 58 vzorcev čis*” prahu in 4 vzorce obnožin. Nabrane vzorce smo ob® lali z Erdtmanovo'metode acetolize, je pripoved®* Matej Orešič, srednješolec, ki v Mariboru obiskuj®** dagoško šolo naravoslovne usmeritve, njegov * njiček pa je kemija. Med pripravo trajnih preparat®1^ v skupini za pelodno analizo opazili nestalnost®*^ pelodnih zrn pri navadni ajdi. Sicer značilne obli®* razlikujejo po izrazitosti razpoznavnih elementov m. katere preparate so naredili tudi iz starejših acet®1^ ranih vzorcev od enega do štirih let in ugotovili ?v„ slabo obstojnost večjih pelodnih zrn, na primer — V. stopnja zahtevnosti, UJ<,fa/3 v .qot»s- % 3—3 štipendiJežarO/fp^j?|tjS —,WRatopnjazahtevnosti, 4. — 1 štipendija za štr.ugajja -?< \šl. stopnja zahtevnosti M aSSet MmirPŠ S9,9ia)nQvar$tyeoih Rtfvic, (obr. DZS 8,40jpgigzite^o,ka^l4.q^pnem Mspelui (zapnje šOilško.šbrj,čevajQ,^potočilaaop^ljeni^pttihj, potrdilo pVpisu irijb.6tn5.ilp. ,9 všehpofip^Kipi^iftceteklo leto. Vse vloge' 'n‘a podtegr tpg^,og|^a Peljite n a naslov: Kadrovsko-splošni .oddelek,,DONIT TQŽJQ »PLETILNI-ZjCA, n. šyp, of,6t3J7 SODRAŽICA ' .; V ‘ V. --V 536/33-85 CA« SOD .; ' .00 ‘ Železniško gospodarstvo Ljubljana Železniška transportna organizacija Ljubljana, n. sol. o. Tozd za promet Zidani most, n. sub. o. OBVESILO Vse, ki jih veseli delo nažaleznici, obveščamo, da bomo v septembru organizirali TEČAJ za prometno transportne delavce (premikače, zavirače, kretnike) Pogoji za sprejem so: — starost najmanj 18 let oz. največ 35 let, — posebna zdravstvena sposobnost, * — najmanj 6 razredov osnovne šole. Tečaj bo potekal v TOZD za promet Zidani most in bo trajal 3 mesece. S pričetkom tečaja boste sprejeti v delovno razmerje. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu boste razporejeni na ustrezna dela in naloge na postajah od Zidanega mosta do Dobove. Po določenem času uspešnega dela obstajajo možnosti za napredovanje oz. izobraževanje pod pogojem, da imate katerokoli srednjo šolo oz. vsaj 8 razredov osnovne šole. Povprečni OD na teh delih in nalogah je trenutno: — premikač 42.370 din, — zavirač 34.931 din. Za opravljanje navedenih del in nalog vam pripada benifici-rana delovna doba. V Tozd je organizirana družbena prehrana. Železničarji in njihovi družinski člani imajo posebne ugodnosti pri prevozih doma in v tujini. Odločite se in postanite železničarji. Prijave sprejema kadrovska služba Tozd za promet Zidani most, Zidani most 9, do 31. 8. 1985. 538/33-85 igmp M30 n. sol. o. IGMP Sava Krško tozd IGM sprejme v delovno razmerje 1. dva KV zidarja za opravljanje zahtevnih del pri proizvodnji betonskih izdelkov v DE Drnovo 2. deset NK delavcev za opravljanje manj zahtevnih del pri proizvodnji betonskih izdelkov (6 v delovni enoti Drnovo in 4 v delovni enoti Brege) Pogoji: pod 1: poklicna šola ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj, delo je v dveh izmenah, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pod 2: delo je v dveh izmenah, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj dostavijo zainteresirani kandidati v roku 15 dni po objavi na naslov: IGMP SAVA KRŠKO, CKŽ 59, 68270 KRŠKO. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. 545/33-85 »Novoles« lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. tozd Sigmat, Brestanica Delavski svet razpisuje dela in naloge vodje inženiringa pod naslednjimi pogoji: — visoka šola strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj, ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanjeteh del in nalog, — aktivno znanje enega tujega jezika, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — kandidati morajo ustrezati pogojem iz družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Krško. Rok za prijavo, kateri morajo biti priložena dokazila, je 15 dni od objave. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. projektanta — konstrukterja 2. tehnologa mehanske obdelave pod naslednjimi pogoji: ad-1 — visoka šola strojnesmeri, 5 let delovnih izkušenj, , aktivno znanje enega tujega jezika, opravljen strokovni , izpit,i j .-v m * ,ad*2 — višja šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj. ,ai.,,Kandidati. ki ne, izpolnjujejo pogoja izobrazbe, morajo rimet,i|^ delom pridobljene delovne zmožnosti za opra-. vljanje navedenih del. le;), Oelgvno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 90-.jviiniodnevoim,poskusnim delom?. ? io*sKaf>d)dati Jahkio.oddajo vloge z dokazili v 8 dneh od ' n- objave, v,kadrovsko,socialni.službi DO NOVOLES v St-i.,i t.raži aH v TOŽDju SIGMAT v Brestanici, itjo bodg. o. izbiri, obveščeni v 30 dneh po ko- irirt iibi)6dtf§m>i7biraoju,vlggKKoqr«i , it.1?- snoujmBi tinimocj? n ■ 5ir ! 543/33-85 Komisija za delovna razmerja v TOZD Maloprodaja objavlja prosta dela ip naloge — dveh prodajalcev za PE Oprema — tehnični oddelek Grosuplje Pogoj: končana šola za prodajalce in odslužen vojaški rok. Zaposlitev v tehnični trgovini nudimo tudi interesentom drugih poklicev, ki poznajo tehnično blago in imajo veselje do dela z ljudmi. Osebni dohodek se giblje med 40.000 din in 50.000 din, odvisno od prometa. TOZD Polževo 1. Več natakarjev za delo v gostinskih lokalih na območju Grosupljega 2. Kuharice za delo v gostinskem Jokalu na območju Grosupljega Pogoj: končana gostinska šola ali več let delovnih izkušenj. 3. Poslovodja za vodenje gostinskega lokala Pogoj: končana poslovodska šola ali gostinska šola z več leti prakse na podobnih delih in nalogah. 4. Pomožna gostinska delavka za delo v gostinskem lokalu v Grosupljem Pogoj: končana osnovna šola ter veselje do dela v gostinstvu. Vsem kandidatom, ki seželijozaposliti vTOZD PQlževo, nudimo sobe in prehrano. , Osebni dohodek za kuharje in natakarje je od cca. 45.000 din dalje, za poslovodjo od 65.000 din dalje, za pomožno gostinsko delavko od 40.000 din dalje. Interesenti naj vložijo prijave v 8 dneh po objavi. 539/33-85 V_ »Novoles« lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. Delavski svet tozd tovarna vezanih plošč Straža razpisuje dela in naloge 1. vodje tehnološke priprave 2. vodje proizvodnje vezanih plošč 3. vodje proizvodnje plastificiranih iveric 4. vodje splošnega oddelka pod naslednjimi pogoji: Ad-1 — višja šola lesne smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj Ad-2 in Ad-3 — višja šola lesne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj Ad-4 — višja šola pravne ali organizacijske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: — v kolikor ne izpolnjujejo pogoja izobrazbe, morajo imeti z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje razpisanih del in nalog, — imeti morajo organizacijske in vodstvene lastnosti, — ustrezati morajo pogojem iz družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od objave v kadrovsko-socialni službi DO NOVOLES. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem zbiranju vlog. 544/33-85 Gradbeno podjetje Gradbenik Žužemberk, Žužemberk št. 31 V skladu z določili statuta in sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge: 1. tehničnega vodje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še te pogoje: — srednjo, višjo ali visoko šolsko izobrazbo gradbene smeri s strokovnim izpitom, — 10 let delovnih izkušenj, — sposobnost organiziranje delovnega procesa. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. 2. več KV zidarjev, tesarjev, šoferjev C ktg. in NKV delavcev Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — končano poklicno šolo ali znanje pridobljeno z delom, . .,-v — dve leti delovnih izkušenj. Poseben pogoj je uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejemamo 15 dni po objavi oglasa v časopisu. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisanega roka. 542/33-85 12® priloga\4&^n^kega I r prebrali smo doživetja, stisnjena v trenutek Pesništvo Janka Glazerja za-^erria po svoji pokrajinski te-foatiki, po iskrenosti izpovedi n Preprostem realističnem iz-azu posebno mesto v slovenji1 poeziji. Glazerjeva lirika je v ^boljšem pomenu plemenita, °D|'ka njegovih pesmi vse prej ^izumetničena. Vsebino in aboj tem pesmim dajejo po-0rski motivi — temačni gozdovi in sončne trate, razkošna Kala ljubezenskih razpoloženi’ cesto nemalo trpkih, pa tiha Jrnišljenost in globoka življenjska modrost refleksije. Pri ery> ne gre prezreti pesnikove uhovite in presenetljive epig-.^niatjke^ ki samo potrjuje, da ie bil Glazer trdno vsajen v neki Prostor in čas in dasejeznalše ako kritično odzivati na doti«. 'n pojave, še posebej na i. ,e v kulturnem, literarnem lv|jenju. Glazerjevo poezijo, vsaj 3 njegove najboljše in najbolj °zivete stvaritve, je značilna sla ubranost z življenjskim P°9umom in smislom za izteh-anost notranjih napetosti in ®.nj. Vse to veje in diha tudi iz rjiig® »Pesmi in napisi«, ki je °t izbor pesništva Janka Gla-.®ria izšla pred kratkim pri majorskih Obzorjih. Gre pra-faprav za drugi natis zbirke, J je nastala ob pesnikovi estdesetletnici leta 1953 (s spremno besedo Jara Dolarja). Ta natis, ki je deloma spremenjen in upošteva kasnejši avtorjev poseg v pesniško gradivo (Glazer je nekatere pesmi delno ali v celoti predelal, drugim pa dal tudi nove naslove), so Obzorja izdala ob desetletnici smrti tega poeta (rodil- se je 1893. v Rušah, umrl prav tam 1975.), pripravila pa gaje Alenka Glazer. Janko G la/er PESMI IN NAPISI Jaro Dolar je zapisal: Glazerja ni mogoče šteti med plodovite pesnike, saj bi bilo vseh njegovih pesmi komaj za knjigo srednjega obsega. Toda med njimi jih je nekaj, ki bodo kot iskrene izpovedi harmonične osebnosti in po svoji sugestivni pokrajinski tematiki ostele drage vsem tistim, ki jim je preprostost in pristnost vrednota.« Preprostost in pristnost torej, lepšega priporočila za branje pa knjiga skoroda ne more imeti! I. Z. življenje ve za pot V pričujočem natisu oziroma izdaji je ponatisnjeno pesnikovo razmišljanje o poeziji in sploh njegovem delu. »Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, ko ugledam nekaj nanadoma v čisto novi luči in novi zvezi,« je Glazer povedal leta 1953 v intervjuju, ki ga je z njim imel Mitja Mejak. Od vseh področij, ki so ga zanimala in aktivno pritegovala, mu je bila najljubša poezija, vendar pa jo je, kot je izjavil, pogosto zapostavljal. Zato njegov opus ni obsežen. Ob jubileju, desetletnici Samorastniške besede je v Trebnjem kot posebna številka te literarne revije izšla zbirka pesmi in proze »Življenje ve za pot«. Pod tem naslovom se z večjimi izbori iz svojega leposlovnega snovanja predstavlja šest avtorjev iz trebanjske občine: pesniki Avgust Gregorčič, Ivan Gregorčič, Lidija Gačnik, Janez Pungartnik in France Režun ter pisateljica Anica Zidar. Z izjemo Pungartnika, najmlajšega . od vseh, katerega ime se tako sploh prvič pojavlja v Samorastniški besedi, so to tudi najzvesteiši sodelavci omenjene revije. Se več, Režun, A. Gregorčič in Zidarjeva so bili med avtorji Samorastniške besede že na samem začetku, ko je bila revija še povsem »občinska« in še ne trdno zasidrana v slovensko revijalno življenje. Pesnik France Režun pa je po zaslugi Samorastniške besede prišel tudi do prve samostojne pesniške zbirke »Drobci son- Človek mora imeti srečo, da v deželi, ki je po številu telefonskih priključkov predzadnja v Evropi, naleti na prazno govorilnico. Šele tedaj, ko vstopi, se mu posveti, odkod ta nenadna sreča: telefonski imenik je zažgan, slušalka odtrgana, kljuka odlomljena. Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki. Slovenija iz izložbe nova presvetlitev poezije lili novy Sodobna literarna kritika si prizadeva nanovo presvetliti in drugače, skoz nekonven- nekalerih lnVkrdali:isp' se na ladjo in pristali v obljubljdrtj1 dežpir Ai^htihi. Tu hi bilo vse tako, kot so si,predstavljali, de'lo pa so le dobili in z njimTojjVfl^pj^p^i^a. Jakob je najprej delal priložnostna kmetijska dela, potem pa se je zaposlil v velikanski mesariji, kjer je bilo delo stalno in zaslužek boljši. Že takrat je bila Argentina mesnica sveta in je izvažala ogromno mesnih konzerv. Ko je Jakob prihranil nekaj denarja, se je napotil zopet domov. S prihranki je pomagal domačim, potem pa se je pričel ozirati okoli za življenjsko družico. Izbiro je imel veliko, saj je postavnega »argentinarja« marsikatera rada pogledala. Leta 1934, lani je torej praznoval zlato poroko, se je Jakob oženil. Priženil se je na Smuko h Kristini. Družina je bila iz rodu Kočevarjev. Pred leti so kupili s slamo krito hišo. Jakob je kupil še nekaj gozda in živine in pridno so delali. Žal pa otrok ni bilo. Dva sta se rodila, vendar sta kmalu umrla za krčem. Že prej pri tej hiši ni bilo sreče. T rije lastniki so se zamenjali pred njim in vsi trije so ostali brez potomcev. Tako se je nesrečna tradicija domačije sredi gozda nadaljevala tudi pri Jakobu. Žena je sedaj že nekaj let v domu ostarelih v Ljubljani. Sama ne more več skrbeti zase, Jakob pa je tudi prestar, da bi gospodinjil za oba. Domačija je namreč še vedno brez vode in elektrike, do trgovine v Hinjah pa je za utrujene stare noge prav tako daleč, kot je bilo pred desetletji za gibčnega mladega moža. Vendar se Jakob ne pritožuje. Če bo le zdravje, bo tukaj na Smuki ostal še nekaj zim. Saj ljudem še koristi. Sosedu, ki ima veliko ovčjo čredo, malo popazi živino in sporoči, če je kaj narobe, on pa mu v zameno kaj pripelje ali postori kakšno težje delo, ki ga stare roke ne zmorejo več. Pa se Jakob ne boji biti sam tako rekoč sredi divjine? Na tako vprašanje zamahne z roko in poboža svojega zvestega psička Pikota, edino živo bitje, ki živi z njim pod slamnato streho domačije. »Kaj naj bi me bilo strah. Orožja nimam. Takoj, ko sem prišel od partizanov, sem ga oddal, čeprav bi ga lahko obdržal. Sicer pa smo tukaj navajeni na vse. Marsikaj hudega smo doživeli med vojno, in če ne bi iz Argentine prinesel dobrega znanja španščine, ki je precej podobna italijanščini, bi bil naš dom verjetno v razvalinah in mi že zdavnaj pod rušo. Tukaj smo bili med vojno stalno pripravljeni. Imel sem orožje in uniformo in bil sem za vodiča partizanskim enotam in kurirjem. Ko pa so me enkrat po izdajstvu beli dobili doma, so me odpeljali in skoraj do smrti pretepli. Če bi me slučajno ne našli ljudje, ležečega na pol mrtvega v grmovju, ne vem, kako bi se končalo. Divjad odganjam s kolči in s kričanjem, vendar si vzame, kar ji pripada. Tudi zame še ostane nekaj.« Jakob razmišlja o tem, kako bo, ko samote ne bo več zmogel sam. Pa ne da bi se bal samote. To ima rad in jo ceni. Bolj nerodna je tista starčevska samota, ko človek ne zmore več vsakdanjih opravil. Ko potrebuje pomoč. Ko mora nekomu zaupati, kaj ga teži. »Presejil bi se v dom starejših občanov,« pravi, »tam bi Ostal čez zimo, spomladi pa bi se zopet vrnil.« Brez te prave, njegove samote bo v skupni samoti ostarelih verjetno težko zdržal. TONE JAKŠE manj. In kako je videti delo peka? V izmeni pride na delo eden nekaj pred drugimi, da pripravi testo. Ko pridejo še ostali, se začenja priprava štruc za hajanje. Vse to delo je danes avtomatsko, le žemlje, krofe pa dvokilogram-ski kmečki kruh delajo polročno, kar pomeni, da maso odreže in sicer oblikuje stroj, da pa ! izdelke precej popravljajo z roko. Čeprav se, če nam kaj pri kruhu ni všeč, takoj zjezimo na peke, bi človek vendarle mislil, da danes, ko je tudi pekarstvo industrija, ko \e delo v veliki meri strojno, pek ne more posebno veliko vplivati na kvaliteto kruha. Pa j ni Tako. Štih pravi, da je tudi danes še kako odvisno od peka, kakšen kruh bo prišel iz | peči. Že res, da imajo peki danes na voljo *• bistveno slabšo moko kot nekoč. Zgodilo se je že, pKšvi Štih, da so dobili tako slabo moko, da iz nje niso mogli nič narediti, pasojodaliv Novoles za lepilo. T udi peči so v novomeški pekarni stare, saj ni in ni bilo denarja za zamenjavo. Vse pekarne pri nas namreč vse življenje več ali manj životarijo, ne zmorejo nikakršnega razvoja, saj pri kruhu pač gledamo na socialno varnost ljudi. Podraži se elektrika, bencin in še kaj, podražitev kruha pa je dovoljena le z dražjo moko. Če bi hoteli vsaj približno dosegati ekonomsko ceno, bi morala biti zadnja podražitev kruha najmanj 105-odstotna. Če že vodimo tako socialno politiko, bi morali pač drugače poskrbeti za pekarne. Kljub slabši moki in starim pečem pa je torej še vedno veliko odvisno od peka, kakšen kruh bomo jedli. Pek namreč odloča o hajanju in sploh o vsem. V Novem mestu navadni kruhi, ki pa jih pekarna mora speči 30 odstotkov, ne gredo v promet. Ljudje kupujejo dražje in dejansko kvalitetnejše kruhe, čeprav je najbolj zdra^ črn kruh. Nasploh Dolenjska zahteva bele in malo sladke kruhe. Druge vrste, ajdov, ovseni, koruzni, niso posebno iskane. Dnevno naredijo vsakega okrog 200,300 komadov. Barva, okus, ki ga mora imeti kruh za neko pokrajino, je seveda pogojen z veliko rečmi, zgodovino, kulturo itd. V Sloveniji dejansko vsaka pokrajina zahteva drugačen kruh. Čisto človeško pa je, da s tistim, kar imamo, nismo nikoli zadovoljni, ampak vedno bolj hvalimo tuje, sosedovo, ki je komaj kaj ali Pa nič boljše. Tako je tudi pri kruhu. Z. lindič-dragas KRUH NIKOGAR NE PUSTI RAVNODUŠNEGA VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV Odnos do kruha, s katerim so po španskem pregovoru vse žalosti manjše, je danes bistveno drugačen, kot je bil včasih. Saj drugače pravzaprav skoraj ne more biti. Včasih je bil v večini domov praznik, če je na mizo lahko priromal za odtenek svetlejši kruh. Nasploh kruha niso imeli toliko, da bi ga lahko metali proč, živalim za krmo ali celo v smeti, kar se danes še zelo pogosto dogaja, pa se morda ne bo več dolgo. Odnos do kruha je drugačen, manj oseben, ne le pri »navadnih« ljudeh, ampak tudi pri pekih in sploh vseh, ki imajo kaj pri tem, da lahko več ali manj vsak trenutek v trgovini kupimo kruh. Vendar pa skoraj ni verjeti, da bi vonj sveže pečenega kruha pustil koga povsem ravnodušnega, še posebno ne nekoga, ki ga ta vonj spremlja že 36 let kot Novomeščana (sam pravi Šmihe-Ičana) Slavka Štiha. Ko si je bilo treba po vojni poiskati svoj prostor pod soncem, je Slavko Štih iz Gotne vasi leta 1948 bolj po naključju kot ne pristal v novomeški pekarni, ki je bila takrat še na Glavnem trgu. »Bila je revščina,« pripoveduje Štih, »kruh smo nosili v koših, s konjem pa ga je vozil naokrog Mali z Grma. Spekli smo kruha, kolikor se nam je zdelo, saj nismo pekli po naročilu trgovcev tako kot danes. Potem pa je šel avto — prvi kombi smo dobili leta 1949, potem pa drugega za drugim še nekaj vozil — s kruhom ven in trgovine so ga vzele po želji. Takrat so bile tudi moke čisto nekaj drugega kot danes. Dokler je bil direktor Puterle, ki je imel poznanstvo po Vojvodini, smo dobivali še posebno dobro moko. Vsaj v začetku je bilo tudi s peki nekoliko lažje in bolje kot danes, ko se komaj kdo odloči za ta posel (ljudje že znajo reči »za peka boš dober«, kot so nekoč rekli predvsem za kmeta), dlje časa zdrži pa tako malokdo.«. V novomeški pekarni, ki se je leta 1969 preselila v Ločno, imajo danes le pet »pravih« pekov, takih, ki so naredili tudi triletno pekarsko šolo v Mariboru. Vsi drugi peki so priučeni. Sedaj se učita pri njih pekarskih mojstrovin dva fanta. Radi bi jih še več, a kaj, ko med mladino ni zanimanja za ta poklic. Verjetno se temu niti ne gre čuditi. »Delo peka je naporno in mučno,« meni Štih. »Poleti npr. je že zunaj vroče, pa je treba delati ob vročih pečeh. Pekarnam bi morali urediti klimatske naprave, a o tem lahko le sanjamo. Najbolj odbijajoče pri pekovskem poklicu pa' je nočno delo. Dokler so delali en teden popoldne, en teden pa ponoči, je še nekako šlo. A so nekateri menili, da je popoldanski kruh za drugo jutro premalo svež. Sedaj sta le dve, obe nočni izmeni, prva od devetnajste ure do dveh zjutraj, druga pa od dveh do devetih oz. še dlje, če so naročila in je treba speči več kruha. Z jutranjimi naročili se pri nas namreč da povečati od prej naročene količine kruha. Prepozno pa je za odpovedi naročil (kar trgovci množično delajo posebno ob slabem vremenu), saj je do sedmih zjutraj glavnina kruha napečena. Vse to trgovci vedo, pa se premalo ravnajo tako, da bi bilo vedno prav. Potem pa se ljudje jezijo nad peki, če zmanjka kruha.« V novomeški pekarni pečejo 14 vrst kruha pa krofe, žemlje in razno drugo pecivo. Dnevno spečejo od 600 do 1000 krofov, okrog 15 tisoč žemelj in raznega peciva, kruha pa skupaj od 10 do 15 ton oz. pred prazniki in ob sobotah tudi preko 20 ton. V eni »partiji«, za katero potrebujejo okrog tri ure, lahko spečejo 7 ton kruha, če nimajo ne žemelj ne | česa drugega, drugače pa seveda nekaj NAGRADA V ZIDANI MOST CVETKA OSTROVRŠNIK iz Loke pri Zidanem mostu je imeia v zadnjem žrebanju največ sreče, nabada za pravilno rešitev je knjiga "Verja Friggierija »Baruhove zagate«, pripoved o doraščajočem Mladeniču. Rešite današnjo križanko in pošljite izdelek najkasneje do "•avgusta na naslov: Uredništvo dolenjskega lista, Germova 3, OoOOO Novo mesto, s pripisom Križanka. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA UUULU poezija je vesolje, prelito v SJlasDo s srcem. SULLY-PRUDHOMME hočemo ohromiti kakšno ‘•v'l«nje, nam je dovolj dvoje, ,r°je nedosegljivih idealov. M. MAETERLINCK Kako dobro je biti minljiv. E. FRITZ ^Panje je čista sleparija. P. ZIDAR Splošno mišljenje je splošen c °vek, ki še nikdar ni živel in n|kdar ne bo. M. ROŽANC ČREVESNA 'KONSTANTA S SPREMEN-PLUG UIVO VREDNOS PRINCIP ZLAPRj |VER!| PARZOV ELUNG-TON DUKE POSRED- NlK BOLEZEN ■OOBA | NASPROT HA SILAl OALNI, MESTO/ KDOR KAJ POSNEMA STARA OR ME00L0-I Cen izid/ ■morM SESALEC 2AVA OB PRVAK/I MENIČNE DBRESTII IZDAJ A- SNE2NI ZAMET AVSTRAL DOMŽALSKA TOV. USNJ. IZDELKOV UČITELJ ETIKE PODTAld •NJENEC JAP. VELE MESTO/ BRIGITTE BARDOT SLEPO CAE BOLAN CLOVfl PISATEU KREFT Bo prav kmalu ves svet iz plastike? ^ začetku plastične dobe so se zelo trudili, da bi plastika imela videz plemenitih materialov — Trije mej-i: celuloid, najlon in polipropilen — Imamo jo radi, ker je odporna in neuničljiva, sovražimo jo, ker je odporna jn neuničljiva Plastika je povsod: prozorna, “®rvana, tanka, debela, sijajna *! mat. Imamo jo radi, ker je "Porna in neuničljiva, sov-Sft u110 -*0, Ker je odporna in okoli u kilogramov plastike na prebi-p^ea, kar je malo v primerjavi s 'nsko, kjer znaša poraba 123 kg * glavo, in veliko glede na Ki-aJsko, kjer se s plastiko komaj Poznavajo. Ti podatki se na-talr° na P*astiko, ki jo nosimo ako rekoč na svoji koži, v obliki metnih vlaken ali plastičnega us-«. Ja. gre za plastiko, po kateri ho-*mo, na kateri sedimo itd. Po-, ?!ek o porabi na prebivalca bi bil !stveno drugačen, če bi statistiki 5 Poštevali tudi plastiko, ki nam ni ,.“ko na očeh. Gre za najraz- 1 Cn.ejše cevovode, električne kab-e> izolacijske plošče itd. Na začetku plastične dobe so se Proizvajalci in trgovci zelo trudili, n? oi plastika dobila videz pleme-Isk .materialov, ki jih je kopirala, 'ko S0 nadomestke za slonovo pj plemenite vrste lesa itd. Za-tii!"IVo -ie’ ^a Je mladi ameriški i^Pograf John Height leta 1868 S[) »Ul celuloid, polsintetično r.Pv na osnovi celuloze, tako je °^.P° naključku. Do celuloida 2 Prižel, ko je iskal plastično ^menjavo za slonovino, iz katere 1^. izdelovali biljardne krogle, teja ‘?Vm'tey seJe prijavil na na- K' Je obljubljal za uspeh na-ten ° 10-000 dolarjev, kar je bilo veliko denarja, bili 1ight nagrade ni dobil. Igralci Hijarda so se pritoževali nad teh- v. n,mi pomankljivostmi njegovo nadomestka. Ko so fantove ryg,le pri veliki hitrosti trčile, je rev i°’ Kot k>i Kdo ustrelil iz a mverja. Igralci biljarda so Itjj! matično segli po revolverjih, ce|Q Je utegnilo postati nevarno ^ v Ameriki minulega stoletja, i^j ,e glede na neuspeh z biljardni-izp Kroglami, je Height svoj izum du Polnil in postavil na noge in-lij0 nJ°. ki mu je prinesla na mi-izUi?® dolarjev. Denar pa ni vse, Pfer/telJu s0 življenje zagrenili je Plri z Angležem, kije trdil, da itt). umil celuloid, po sebi ga je to^oval parkezin, pred Heigh-doB' Po je bilo mogoče tudi res, ^ l k-r’ na Kateri strani Atlanti-01^5 Nla izumljena plastika, na-že do danes ni dosežen. Se veVeda je treba povedati, da so Celuloid in ostale umetne sno- vi, ki sojih izumili na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, uporabljali v zelo majhnih količinah in izključno kot zameno. Bogataši so si lahko privoščili gumbe iz biserne matice, siromaki pa so se morali zadovoljiti z nadomestkom iz celuloida. Dame iz visoke družbe so nosile glavničke iz rože-vine želv, delavke pa so bile lepe tudi z manj dragocenimi materia- li. Širša, vendar še vedno skromna proizvodnja plastike se je začela komaj v tridesetih letih. Leta 1930 so na vsem svetu naredili 60.000 ton plastičnih materialov. Že deset let kasneje je proizvodnja dosegla milijon in pol ton, danes pa že 60 milijonov ton. Pravzaprav so k večji porabi in proizvodnji plastike pripeljali negativni razlogi. Hitlerjeva Nemčija se je spremenila v en sam kemični laboratorij industrije plastike. V orjaškem koncernu I. G. Farben so v proizvodnjo najnovejšega odkritja iz sveta plastike, polivinil klorida, vpregli tudi zapornike iz koncentracijskih taborišč. PVC je še danes zelo uporaben material, vsako leto gana-rede 12 milijonov ton, iz njega so vrečke za naše vsakdanje nakupe, izolirni trakovi, električni kabli, tapete, talne obloge in na tisoče drugih izdelkov za dom, industrijo, poljedeljstvo, šport itd. Amerika ni stala križem rok. Leta 1938 so v obratih družbe Dupont iznašli še en zelo važen material iz sveta plastike. Polia-mid viskoza je dobila tovarniško ime najlon. Za najlon ve danes vsak smrkavec, njegova uporabnost je neizmerna. Lahko ga tkemo, režemo, zabijamo, barvamo in obdelujemo. PVC in najlon sta začetnika dobe termoplas-tičnih snovi, ki so po drugi vojni pripeljale do neslutene spremembe navad in postavile temeljne potrošniške družbe. V tvrdki Montedison, ki naredi polovico italijanske plastike, pravijo, da se je revolucija navad začela z najlonkami. Prvič v zgodovini človeštva so vse ženske, bogate in revne, lepe in grde, mlade in stare, nosile identičen kos oblačila. Ženske so preprosto zavrgle nogavice iz volne, bombaža in svile in jih zamenjale z novimi, gospodarnejšimi, prozorne-jšimi in lepšimi iz najlona. Kljub temu pa je moralo preteči veliko časa, preden je plastika na sploh (in ne samo najlon) postala to, kar pravzaprav je: nov material za najrazličnejše namene in ne samo nadomestek za dragocene surovine. Ravno to nadomeščanje je napravilo veliko zmede in postavilo plastiko v slabo luč. Tovarnarji so, trudeč se oplemenititi snov, ki jim lahko rečemo samo kič. Ogabni predmeti iz plastike so samo utrjevali prepričanje, da gre res za surovine z dna kakovostne in estetske letvice. Uporabljati plastiko je ponekod pomenilo in še pomeni izdati pojme naravnega, s tem pa tudi lepega in luksuznega. Ne glede na to pa je plastika počasi in zanesljivo prodirala v domove. Istočasno je z velikimi koraki napredovalo tudi zdravstveno raziskovanje. V šestdesetih letih je Italijan Nata odkril polipropilen in dobil Nobelovo nagrado. Izbira plastičnih snovi je vse večja, barve so vse bolj žive, površine sijoče. Plastike so se začeli zavedati tudi arhitekti. Lotili so se je brez predsodkov in končno predstavili in izrabili vse njene kvalitete v novem, čistem in modernem oblikovanju. Prvi popolnoma plastični stol so napravi- li 1964. Industrijalce vsega sveta je zgrabila zlata mrzlica, začela seje tekma, kdo bo proizvedel čimveč plastičnih izdelkov po čim nižji ceni. V enem avtu je na primer kar 500 plastičnih delov, na nekaterih področjih, v elektroniki in v raziskovanju vesolja, je plastika popolnoma nezamenljiva. Čeprav tako rekoč živimo s plastiko, pa smo v zadnjem času priče nekakšnega ideološkega zavračanja vsega, kar je iz te sno- vi. Plastika postaja zaradi osnovne surovine, nafte vsak dan dražja, poleg tega pa je tudi velik onesnaževalec okolja. OrtesnaževaTeč, ki se ga praktično ne da izločiti, povrhu pa je pogosto tudi rakotvoren. Plastika, ki jo danes vsi istovetimo z ostanki plastičnih vrečk in kozarcev na ulicah, plažah in v gozdovih, je tako postala demonski predmet simbol ekološke katastrofe. Morda smo krivični, če gledamo na plastiko samo s takšnimi očmi. S prehodom na plastiko smo namreč prizanesli naravi, ohranili gozdove itd. Sicer pa bodo pravo sodbo o moči plastike, kakor tudi o mnogih drugih rečeh, dali naši potomci. Tisti, ki bodo čez nekaj tisoč let naleteli na zemeljski sloj s kulturo plastičnih vrečk. (Vir: Panorama) Sputnik je bil mejnik Issac Asimov razmišlja, kaj vse se je začelo in končalo _______s prvo človeško stopinjo v vesolje t mm Znani pisec znanstvene fantastike Isaac Asimov je nedavno ocenil, kaj vse seje spremenilo na svetu v nekaj več kot 25 letih, kolikor je preteklo od izstrelitve prvega satelita, sovjetskega sputnika. Po Asimovih besedah je najpomembnejši dosežek tako imenovani globalizem, zavest človeštva, daje na neki način enotno in povezano. S sateliti v orbiti je postal planet Zemlja zelo povezan, tako rekoč v hipu je mogoče vzpostaviti zvezo med poljubnima točkama na svetu. To je zelo olajšalo poslovno in diplomatsko aktivnost. Vesele in nevesele dogodke lahko s pomočjo televizijskega omrežja gleda ves svet, vojne in krize prihajajo direktno v naše dnevne sobe. Ena od posledic je, da vojne še nikoli niso bile (pri navadnem človeku) bolj osovražene kot danes. Meteorološki sateliti so omogočili, da oblake in vetrove prvič opazujemo kot enoten sistem, napovedati je mogoče vsak malo večji vihar. Pogled z Lune na Zemljo, na njen krhki disk, ki lebdi v vesolju, nas sili, da o Zemlji razmišljamo veliko bolj pohlevno kot takrat, ko stojimo na njej. Delitev Zemlje na države in različne politične sisteme se zdi s te razdalje nesmiselna. Stroji, ki jih je izdelal človek, pa so prišli tudi dlje od Lune. Z njihovo pomočjo smo obiskali rdeče puščave Marsa, po- kukali v kraterje Merkurja, letel med prstani Saturna. To nam jt pomagalo k spoznanju, da je Zemlja samo delček brezmejno večje celote in da so zemeljske razprtije nesmiselne. Po nekaj manj kot 30 letih kozmične ere imajo Američani vse-mirski taksi, ki ga je mogoče'uporabiti za večkraten prevoz tovorov v vesolje, Sovjetska zveza pa je izvedla uspešne poskuse z dolgotrajnim bivanjem ljudi v vesolju. Danes so možnosti, da se vesolje napolni z najrazličnejšo tehnologijo: z elektrarnami na sončno energijo, velikimi teleskopi, laboratoriji in tovarnami. Vse to pa bo nemogoče uresničiti brez globalnega sodelovanja. Ljudje lahko namreč še naprej ostanejo lokalisti in polnijo vesolje z vohunskimi sateliti, laserskimi žarki, jedrskimi bombami in podobnim ubijalskim žel-ezjem. Lokalizmi vsebujejo klico totalnega uničenja človeštva in civilizacije. Če analiziramo alternativi: lokalizem in smrt ter globalizem in življenje, se nas bo mogoče še nekaj pridružilo razumni manjšini človeštva. Če bomo to storili večkrat, manjšina ne bo več manjšina, ampak večina. Lahko bo uveljavila svojo izbiro, je bil optimističen Asimov. (Vir: International Herald Tribune) VAŠA ZGODBA ZDAJ VEM Avgust. Na vzhodu je ta mesec dokončni oblikovalec poletja. Julijska vročina se Doleea. Nevihte utihnejo. Opravljena je prva košnja. Nastopa mirno dozorevanje. Pšenična in ržena polja nehajo valovati. Zlato morje žitaric se spreminja v čete snopov postavljene v vrste. Kot utrujeni nosači čakajo na razbremenitev sadovnjaki. In že se začnejo priprave na jesensko setev... Nekega dne pa se je vse to dogajanje prekinilo, ustavilo, zmešalo. Po vaseh so na penastih konjih jahali kurirji, razdeljevali nekakšne listke in vpili: »mobilizacija!« • • • Zdaj v spominu kot v starem nemem filmu vidim očeta, kako seje pripravljal na odhod. Poslavljal sejeod kozolca in hrama. V hlevu je božal konja in mu nekaj prigovarjal. Potem je iz svoje podstrešne sobe prinesel lovsko puško in jo izročil meni. Stali smo pred hišo, mati, sestra, jaz in poleg mene naš pes Rjavček. Mati in sestra sta tiho jokali. Oče meje božal po glavi, ukazal, naj puško dobro zavijemo v cunje in vreče in jo zakopljemo pod kozolcem. Še zdaj, ko se tega spominjam, čutim njegovo težko in tako nežno roko na svoji že osiveli glavi. Mimo naše vasi je takrat peljala tako imenovana velecesta. Široka najmanj deset metrov, polna jam in blatnih jarkov, v katere so se neredko pogrezali konji in vozovi. Ta velecesta seje kot kakšen samovoljnež zvijala med njivami in travniki, se dvigala in spuščala po strmih klancih, bila je ožilje svojega kraja in časa. Na hribu nad vasjo so okoli velike, stare lipe rasle breze. Med njimi so bile postavljene klopi. Tam seje ob nedeljah, v prostem času, če je bilo vreme lepo, zbiralo staro in mlado. Zdaj, po mobilizaciji, smo na tem hribu čepeli samo mi, otroci brez očetov. Po velecesti se je v dolgih kolonah pomikala vojska. Šla je proti zapadu, proti Prusiji. Ropotale so težke vprege artilerije. Jame na cesti so pokrivali z vejami, poleni in deskami, nabranimi po vaseh. Konjenica sploh ni uporabljala zamašene ceste. Kar po njivah je hitela naprej, proti zahodu, od koder se je že slišalo grmenje topov. Skoraj vsak večer so se v naši vasi ustavile različne skupine vojakov za prenočitev. Po dvoriščih so v velikih kotlih kuhali večerjo. Otroci smo jim nosili butare in drva, skupaj smo večerjali in se med njimi že počutili kot vojaki... Neko noč sem na slamo, ki so vojaki nastlali zraven našega hrama, legel tudi jaz. In še se spominjam, da meje poleg mene ležeči vojak krepko držal za roko. Sanjal sem: Sredi kolone hodim tudi jaz. Gremo proti Prusiji. Za roko me drži moj oče in pravi. »Saj sem ti vendar rekel, da moraš paziti na mamo!«... Ko sem se zbudil, sem na razmetani slami ležal sam. Vojakov ni bilo več, tudi onega ne, poleg katerega sem spal. Zakaj meje držal za roko? Takrat nisem vedel. Zdaj vem. Ves začuden sem se zrinil do stene hrama. Rjavček seje stiskal k meni. Se vedno sem držal očetovo roko in jokal. Solze so tekle po licih. Rjavček jih je brisal s svojim nežnim jezikom. • • • To je bilo v zadnjih dnčh avgusta leta štirinajstega. Takrat sem bil star pet let. Točno petindvajset let kasneje, prvega septembra devetintridesetega, je spet zaropotalo: »Mobilizacija!« Takrat pa nisem jokal. Tuti Rjavčka ni bilo več, da bi mi brisal solze. Med zadnjimi še ne repatriiranimi bivšimi španskimi borci sem bil tudi jaz še na Pirenejih, v mestecu Pau. Ko je zaropotalo, smo se veselo objemali, grozili s pestmi in vriskali: No pasaran! ANTON DAUGVL SAMA Čutila sem, da mi gube na obrazu otrdevajo, prisiljeni nasmeh je postajal še bolj grenak. Le s težavo sem še hlinila sproščenost in brezbrižnost. Nehote sem lovila Matjaževe oči, da bi ga s pogledom opozorila: še je čas za najino spravo. Toda vztrajno je gledal v sodnika, niti enkrat me ni ošinil s pogledom. Pomislila sem na otroka, ki se brezskrbno igrata pri moji mami. Ničesar še ne vesta, čeprav meje zadnje časa Barbara velikokrat spraševala po očiju, ki je bil vse bolj zdoma. Tudi prespal je doma v zadnjem mesecu le dvakrat, morda trikrat. Misli so mi za hip ušle v čas, kosem ga videla prvič in se zaljubila vanj. Čeprav sem bila že prej opozorjena, da rad gleda za krili, da njegove obljube nimajo spomina, je bilo vse zaman. Ni bilo tako pametnega, da bi mi preprečil poroko z njim. Z mnogimi naličnicami je igral zdaj plahega in podrejenga zakonskega moža, zdaj odločnega in pogumnega poglavarja družine. Pozornost in vljudnost zlepa nista ugasnili, zato ni čudno, da mi ni nihče verjel, ko sem obupana prosila za nasvet, kaj naj storim. Včasih se mi je zdelo, daje name pozabil, da sem mu bila pogosto v napoto. Začutila sem toplo roko sodnice, ki je razsojala na ločitveni razpravi. Končano je. Vsi zapuščajo sodno dvorano. Preplavlja me vsak trenutek drugačno razpoloženje. Moram biti torej vesela, ker bom imela zdaj mir, veliko miru. Nič več ne bom čakala zvonenja ob poznih nočnih urah, kozarcev tudi ne bo več metal ob tla in tudi psovk ne bo več v naši hiši. Že v naslednjem trenutku pase mi je zahotelo, da bi se mu za vse opravičila, jaz, ki nisem pravzaprav nič kriva. Morda le tega, da sva si danes dokončno rekla adijo. Potem spet hočem zakričati, da mi je uničil najlepša leta. Čutim, da ne smem narediti nobenega koraka več. Odločila sem se, pa naj bo še tako hudo, huje ne more biti. Okolica naju pozna, manj vedo za najino razburljivo zakonsko življenje njegovi starši. Nisem jih obveščala o njegovih ljubezenskih podvigih, pa tudi ne o tem, da pravzaprav ni skrbel za otroka. Zame je bilo poglavitno le to, da smo družina, da otroka ne čutita najine krize. Kaj sedaj? Preselila se bom v otroško .sobo, Matjaž pa bo »kraljeval« v splanici. Morda se bo kasneje odselil, toda zaenkrat bo ostal pri nas. Se bojim samote? Ne, saj imam otroka. Bom zmogla... Kot izgovor, kot obrambo pred seboj, pred njim, pred vsemi, mrzlično iščem njegove, oči. Ni jih več. Pa je res vse končano! K. A. dežurni poročajo VLOMIL V TRI STANOVANJA ŠTEFAN — V noči na 6. avgust so miličniki prejeli prijave o treh vlomih v stanovanja. Tako je neznanec najprej preko balkona zlezel v dnevno sobo Franca Podpadca v Štefanu in mu odnesel tisočak. Te noči je bilo vlomljeno še v hišo Alojza Zupančiča v Štefanu, kjer je nekdo ob 5 tisočakih in pol speljal še pony kolo, ki so ga našli pri prej omenjeni Podpadčevi hiši. Storilec je bil te noči na delu še v Benečiji, kjer je iz stanovanja Aleša Rebolja odnesel 4.700 din. Očitno je, da se je vlomilec med svojim delom Zanimal le za denar. Za neznancem še poizvedujejo. PO DOLENJSKI DEŽELI • Andrej Popit iz Mokronoga je prejšnji teden prijavil domačim miličnikom, da je nekdo skozi okno zlezel v njegovo spalnico. Od vseh reči v spalnici, je tatič izbral kuverto s 25 tisočaki. • Težko je v pravi pasji poletni vročini trpeti žejo. Da bi se temu izognil, je še neznan nepridiprav neko noč prejšnji teden obiskal klet Martina Balažiča v Ždinji vasi. Ker mu po daljšem trkanju ni hotel nihče odpreti, je vrata ,od-pahnil na svoj način. Klet je bila ob koncu njegovega obiska siro-mašnejša za okroglih 120 litrov kvalitetnega belega vina. Vsega zagotovo ni odnesel v trebuhu. • Bifeji na štirih kolesih, kijih je zadnje čase moč srečati ob naših cestah, tudi dolenjska magistrala ni izjema, so sicer nadvse dobrodošli turistom, a, kot kaže, tudi tatovom. Konec minulega tedna je nekdo nepovabljen pobrskal po tovrstnem bifeju Jožefe Špolar ob cesti Ljubljana — Zagreb pri Šentjurju. S seboj je vzel cigarete, sokove, napolitanke, mleko, kavo, čokolado, žganje in še žvečilni gumi. Da ga doma po zaužitem žganju ne bi zavohali. Most zgrajen pravočasno? Zaenkrat kaže, da bo most prek Krke v Dragi narejen do občinskega praznika DRAGA — Na istem mestu, kot je stal stari leseni most prek Krke v Dragi, ki gaje pred leti starost tako zdelala, da ni bil več uporaben, gradi novomeški gradbeni sektor SGP Pionirja nov most. Z deli na kraju samem so začeli konec maja, čeprav je bil uradni začetek del konec marca, že to skoraj po leta kasneje, kot je bilo sprva predvideno. Zamude gredo na račun zapletov in zavlačevanj pri pridobivanju soglasij. Tudi finančna konstrukcija za gradnjo mosta je bila zaključena šele sredi decembra 1984. OB ŠTIRI KUBIKE DRV — Leopold Mihalič iz Zapudja je 5. avgusta prijavil miličnikom, da mu je nekdo iz gozda ob cesti, ki drži proti Staremu trgu, odpeljal 4 kubike drv. Tatvina naj bi bila se dogodila vsega nekaj dni nazaj. Zaenkrat gradnja poteka po zastavljenem operativnem planu, saj večjih težav ni. Če bo tako še naprej, ni bojazni, da mosta ne bi dokončali do 30. oktobra letos, kot je dogovorjeno. Do sedaj so že naredili levobrežni opornik mosta, vse tri stebre s prečkami, ki so v strugi, pa del sanacije desnobrežnega opornika, kar bo RAZBIJAL STEKLENINO — Novomeški miličniki so 5. avgusta zvečer pridržali do iztreznitve 29-letnega Fahirja Bubašiča, s stalnim prebivališčem v Novem mestu. Možakarju je iz tresočih se rok v gostišču Na trgu padla steklenina. Čaka ga pot k sodniku za prekrške. IZGINILO KOLO Z MOTORJEM — V noči na 6. avgust je izpred bloka na Ragovski cesti v Novem mestu izginilo Eolo z motorjem, last Dušana Žiberta. Vozilce je bilo vredno 60.000 din, česar se je tat očitno zavedal in motor po dveh dneh velikodušno »vrnil« lastniku. IZ OMARICE IZGINIL DENAR — Trebanjka Joža Mlakar je 6. avgusta pridno služila vsakdanji kruh v Tesnilih v Veliki Loki. Po koncu delovnega dne pa ji žalostno ugotovila, da je njen zaslužek ničev, saj ji je ta čas nekdo iz garderobne omarice zma-knil 4 tisočake. Pogrešana otroka našli nepoškodovana V nedeljo sta se izgubila Anton in Marija Zalar LOPATA— Z veliko sreče in veselja seje v nedeljo popoldne končalo iskanje dvojice pogrešanih otrok, 7-letnega Antona in njegove 3-letne sestre Marije Zalar iz Maribora. Otroka sta bila z dedkom in babico v lovski koči, last LD Hinje, ki stoji ob odcepu poti proti Lopati, v nedeljo popoldne pa je za otrokoma nenadoma izginila vsaka sled. Takoj po obvestilu o izginotju so začeli otroka množično iskati. V akcijo so bili poleg miličnikov vključeni lovci, gasilci in številni krajani. Okoli 50 ljudi je temeljito pregledalo vsak pedenj terena in ob 18.15 je bil trud poplačan. Vaščani Lipja so kaka 2 kilometra od lovske koče našli oba otroka. Bila sta malce prestrašena, a cela in nepoškodovana. NAŠEL TOPOVSKO GRANATO RUPERČ VRH — Novomeščan Zvone Tekavec je prejšnji teden med nabiranjem gob v gozdu pri Ruperč vrhu našel topovsko granato. Neizpodbitno je bilo, da gre za ostanek II. svetovne vojne, za katerega uničenje je že poskrbel pirotehnik. AVTO ODPELJAL V NEZNANO NOVO MESTO — V noči na 5. avgust je nekdo vlomil v garažo Marjana Drenovca na ulici Marjana Kozine v Novem mestu. Storilec je v garažo prišel skozi okno, vse ostalo pa je bilo sila lahko. V parkiranem avtomobilu Irene Mlakar iz Lomnega pri Krškem so bili namreč ključi, tako da sije vlomilec le še odprl garažna vrata in se z vozilom brez večjih težav odpeljal v neznano. Za vlomilcem in vozilcem še ni oprijemljivejših sledi. S KOZOLCEM ZGORELO 600 TISOČAKOV BREZOVICA — 9. avgusta je prišlo do požara ha kozolcu Vide Grabnar na Brezovici pri Mirni. Preiskava je pokazala, da je ogenj izbruhnil zaradi otroške igre z vžigalicami. Najprej je zagorelo seno, požar pa seje bliskovito razširil še na dvookenski kozolec, ki je pogorel. V njem jegorelo okoli 1.200 kilogramov sena, tako da so gmotno škodo ocenili na 600 tisočakov. Poleg novomeških poklicnih gasilcev so ogenj gasili še gasilci iz Mirne, Sevnice in Trebnjega. NA PREHODU ZBILA PEŠA-KINJO — Novomeščanka Karmen Terzin seje 8. avgusta dopoldne peljala zosebnim avtomobilom skozi Novo mesto. Ko je peljala po Glavnem trgu in proti Cesti komandanta Staneta, je pri cvetličarni na prehodu za pešce prefkala cesto Vida Bele iz Novega mesta. Terzinova je pešakinjo zadela in zbila po tleh, zaradi dobljenih poškodb pa so Beletovo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Čadraža in ga pričel prehitevati. To pa je počel tako nespretno, da sta med prehitevanjem oba padla in morala celo iskati zdravniško pomoč. Tudi škode na pločevini je za nekaj tisočakov. OBA PADLA MED PREHITRE-VANJEM — 14-letni FrancZ. se je 8. avgusta peljal na kolesu z motorjem iz Šentjerneja proti Škocjanu. Pri Rojah je dohitel kolesarja Vinka Viranta iz S TOVORNJAKOM N ASTREHO — Novomeščan Vukan Stoječevič seje 8. avgusta zvečer peljal tovornjak iz Metlike proti Novemu mestu. Vozilo je na ovinku pri Črmošnjicah pričelo zanašati, tako daje zdrknilo v jarek in se prevrnilo na streho. Voznik seje ob nezgodi laže poškodoval po glavi, edu medtem ko so materialno škodo ocenili na 400 tisočakov. pomenilo večji obseg del od plana, zahtevala pa jo je geologija terena. Prestavili so tudi že postajo za merjenje pretoka vode. Konec meseca naj bi pričeli montažo prednapetih nosilcev, ki jih je izdelal Pionirjev tozd Togrel. Potem bo ostala le še montaža gornjega dela mostovne konstrukcije. Most v Dragi bo armiranobetonski, •dolg bo 86 metrov. Po predračunu naj bi stal 49 milijonov dinarjev. Občinska skupnost za ceste je spravila skupaj vso vsoto, 36 milijonov, iz pogodbe, z aneksom je zagotovljena tudi razlika zaradi dodatnih del in podražitev, ki jih je Pionirju uspelo uveljaviti. Žal to sploh še ni končna cena, saj bo verjetno še kar precej podražitve. Za most v Dragi so namensko združevali denar posebej zainteresirani zanj, okoliške krajevne skupnosti in nekatere novomeške delovne organizacije. Most bo precejšnjega pomena ne le za tamkajšnje prebivalce, ampak tudi sicer, saj ga sedaj ni na Krki od Novega mesta vse do Krške vasi z večjo nosilnostjo. z. L.___D DRZNA TATVINA NOVO MESTO — Bojan, Dušan, dva Zmaga in Roman B. so utemeljeno osumljeni, da so minuli petek zvečer na Ljubljanski cesti v Novem mestu obstopili Josipa P. in mu iz zadnjega hlačnega žepa in srajce pokradli 2.200 din in dokumente. Storilci so jo nato ucvrli proti železniški postaji, vendar so jih miličniki že naslednje jutro izsledili v Žabjeku. Pri njih so našli le še dokumente, denar pa so medtem že zapravili. IŠČEJO UBEŽNIKA Iz mariborskih zaporov je že 2. junija letos pobegnil obsojenec, 36-letni Anton Kovačič, vendar za n jim zaenkrat še ni sledi. Kovačič je večkratni povratnik zaradi storjenih premoženjskih deliktov, prav tako pa obstaja sum, da s tovrstnimi kaznivimi dejanji nadaljuje tudi v času, ko je na begu. ■ Kovačič je visok 180 cm, srednje postave, bolj okroglega obraza, ima gladke kostanjeve lase. ki jih češe na stran. Republiški sekretariat za notranje zadeve naproša vse, ki bi lahko prispevali kakršenkoli podatek o ubežniku in ki bi pomagal pri njegovem prijetju, naj to sporoče najbližji postaji milice ali UNZ. Kam je izginil direktor hotela v Strunjanu? Domala poldrugi mesec je že od izginotja 50-letnega Emila Mihaliča STRUNJAN — Skrivnostno izginotje 50-letnega Emila Mihaliča, direktorja strunjanskega hotela Svoboda, ki posluje v okviru Krkinega tozda Zdravilišča, je na obali zbudilo precej govoric in ugibanj. Že domala poldrugi mesec je od dne, ko je Mihaličeva žena prijavila izginotje svojega moža, vendar delavcem koprske UNZ uganke do danes še ni uspelo razvozlati. Kot je doslej znano, naj bi bil Mihalič Že prekinil delovno razmerje v Krkinem hotelu, saj sta se z ženo odločila, da v Salari pri Kopru najameta gostinski lokal. Odprla bi ga naj 10. julija, zato je Mihalič že 1. julija odšel na dopust, ki ga je izkoristil za urejanje lokala. Lokal je bil nared že 6. julija, zato sta se Mihalič in žena odločila, da tega dne pripravita kosilo za sorodnike in znance. Kot je preiskovalcem povedala žena, je Mihalič to soboto zaradi slabega počutja spal nekoliko dlje, sama pa je odšla na tržnico po nakupih. Ko seje vrnila, moža ni bilo več v sobi. In od tu naprej se je za njim izgubila vsaka sled. Je morda naredil samomor, so ga ubili ali je izginil v tujino? Takšna in podobna vprašanja si te dni zastavljalo prebivalci na obali. Trije Novomeščani na SP? Kot vse kaže, bodo v jugoslovanski reprezentanci za bližnje svetovno kolesarsko prvenstvo vozili Papež, Smole in Glivar — KD Krka in Globtour pripravljata oglede ekipne in posamične dirke NOVO MESTO — Čeprav se o čem podobnem pred meseci ni dalo niti sanjati, pa danes kaže, da bo v najboljši jugoslovanski reprezentanci, ki bo od 21. avgusta do 1. septembra tekmovala na svetovnem kolesarskem prvenstvu v italijanskem Montellu pri Trevisu, nastopila kar trojica Novomeščanov. Moči z najboljšimi amaterskimi kolesarji na svetu naj bi po zadnjih vesteh poleg Sandija Papeža, ki je že dalj časa zanesljiv potnik za SP, merila tudi Jože Smole in Srečko Glivar. Brez dvoma bi bilo to doslej največje priznanje ne le kolesarstvu, pač pa novomeškemu športu nasploh. Resda uradnega seznama reprezentantov za Treviso Franc Hvasti še ni dal iz rok, saj je de! ekipe še na dirki po Slovaški, vendar je po zadnjih uspehih Smoleta in Glivarja domala zanesljivo, da bosta oba med udeleženci svetovnega prvenstva. Še posebej za mladega Glivarja, ki mu je to prva sezona v članski konkurenci, bi bil to izreden uspeh, dokončno vstopnico za pot v Treviso pa naj bi mu prinesel dober nastop te dni na dirki v Italiji. • Ker je že jasno, da bližnje svetovno amatersko kolesarsko prvenstvo v italijanskem Trevisu ne bo minilo brez novomeškega zastopstva, je KD Krka skupaj z Globtourom organizirala ogled najzanimivejših dirk. Tako bo iz Novega mesta odpeljal poseben avtobus v Treviso 28. avgusta, ko bo na sporedu ekipna vožnja, in nato še 31. avtusta, ko se bodo v posamični dirki pomerili najboljši amaterski kolesarji sveta. Cena enodnevnega izleta je med 3.750 in 4.000 din, vsi zainteresirani pa se lahko prijavijo na novomeški poslovalnici Globtoura ali pri Nežki Pavlič, SO Novo mesto, telefon 21-040. Prva finalista Parketarstvo in Divji jezdeci 27 ekip na turnirju v malem nogometu »Oto* čec 85« OTOČEC — V soboto in nedeljost je na travnatih igriščih na Otočcu pričel turnirv malem nogometu za pO' kal »Otočec 85«. Sodeluje kar 27 ekip, 1° so razdeljene v ištirf skupine. Dve sta minuli vikend že zaključili predtekm0-vanja, tako da sta znana tudi že p<*a dva od štirih finalistov, ki se b°“° pomerili na zaključnem turnirju. To sta ekipi Parketarstva, ki jepo mnenju Smoletu »Velika nagrada « Jože Smole skupni zmagovalec dirk v Zagrebu — Srečko Glivar v nedeljo zabeležil prvo veliko člansko zmago ZAGREB — Jože Smole, mladi novomeški reprezentant, je minuli vikend dosegel enega svojih največjih uspehov: s sobotno zmago v kriterijski vožnji in nedeljskim tretjim mestom na 118 kilometrov dolgi cestni dirki je postal zmagovalec dvodnevnih tekmovanj za »Veliko nagrado Metaliacommer-ca«. Smoletov dosežek sta imenitno dopolnila še Sandi Papažs 3. in Srečko Glivar s 5. mestom v skupnem seštevku, ob tem pa je treba dodati, daje Glivar zmagal na nedeljski cestni dirki. Prek 150 kolesarjev iz 24 jugoslovanskih klubov je v soboto in nedeljo ŠPORTNO SREČANJE V BUTORAJU DVAJSETIČ ZA NAGRADO DOLA DOL — Resda ej bila tokrat udeležba a 20 tradicinalni kolesarski dirki za »Veliko nagrado Dola« okrrjena zaradi nastopa najboljši na dirki po poteh Avnoja, vendar tekma zategadelj ni bila pravnič manj privlačna. Novomeščani so v Dolu nastopili z. ekipama mlajših in starejših mladincev. Pri prvih je na 48kilomerov dolgi progi Zaletel zasedel 2. in Judež 4. mesto, medtem ko je bil pri starejših mladincih, ki so morali prevoziti 80 kilometrov, falič 4. V KRŠKEM USTANOVILI KOLESARSKO DRUŠTVO moralo priznati premoč razigrane novomeške vrste, ki je bila v članski konkurenci tokrat razred zase. Kot že rečeno, je sobotno kriterijsko vožnjo dobil Smole pred Tahmajstrom, Ka-vašem (oba Astra), Cudermanom (Sava) in S. Papežem, za vnovično veselje pa je v nedeljo poskrbel Glivar. S svojo prvo veliko zmago v članski konkurenci je dokazal, da je docela premagal posledice spomladanske poškodbe in da bo lahko Hvasti letos nanj še kako računal. Za Glivarjem je v cilj pripeljal Polanc (Sava), 3. je bil Smole, 4. Ugrenovič (Rog), 5. pa S. Papež. V skupnem seštevku obeh nastopov je bil vrstni red tak: 1. Smole 18 točk. 2. Tahmajster 13, 3. S. Papež 12, 4. Polanc 11, 5. Glivar 10 itd. mnogih tudi prvi favorit turnirja, Divjih jezdecev iz Ribnice. Rezultati — 1. skupina: 13. maj" Novoteks 0:0, Vinica — Parketarstvo 0:3, Stari grad— 13. maj 0:1, Vinica — Novoteks 4:4, Novoles — Parketarstvo 0:1, Vinica Stari grad 3:1. Novoles — Novoteks 4:4, 13. maj " Vinica 1:3, Stari grad — Novoles 1:5, Novoles — 13. maj 0:2, Parketarstvo — Novoteks 0:0, Vinica — Novoles 1:3, Stari grad — Parketarstvo 1:3. Parketarstvo — 13. maj 2:0, Novoteks — Stari grad 4:1, 2. skupina: Grafocommerce " Gaberje 2:0, Krka — Straža 7:2, Divji jezdeci — Grafocommerce 1:0, Krka — Gaberje 1:0, Divji jezdeci — Krka 1:0, Gaberje — Straža 6:2, Krka Grafocommerce 1:3, Straža — Divji jezdeci 1:2, Grafocommerce — Straža 7:0, Gaberje — Divji jezdeci 2:4. Turnir se bo nadaljeval v soboto m nedeljo s tekmami 3. in 4. skupine. DVOJNE ZMAGE NOVOMEŠČANOV Novomeško zastopstvo pa ni ostalo brez dobrih uvrstitev tudi v mlajših konkurencah. Tako je med mlajšimi mladinci v kriterijski vožnji Zaletel osvojil 4. mesto, popolno pa je bilo zmagoslavje mladih Krkašev v nedeljski cestni dirki. Zmagal je namreč Šmajdek pred Judežem, tako daje bil v skupni razvrstitvi vrstni red naslednji: 1. Ječnik (Sava) 18 točk, 2. Šmajdek (Krka) 15 itd. METLIKA — Prejšnji teden sta se na progi med Metliko in Črnomljem vnovič pomerili vrsti novomeških m metliških pionirjev. Mladi kolesarji Krke so bili tudi tokrat boljši. " kategoriji pionirjev B je zmagal Mrva! pred Badovincem (oba Krka), za njima pa so se uvrstili Metličani VergoL Kopina in Vraničar. Pri pionirjih AJe zmagal Erženvdrugi je bi! Fink (oba Krka), tretji Sturm, četrti Čadonjie (oba Metlika), peti Može (Krka) itd- Rokometni tabor v Sevnici Izolčani na celino, Sevničani na morje — Cenejše Pr*' prave za klubsko blagajno — Na koncu turnir__________ PRVA ČLANSKA ZMAGA — Srečko Glivar sije z nedeljsko zmago na dirki v Zagrebu, ko je ugnal vse naše najboljše kolesarje, na široko odprl vrata v reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v italijanskem Trevisu. BUTORJ — V nedeljo so se na 6. tradicionalnem športnem srečanju v Butoraju zbrali športniki številnih krajevnih skupnosti črnomaljske in metliške občien. Med desetimi ekipami, ki so se pomerile v malem nogometu, so zmagali vojaki črnomaljskega garnizone, v streljanju z zračno puško je bil že tretje leo zapored najuspešnejši Župančič iz Lokev, medtem ko jev metu bombe v cilj zmagal domačin Stane Bahor, kmet iz Zorenc. Zapišimo še, d je na butorajskem špornem srečanju nastopilo preko 140 tekmovalcev. SEVNICA — Pred taborniškim domom odreda Treh smrek so postavljeni šotori izolskih rokometašev. Danes končujejo, tabor, ki so ga pričeli 5. avgusta. Tu so najboljše selekcije mlajših in starejših pionirjev izolske občine. Izolčani so s sevniškimi taborniki že navezali stike, poslej bodo sodelovali tudi s sevniškimi rokometaši. Trener Izolčanov, Barič, pričakuje, da se bo sodelovanje še razmahnilo. Razmišljajo takole: Sevničani bi prihajali na morje poleti, oni pa v Sevnico oziroma na Lisco pozimi na smučanje. Igralci bi lahko bivali [)ri športnih vrstnikih. Za klub bi bili tako manjši izdatki. Izolčani so v Sevnici nadvse zadovoljni s prehrano v vrtcu Ciciban. Kakšen je njihov delovni dan? Po dvakrat dnevno odidejo na rokometno igrišče k sevniškemu Partizanu. Dopoldneve namenjajo individualnim pripravam, popoldneve pa igri. Vsak drugi dan igrajo prijateljsko tekmo. Za konec načrtujejo turnir z domačimi in Krčani. Gostje so navdušeni nad sevniškim bazenom. Seznanjeni so tudi z gradnjo rokometnega igrišča na Lisci. MenlJj da bo prav s tem objektom Sevfl1 postala izredno vabljiva za pripra rokometašev. A- i VESLAŠKI MNOGOB0-* GOSTITELJEM KRŠKA VAS — V soboto življenje ob Krki popestril 2. ves:isc mnogoboj »Lipa 85«, ki gajeorga11 ral Klub kajak-kanu Lipa iz Krške va- si. Sodelovalo je kar 65 tekmoval1* ki so morali ob močnem vetru in n j. bičajnem toku pokazati veliko spf nosti. Mnogoboj je obsegal suhisia\| alko, slalom, skok v daljavo, bombe v krožni cilj, kontrolne t°c v streljanje z lokom, met bomb* prostorski cilj, vodno preprc. 0i mostovni slalom, višinsko PrePre7.35 '7 sn 22 05 TELETEKST 17 S poročila Ne, • Mihelič: MOJ MILI ARIEL ■‘li.fn3’ 4. del nadaljevanke ^t|nl SVETILA, oddaja iz niza '8>re M/V MOZAIK kratkega fil- W:: . et°vno prvenstvo v poletih z ‘«lr\’f!n<3‘jsL' film 19 2® Risanka l93nKRNo DO ZRNA 19 j? Pnevnik ‘O.fls^REME 18.45 ŽELELI STE — POGLEJTE, ■ poučno zabavna oddaja 19.10 RISANKA vI9.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 19.55 Zurich: MEDNARODNI ATLETSKI MITING, prenos 23.05 POROČILA DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Mimoza — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 90 let filma — 21.30 Kino za groš (ameriški film) — 22.55 Dnevnik 3-Os PORMULA 1, zabavnoglasbe- 0-5s t>aja keh ANKRT, 1. del vzhodnonem-!j * a(*aljevanke Dnevnik ^RUGI PROGRAM: •Ig Dnevnik — 18.15 Beli ciganček • 19 ,3 Glasbena parada Radenci 85 v Dnevnik — 20.00 Nekaj ljudi trtic ,v°Ue (4- del francoske nadalje-tiw’ — 20.55 Poročila — 21.00 tn>ški večer Poslej mesec turizma Med 31. avgustom in 29. septembrom kar 33 prireditev NOVO MESTO — Dolenjci se že v kratkem ne bomo mogli več pritoževati nad monotonostjo in neiznajd-Ijivostjo tukajšnje turistične ponudbe. Pod okriljem Dolenjske turistične zveze in pokroviteljstvom novomeškega IS in tovarne zdravil Krka se bo čez štirinajst dni pričel »Mesec turizma na Dolenjskem«, v okviru katerega se bo med 31. avgustom in 29. septembrom zvrstilo kar 33 najrazličnejših prireditev. Resda tokrat v sklopu številnih prireditev ne bo doslej tradicionalne razstave »gozd-gobe-cvetje«, ki bo zaradi velikih stroškov poslej le vsako drugo leto, vendar program zategadelj ne bo prav nič prikrajšan. Po svečani otvoritvi meseca turizma v soboto, 31. avgusta, bo še isti dan gozdarska noč s kresovanjem in Delovnimi ter Kompasovimi poletnimi igrami v Dolenjskih Toplicah, zatem pa se bodo domala vsak dan vrstila razna zabavna dogajanja. Od slaloma na Krki, ribiškega večera na Loki, polharskega večera pri Rostanu nad Prečno, šentruperskega dolenjskega sejma, modne revije. Novo-teksa, baklade plovil po Krki, zabavnih in športnih tekmovanj do raznih predavanj, gostinskih prireditev in zaključka, pionirske atletske olimpiade v Novem mestu. BO KAL SPET POLN VODE? ČRNI POTOK PRI KOČEVJU — V Črnem potoku načrtujejo popravila izpustnih vratec pri svojem kalu (nekateri mu pravijo celo »jezero« ali pa »plavalni bazen«) in čiščenje dna. Kal so nameravali očistiti že pred nekaj leti v okviru akcije NNNP. Voda je odtekla, z njo tudi ribe, ugotovili pa so, da samo z lopatami tako velike površine ne bodo očistili, saj kal zajema površino pol hektara. A/uunrr enostavna in poceni rešitev za pripravo malte MALTIT«, pesek in voda, to je vse, kar potrebujemo za pripravo malte za zidanje in ometavanje. Malta, pripravljena z maltitom, se poleg enostavne in poceni priprave odlikuje v primerjavi s tradicionalnimi maltami še po mehanski odpornosti, odlični sprijemljivosti, dobri obdelovalnosti in odpornosti na zmrzovanje. Za pripravo malte v prostorninskem razmerju 1:3(1 del maltita in 3 deli peska) potrebujemo okoli 290 kg maltita na 1 m malte. Pri tem razmerju dosežemo marko malte M 2,5. Pri prostorninskdm razmerju 1:1 pa potrebujemo okoli 720 kg maltita na 1 m 3 malte in dosežemo marko malte M 10. MALTITj, lahko kupite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51-030. O SALONIT ANHOVO industrija gradbenega materiala, anhovo INFORMACIJE: TOZD BLAGOVNI PROMET KIDRIČEVA 20, 65000 NOVA GORICA TELEFON (065) 24-411, telex 34320 ANHOVO YU KMEČKA VESELICA PREČNA — Tamkajšnje kulturno društvo pripravlja, za sobotp.^ 1,7, gyr gusta, že tretjo pravo kmečko veselico, ki se bo pričela ob 15. uri na veseličnem prostoru sredi kraja. Organizatorji so poskrbeli za nadvse bogat program z razstavo starega kmečkega orodja, družabnimi tekmovanji, sledil bo ogled veselice in Novega mesta iz zraka in drugo. Seveda pa nebo manjkalo zabave, za katero bodo poskrbeli Tof in Rifle, člani domačega KUD, ansambel Slavček in Arkade. Obljubljajo prave dolenjske jedi — brez. ražnjičev in čevapčičev. NA ZAČETKU JE BILA KOMISIJA ČRNOMELJ — Pri nas smo pač navajeni, da se brez komisije ne da narediti nobena stvar. Najbrž je celo sonce začelo v zgodnjih jutranjih urah vzhajati na pobudo neke davne komisije. Pred kratkim pa so v Črnomlju ustanovili 18-člansko komisijo za ureditev kopališča v Podzemlju, ki jo sestavljajo redni kopalci na tem za Črnomaljce najbolj priljubljenem kopališču na Kolpi. Seveda stvar ne bo urejena čez noč, potrebno bo še veliko sestankov, preden bodo Črnomaljci lahko uživali na prenovljenem kopališču v bratski metliški občini. DAN PLANINCEV NOVO MESTO — Letošnji dan planincev, ki bo 8. septembra na Rogli, pripravlja planinsko društvo iz Zreč. Najprimernejši prevoz na Roglo je z avtobusi po cesti Zreče—Rogla, ki se odcepi s stare ceste Celje—Maribor med Stranicami in Slovenskimi Konjicami. (Jdeleženci iz tistih planinskih društev, ki se bodo odločali za prevoz z vlakom, se morajo pripeljati do Celja ali Poljčan. Podatke, do katere postaje se bodo udel.eženci pripeljali, število udeležencev, s katerim vlakom oz. ob kateri uri se bodo pripeljali in vračali, morajo društva pisno sporočiti do 25. avgusta na naslov PD Zreče, 63214 Zreče. S TOMBOLO DO DENARJA ZA DRUŠTVO MIRNA — Društvo »Partizan« prirgja v nedeljo, 25. avgusta, ob 14. uri veliko denarnoblagovno tombolo. Izkupiček od te prireditve bodo namenili za delovanje športnih sekcij društva, saj z rednimi sredstvi ne morejo zagotoviti normalnega dela, še zlasti ne ob naraščajočih stroških prevozov in športnih artiklov. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb Gozdnega gospodarstva Brežice objavlja na podlagi 15. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, prosta dela in naloge: diplomiranega pravnika za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo/pravno fakulteto in — 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah dipl. pravnika. Nastop dela po dogovoru. Pisne prijav^z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Brežice, DSSS, C. br. Milavcev 61, Brežice. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili pisno v roku 30 dni, po preteku objavnega roka. 535/33-85 Osnovna šola Vinko Paderšič — Batreja - Brusnice razpisuje prosta dela in naloge: za nedoločen čas: učitelja telesne vzgoje, PU ali P (dopolnjevanje učne obveznosti s tehnično vzgojo); za določen čas (od 1. 9. 1985 do 31. 8. 1986) učitelja slovenskega in nemškega jezika, PU ali P Prijave pošljite v osmih dneh. Prometne zveze z Novim mestom ugodne. 541/33-85 "N Krovstvo Ivan Abram, Dobrava 9, Kostanjevica na Krki, objavlja več prostih delovnih mest: 1. kvalificiranega tesarja, 2. priučenega tesarja, 3. nekvalificiranega delavca. Mož ?t nastopa službe takoj. Plača in ostalo po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 549/33-85 (1879) 15. avgusta 1985 DOLENJSKI LIST tedensK6leda Četrtek, u. avgusta — Marija Petek, 16. avgusta — Rok Sobota, 17. avgusta — Radivoj Nedelja, 18. avgusta — Helena Ponedeljek, 19. avgusta — Marijan Torek, 20. avgusta — Bernard Sreda, 21. avgusta — Timotej Četrtek, 22. avgusta — Marija LUNINE MENE 16. avgusta ob 11.05 — mlaj S BREŽICE: 16. in 17. 8. ameriški film Beg v zmago. 18. in 19. 8. ameriški film Zmaj Bruce Lee. 20. in 21. 8. jugoslovanski film Mali rop vlaka. 22. 8. ameriški film Lov na zeleni diamant. ČRNOMELJ: 15. in 18. 8. brazilski film Dona Flora in njena dva moža. 16. in 18. 8. hongkonški film Maščevalec iz pekla. 20. 8. francoski film Učitelj. 20. 8. nemški film Vroča dekleta. 22. 8. ameriški film Hiša groze. KOSTANJEVICA: 17. 8. ameriški film Neumni zaporniki. 18. 8. avstralski film Mož s Srebrne reke. KRŠKO: 18. 8. francoski film Šok. 20. 8. ameriški film Dvojna eksplozija. 21. 8. ameriški film Pogojno na svobodi. NOVO MESTO — DOM KULTURE: od 15. do 18. 8. ameriški film Vojna med zvezdami. Od 16. do 18. 8. (ob 19. in 21. uri) angleški film Pobesneli Max. 19. in 20. 8. francoski film Inšpektor Neroda. 21. in 22. 8. angleški film Cestni razbojnik — II. del filma Pobesneli Max. 22. 8. matineja Tom in Jerry. NOVO MESTO — KINO JLA: Od 16. do 18. 8. ameriški film Yentl. Od 19. do 21. 8. italijanski film Noč svetega Lorencija. SEVNICA: 15. 8. ameriški film Dvojni azil. 16. 8. jugoslovanski film Nevidna pošast. 17. in 18. 8. ameriški film Oficir in zapeljivec. 21. in 22. 8. hongkonški film Nagli tiger. MIRNA PEČ: 16. 8. ameriški film Dan potem. SLUŽBO DOBI REDNO ZAPOSLIMO dve dekleti v kuhinji in strežbi. Vse informacije dobite v gostilni BUDIČ, Čatež, Brežice. SPREJMEMO KV ali priučenega elektromehanika za previjanje elektromotorjev ter delavca za razdiranje elektromotorjev, mehanske, ključavničarske ali strugarske stroke. OD zelo dober. • Tel. (061) 310-119 dopoldan. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika ali priučenega delavca. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, 61240 Kamnik. TAKOJ ZAPOSLIM kvalificirano ali polkvalificirano šiviljo. Vse informacije na tel. 46-505. REDNO ZAPOSLIM dva KV zidarja. Delo v okolici Novega mesta. Nastop dela je možen takoj. Tel. (068) 25-377 po 201 uri. VALENTIN VOLČANŠEK, izdelovalec HD cevi in cevi za pretok goriva, ZG. Obrež 33, 68253 Artiče, tel. (068) 796, RAZPISUJE prosto delovno mesto strugarja z znanjem dela na polavtomatski stružnici. Pogoj: kvalificiran ali priučen strugar z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Nastop dela možen takoj. Motorna vozila PRODAM DIANO, letnik 1978. Cveto Uršič, Soteska 16, Straža, tel. 84-522 do 14. ure. PRODAM Z 101, letnik 1979, in spalnico. Tel. (068) 21-970. Z 101 super, letnik 1978, prodam. Tel. 85-989 vsak dan popoldne. PRODAM Z 101. letnik, 1976, po ugodni ceni. Franc Blažon, Škocjan 9. PRODAM osebni avto PZ 125, letnik 1975, vozen, neregistriran, za 3 SM. J. Jurejevčič, Črnomelj, Prešernova t>, tel. 51-496. PRODAM FIAT 750, letnik 1979 (cena 17 SM). Gorjanec, Mestne njive 8, Novo mesto, tel. 22-482. PRODAM tomos APN 6 in zastavo 750, letnik 76, registriran do 4.4. 1986. Košmerl, Potov vrh 10. UGODNO PRODAM LADO 1600, letnik 1979. Tel. 24-284. PRODAM Z 1300, letnik 1976, registrirana do junija 1986. Informacije popoldne, Dol. Toplice 134. PRODAM Z 101, letnik 1974, registriran do 5. 8. 1986. Silvo Bučar, Volčkova vas 11, Šentjernej. ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljen, registriran za vse leto, prodam. Marjan Medved, Volčkova vas 20, Šentjernej. UGODNO PRODAM R 4, letnik 1975, komplet ali po delih, in otroško posteljico z jogijem. Ogled vsak dan. Strojarska pot 3, Novo mesto. PRODAM Zastavo 850, letnik 1982. Sever, Stritarjeva 3, Žibertov hrib, Novo mesto. TOVORNO MOTORNO TRO-KOLO APE-CAR Piaggio, letnik 74, vozen za kategorijo, ter NG Midget Cabriolet, prodam. Tel. (068) 88-807. R 4, generalno obnovljen, registriran, letnik 1974, prodam za 9 M. Leopold Gantar, Straža 160. PRODAM avto alfa berlina 2000 1750 z okvaro motorja. Marjan Poljanec, Semič. KAMION Fiat kiper, letnik 1937, poceni prodam. Urbančič, G. Straža 78, tel. (068) 22-925, dopoldne. ZASTAVO 101/75, ZASTAVO 750 /71, prodam. Brane Uhernik, Otočec 48. PRODAM avto citroen GS 1,3, letnik 1980. Informacije na tel. 21-818 v petek in soboto od 18. ure dalje. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Fuis, Kettejev drevored 13, Novo mesto. R 4 GTL, letnik 82, nevozen, prodam. D. Vohar, Dolenjske Toplice 32. UGODNO PRODAM R 4, letnik 1977, dobro onranjen. Peter Zupančič, Črešnjice n.h., Otočec. PRODAM nov avtomatik in primo 175. Tomc, Ragovska 12, Novo mesto. PRODAM karambolirano Z 101. Ogled vsak dan. Mirna, Roje 2-229. MZ ETZ 250, prodam. Tomaž Barborič, Mačkovec 9. Z 101 GT, letnik 83, prodam. Tel. 25-463 popoldne. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC. tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za de'- v ne. in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novH arskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM R4TLS,letnik 1979. Lovšin, Gotna vas 67, tel. 20-256. PRODAM Z 101, letnik. 83 december, za 55 M. Tel. 25-593. ZASTAVO, september 1983, ugodno prodam. Tomašič, C. 4. julija 50 Krško. ALFA ROMEO 1300 super prodam. Cegelnica 45. KOMBI IMV 1600, 8 sedežev, brezhiben, registriran do julija 86, prodam. Tel. 24-487. PRODAM MERCEDES 220, ka-ramboliran, komplet ali po delih. Pe-tar Delevuk, Gornje Skupice 30. PRODAM MZ ETZ, letnik 1983 in ZASTAVO 750, letnik 1973, karoserija letnik 1978. Trdinova 30, Novo mesto. OSEBNI AVTO FIAT 1300, letnik 1970, generalno obnovljen (zamenjana školjka leta 1976), dobro ohranjen, garažiran, registriran do julija 1986, ugodno prodam. Ivica Kapetan, Mestne njive 2, telefon (068) 22-294. TOMOS APN 6, letnik 1984, prodam za 8,5 M. Zlatko Jančar, Crmo-šnjice 2, Novo mesto, tel. 43-751. PRODAM Z 101, letnik 1978. Tel 25-305. R 4 TL, prodam. Črmošnjice 56, Stopiče. PRODAM UGODNO prodam lepo otroško sobo. Tel.: (068)22-842. PRODAM stebrni vrtalni stroj. Franc Plaveč, Malkovec 2, Tržišče. PRODAM nova okna (120 x 100,80 x 120 in 90 x 100) INOVAK Ribnica. Jože Erpe, Uršna sela 142. PRODAM tritonsko harmoniko, primerno za učenje. Veliki Slatnik 20. PRODAM 2 m3 suhih hrastovih desk, debeline 3 cm, in 1 m3 smrekovih plohov. Tel. 20-479. NUJNO PRODAM novo cisterno za gnojevko (2200 1) ceneje kot v trgovini. Naslov v upravi lista (4423/85). PRODAM diatonično harmoniko in dele za R 4. Anton Brajer, Dol. Karteljevo 16, Novo mesto. PRODAM 3 m3 suhih hrastovih desk, debeline 5 cm. Naslov v upravi lista (4424/85). PRODAM črno beli televizor Gorenje. Tel. 20-486. UGODNO PRODAM šivalni stroj Bagat »Slavica«. Nad mlini 41/18, Novo mesto, tel. 25-072. UGODNO PRODAM rabljena okna in vrata. Hlača, Ob Težki vodi 28, Novo mesto. PRODAM dva nova zvočnika Sol-ton 130 W in čistokrvno nemško ovčarko, staro 10 tednov. Tel. (068) 56-174. PRODAM posteljico z vso opremo za otroke do 5 let in nahrbtnik za nošenje otroka. Ponudbe na tel. (068) 21-406. 14 COLSKA PLATIŠČA ZA FORD (4 kom) na 5 vijakov za gume brez zračnic, prodam. Tel. 24-487. PRODAM Tomos avtomatik. Bevc Marko, Luterško selo 15. UGODNO PRODAM dvojne železne stopnice (3,80 m in deljene 1,80 m + 70 cm) in balkonsko ograjo 7 m. Avsec, Šmihel 32, tel. 22-878. UGODNO PRODAM poročno obleko v kombinaciji s čipko, št. 40. Naslov v upravi lista (4421/85). PRODAM novo etažno peč, 23.000 kalorij. Rudi Malenšek, Zalog 1, 68275 Škocjan, BUKOV PARKET, suh, prvovrsten, ugodno prodam. Tel. (068) 23-543.. PRODAM prikolico za osebni avto in prašiča, težkega 70 kg. Vojko Novak, Črešnjice 58, Cerklje ob Krki. PRODAM pse, mladiče, bavarske barvarje. Vid Vinšek, Šmarje 36, Šentjernej. POCENI PRODAM novo trajno gorečo peč Gorenje 35 x 60, peč na olje Husqvarna 10.000 kal. in rabljen pralni stroj Zoppas. Tel. 22-249, Slančeva 7. PRODAM mlado kravo, brejo 6 mesecev in opeko BH 7 — 2000 kosov in BH 4 — 1500 kosov. Lešnjak, Kostanjevica 9. KR A VO siv ko, brejo 8mesecev, prodam. Mali vrh 2, Mirna peč. PRODAM štiridelno omaro in kolo na 10 prestav. Branka Kiseljak, Slavka Gruma 12, Novo mesto, od 16. ure dalje. PRODAM novo kolo Maraton, garažna vrata in traktorske gume 12.4 11-28. Košak, Kotarjeva 7, Novo mesto. PRODAM kravo s prvim teletom. Franc Kocjan, Dol. Straža 40. UGODNO prodam trodelna okna s polknami. Jože Gimpelj. Dol. Toplice 86. PRODAM dva mlada psa istrijanca, tetovirana z rodovnikom. Jože Mihalič, Vel. Brusnice 18. PRODAM koruzo — ruženo. Cugelj. Vel. Mraševo 4. KOPALNO KAD, stoječo, 160 cm, rabljeno, ugodno prodam. Telefon (068 ) 22-294. NOV stereo radio z dvojnim kasetofonom prodam. Informacije na telefon 25-490. PRODAM več mladih brejih črno-belih krav, dobrih molznic. Možnost plačila s kreditom ali solidnim osebnim avtom. Naslov v upravi lista (4422/85). PRODAM 6 tednov staro škotsko ovčarko. Telefon dopoldne (068) 51-032, Slak. KUPIM KUPIM 1000 ali manj strešnikov »Kikinda« model 272. Ivan Staniša, Šmihel 4, tel. 22-646. KUPIM dva prašiča, težka 60 kg. Tel. 32-151. KUPIM izpravne, neizpravne ali po delih mizne ali viseče petrolejske luči, gramofone na rog ali navadne, lahko tudi po delih. Pišite na naslov: Janko Prašnički, Zagreb, Mrežnička 12. KUPIM KUBIK IN POL. suhih smrekovih plohov, lahko slabše kvalitete, ali ustrezno količino moralov 5 x 8 cm. Ponudbe na tel. 21-025, proti večeru. POSEST PRODAM ZIDANICO z bivalnimi prostori v končni fazi gradnje in obnovljenim vinogradom v Gadovi peči (bližina Podbočja). Tel. 69-708 do 14. ure. Slane Kuntarič, C. 4. julija 66, Krško. PRODAM staro nenaseljeno hišo v Roviščah pri Studencu z vrtom. Voda in elektrika v hiši. Alojzija Ribič, Ko-ritno 16, 64260 Bled. VIKEND v Šmarjeških Toplicah, blizu kopališča, prodam. Tel. (068) 22-278 dopoldne. PARCELO (2600 m2) v Hrastju pri Cerkljah ob Krki prodam. Informacije na telefon (064) 50-050, po 16. uri. PRODAM čudovito ravninsko kmetijo na robu vasi, ob asfaltni cesti, v enem kosu II hektarov — obdelovalno, 9 hektarov bogatega gozda, primerno za povratnike. Ponudbe pod šifro: »DOLENJSKA«. PARCELO z lokacijsko dokumentacijo in vinograd na Vinjem vrhu prodam. Darko Kovačič, Hrastulje 6, Škocjan. VIKEND poleg asfaltne cest e v bližini Šmarjeških Toplic prodarm Informacije: Koplenik, Vinji vrh 1, Šmarješke Toplice. HIŠO v 3. gradbeni faziv Mirni peči prodam. Tel. (061) 345-401. PRODAM gradbeno parcelo (17 arov) v bližini Novega mesta z gradbenim dovoljenjem. Naslov v upravi Dolenjskega lista 4425/85. PARCELO z gradbenim dovoljenjem (5000 m2), primerno za vikend, pod Lisco, prodam. Tel. (068) 81-052. UGODNO prodam vikend v Šmarjeških Toplicah. Informacije v popoldanskem času na tel. (061) 40-461. PRODAM njivo v Dobravi, hladilno skrinjo in kravo. Pirc. Čučja mlaka 4, Škocjan. PRODAM stanovanjsko hišo v okolici Novega mesta, zgrajeno do 4. gradbene faze. Tel. 25-377. PRODAM Župevčevo kmetijo (8 ha), po ugodni ceni, v Dobrovi pri Senovem. Hiša je v dobrem stanju. Vprašajte pri Ivanu Setinšku Dobrova 6, Senovo. R A Z N O VDOVEC, upokojen, z lepim imetjem, novo hišo, želi spoznati žensko z dežele, staro od 60 do 68 let, ki bi mi bila v pomoč. Ponudbe pošljive pod šifro »BOLJE JE ŽIVETI V DVOJE«. IŠČEM MAMICO z enim otrokom. Imam hišo. Šifra »ČAKAM TE« NARODNOZABAVNI ansambel OFORT išče basista. Štefan Koncilja, Rumanja vas 8, Straža. IŠČEMO gospodinjo k našemu očetu. Ponudbe pod šifro »SEPTEMBER«. V NAJEM VZAMEM prostor za manjši gostinski lokal. Dam predplačilo. Ponudbe na tel. (068) 69-837. ij Kmetijski stroji jj PRODAM diesel stroj za kosilnico BCS. Tel. (068) 79-055 od 14. do 15. ure. PRODAM TRAKTOR ZETOR 42 KM, dobro ohranjen, s 1450 delovnimi urami. Jože Bradač. Selišče 4. Dol. Toplice. TRAKTOR URSUS C 335 s kabino in koso, v dobrem stanju, prodam. Ivan Pezdirc, Primostek 5, 68332 Gradac pri Metliki. KOSILNICO Gorenje Muta rex kombi, novo, z vsem priborom in rotacijskim plugom, prodam. Cena po dogovoru, Franc Možek, Titova 112, 68281 Senovo. TRAKTOR IMT 540, star štiri leta, v dobrem stanju, prodam. Informacije na tel. 51-197. UGODNO PRODAM HONDO 600 S s kultivatorjem in osipalnikom,’ prikolico za osebni avto ali HONDO in moped na 4 prestave. Kostrevc, Trebelno 2. PRODAM traktor Ferguson 35, ko-" silnico BCS, vse v odličnem stanju. Franc Struna, Potov vrh 1, Novo mesto. PRODAM kombajn za obiranje koruze SIPenoredni. Slavko Salmič, Stara Bučka 30, 68275 Škocjan. PRODAM traktor Ursus 35, 750 ur. Jože Stopar, Črešnjevec 9, 68311 Kostanjevica. PRODAM traktor Ferguson 533, v dobrem stanju. Hrušica 18. PRODAM traktor Zetor 2511. Gril Franc Bušinec 3, Dol. Toplice. OPOZARJAM Staneta in Anico Jordan, Ganglova 1, Metlika, da ne hodita po parcelni št. 1769 (vinograd) in da ne prislanjata nobenih predmetov na žično ograjo. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. Anton Ivec, Breg revolucije 15 Metlika. PREKLICUJEM izgubljeno vozniško dovoljenje št. 10182 na ime BEVC Marta, Cesta herojev 66 Novo mesto. ZVONKA GOLOB, Dol. Straža 35, opozarjam vsakogar, ki bi govoril neresnične besede o meni, posebno pa MARIJO KRAŠEVEC iz Nove gore. Če ne bo dala preklica, da se opravičuje, jo bom sodno preganjala. JULIJA PRELOGAR, Gabrijele 24 pri Krmelju, prosim družino Žužek in Ivana Perca, naj ne hodijo po parceli št. 675-12 in naj ne odlagajo smeti na parcelo. Pot na katastrskih mapah ni označena. Če tega ne bodo upoštevali, jih^bom sodno preganjala. • SLAVKO ŽIBERT, Skopice 44 a, se opravičujem za neresnične besede, ki sem jih izrekel o varnostni službi in inventuri obrata Skopice. fa/ESTILAl SALON ZA STRIŽENJE PSOV, tudi za razstave. Naročila po tel. (068) 61-156, Posavski veterinarski zavod Brežice, Nada Štaher. -CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da izdelujem slike za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje, potni list in mesečne vozovnice. Slike dobite takoj. Odprto imam samo vsak ponedeljek in petek, neprekinjeno od 7. do 20 ure. Ostale dni me ni doma. FOTOGRAF Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68310 Šentjernej. OBVEŠČAM interesente, da bom imel naslednji teden živo apno. Jože Vlašič—Šalamun, Tribuče. POPRAVEK Pri zahvali PAVtE JORDAN je prišlo do pomote pri žalujočih, tako da je namesto sestre Zinke navedeno hčerka Zinka. SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST * • občina Črnomelj, krško, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE V 14. številki XXII. letnika Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla Sl. julija 1985. objavljajo: občina Metlika odtok o priznavalninah udeležencem NOV in drugih vojn ter za njihove družinske dane: občina Novo mesto odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Novo mesto: odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Mrzla dolina: odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje spremenjenega in dopolnjenega zazidalnega načrta Cikava: odlok o imenovanju ulic v naselju Šentjernej: odlok o združitvi naselij Šmarješke Toplice. Obrh pri Šmarjeti, Brezovica in Družinska vas. občina Trebnje odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda: sklep o povišanju stanarin v občini Trebnje: poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Knežja vas: sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje in modernizacije lokalnih in vaških poti ter izgradnje telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Knežja vas: občina Krško pa sklep o določitvi stanarin v občini Krško: sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Spodnji Grič II; odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov; odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov občine Krško. Objavljeni so tudi popravki nekaterih odlokov skupščine občine Krško. ' Gasilsko društvo Dobrnič objavlja Javno licitacijo o prodaji vozila kombi IMV 1600, letnik 1972. Vozilo je v zelo dobrem stanju. Izklicna cena je 200.000 din. Licitacija bo 18. 8. 1985 pred gasilskim domom v Dobrniču. Komisija za delovna razmerja Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge tajnice šole — administrativni ali ekonomski tehnik, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas s p o* skusno dobo 3 mesece. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa-Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. Kmetijska zemljiška skupnost občine Novo mesto Novo mesto, Novi trg 6/II Na podlagi 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. lis* SRS št. 1/79 in 11/81) in 20. člena statuta kmetijske zemljiške skupnosti občine Novo mesto je izvršilni odbor skupnosti na seji dne 8/8-1985 sprejel SKLEP: o razgrnitvi sprememb in dopolnitev elaborata o razvrstitvi kmetijskih zemljišč na kategorije in območja v občini Novo mesto. 1. člen Spremembe in dopolnitve elaborata o razvrstitvi kmetijskih zemljišč na območju občine Novo mesto na kategorije in območja se javno razgrne od 20. 8. do 30. 9. 1985. 2. člen Spremembe in dopolnitve elaborata o razvrstitvi kmetijskih zemljišč na kategorije in območja bodo javno razgrnjene v krajevnih skupnostih na območju občine Novo mesto in v prostorih kmetijske zemljiške skupnosti občine Novo mesto, Novi trg 6/II, soba št. 45. 3. člen V času javne razgrnitve lahko dajo vsi zainteresirani k predloženim spremembam in dopolnitvam pripombe, mnenja in predloge. 18 DOLENJSKI LIST St. 33 (1879) 15 avgusta 1985 Mama, ljubila si zemlji, ljubila si dom in v tihem cvetočem poletju odšla si v večni dom. ZAHVAL A V 90. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica KATARINA PUHEK iz Gor. Suhorja 12 pri Vinici Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, nam izrekli, sožalje, ter vsem tistim, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Špecovi in medicinski sestri Hudeljevi za obisk na domu, obema duhovnikoma in pevkam za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: sin Jože z družino, hčerki Fanika in Marija z družino ter ostalo sorodstvo Ljubila si zemljo, ljubila si dom in v tihem cvetočem poletju odšla si v večni dom. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedpo zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča MARIJA HODNIK iz Orehovca 8 pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Toth za dolgotrajno zdravljenje in za obisk v zadnji uri, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, TOZD IKON Kostanjevica in delavcem, govorniku in pevcem. Hvala vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Tone, Jože, Tine z družinami, Jordanovi in ostalo sorodstvo Minil je mojega t rpljenja dan in umirilo se mlado srce je moje... Ne jokajte ob meni, zdaj ne trpim več, saj sem odrešen! — vaš Boštjan ZAHVALA V torek, 6. avgusta, letos, kmalu, ko je sonce vzšlo, je tiho zaspal naš ljubi BOŠTJAN TOMŠIČ iz Ivanje vasi pri Mirni peči Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v času njegove bolezni od zadnje jeseni kakorkoli lajšali njegovo in našo bolečino. Zahvala vsem, ki ste nam bili blizu ob njegovem slovesu v teh dneh, posebno še vaščanom, gasilcem, mladincem, osmošolcem in tovarišem, prijateljem in našim sodelavcem, župniku, pevcem in sorodnikom, ki ste se tako lepo poslovili od našega Boštjana. Vsem še enkrat iskrena hvala! V tihi žalosti: mamica Majda, oči Jože in brat Jože mm ZAHVALA Ob smrti našega dragega MARJANA MAVRA se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom, posebno dr. Janezu Kramarju in dr. Janežu, ter drugemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu za ves trud in bodrilne besede med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se OZB Novo mesto. KS Maide Šilc in SDK Novo mesto za vsestransko pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala ZŠAM Novo mesto in ZŠ SDK Slovenije za sodelovanje pri pogrebni svečanosti. Iskrena hvala sodelavcem Jugobanke Novo mesto in Ljubljana, članom ZB Boljunec, kolektivom TAM Belt Črnomelj, Tovarni zdravil Krka in SDK Novo mesto. Zahvaljujemo se dobrim sosedom za vso pomoč, posebno družini Ilič, kakor tudi obema govornikoma za tople poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pisno in ustno izrečena sožalja in sočustvovanje z nami. za darovanje vencev in cvetja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. » Žena Julka in vsi njeni Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel, ognja prepoln, neizrabljen k pokoju bom legel. (S. Kosovel) ZAHVALA V 43. letu starosti nas je po hudi bolezni tiho zapustil dragi mož, očka, sin, brat, stric in svak FERDO ŠUŠTERŠIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za skrbno nego v zadnjih urah pokojnikovega življenja. Enaka zahvala tudi ZCD TOZD ZD Novo mesto, ZPV Novo mesto. Labodu — skladišča Novo mesto, pevcem in gospodu kaplanu za poslovilne besede in opravljeni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Nepričakovano nas je v 56. letu starosti zapustila naša nadvse dobra sestra iri teta MIHAELA JORDAN iz Ljubljane N fsKr1®’ P>°SŠ ‘n kaset do raznih dru-b° pripomočkov. Pet učencev sv°jo delovno razporeditev v Spre- centru. Pomeni, da ne bodo Pak ln izdajali samo knjig, amila adi ufnc pripomočke, pač glede ®rt dela učiteljev. VEČ UČENCEV | POTOK — Zadnja štiri leta Loju učencev na osnovni šoli v leti iju111 pot°ku narašča. Pred štirimi letu | J* bilo 167, v minulem šolskem m. ’ V novem šolskem letu pa jih Črt0Vy 179 do 181; število zaradi na-dok,,'*?1*1 Selitev staršev namreč še ni Ob, . _ ’ znano. 23. avgustastohoddfi! K^hce' k0*'zafcl doPolnilni Pomota (,i Inedin Jim gre v šoli nekoliko težje. £1 c V auil UCK.UIIK Ovalo ga bo 29 učencev. Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, vaju, ljuba starša ni. od nikoder ni in ni. Večna zarja zvezdic milijoni, pozdrav naš naj vama poneso in mir noči naj nad vajin grob se skloni in vama pove, da sta povsod vidva z nami. V SPOMIN Dan, ki vrezal nam je bolečino, dan, ki naredil nam je brazgotino, 11. 7. in 4. 8. 1984, nam trga srce, dolgo leto dni mineva, odkar je odjeknila neizprosna resnica, daje zastal korak, dih in zamrl pogled’ naše ljube mamice ter dragega atka MILKE in IVANA FLAJS iz Bržan 22 pri Šentjanžu Nikoli ne bosta pozabljena ta kruta dneva, ostali smo brez vaju, brez vajine dobrote in ljubezni, ki ŽALUJOČI: sin Janez, hčerki Mili in Anita z družinama ter vse ostalo sorodstvo. OSMRTNICA V 68. letu je umrla ANA RUS iz Bojanje vasi št. 20 Od nje smo se poslovili 7. avgusta 1985. Vsi njeni Branko, ljubil si vodo, zalo ti vzela življenje je mlado. ZAHVALA V 15. letu starosti nas je tragično zapustil naš ljubi sin, brat in stric BRANKO CONTA iz Mihovega Iskreno se zahvaljujemo reševalcema Antonu Krmcu in Janezu Miklavčiču. Iskri Šentjernej — tozd Upori, vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom za nesebično pomoč, podarjene vence in izrečena sožalja ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: mama, sestra z družino, stare mame, strici, teta in ostalo Sorodstvo. J1879)15.avous DOLENJSKI UST 19 VERA VE »Kmečka ženska je kljub vsem uzakonjenim pravicam še vedno zapostavljena.« To trdi Vera Veselič, mlada diplomirana inženirka agronomije, pos-0 peševalka za poljedelstvo in ^ L' w-i s) A Lr i ti ir i t/) m rtri I kmečki turizem pri črnomaljski kmetijski zadrugi. A ta njena trditev ni plod kakšne počezne resignacije, marveč rezultat spoznanja, do katerega je Veseliče-va prišla tako rekoč z znanstve-. nim raziskovanjem. Lani jeseni J je med prvimi v svojem letniku 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 0 0 0 t 0 0 diplomirala in prva si je izbrala za diplomsko delo temo iz agrarne sociologije: Kmečka ženska kot proizvajalka in upra-vljalka. Za to svoje delo je dobila tudi študentsko Prešernovo nagrado. Gotovo pa mlada, izobražena in razgledana agronomka do svojih spoznanj ni prišla samo s pomočjo znanstvenega aparata. Je kmečki otrok, ki je vse svoje življenje prebila na vasi, nobeno kmečko delo ji ni bilo prihranjeno, in njeno ugotovitev vseskozi potrjuje vsakdanje življenje na vasi. »Kmečka ženska ni niti dovolj seznanjena s pravicami. ki jih ji zagotavlja naša zakonodaja, predvsem pa je preveč zaposlena, da bi jih lahko uveljavljala.« Iz njene diplomske naloge sledi, da je najbolj obremenjena žeftska na tako imenovanih mešanih kmetijah.'kjer je zaposlen eden od zakoncev. »Poleti je delavnik take ženske dolg tudi 17 ur in ob taki grozljivi obremenitvi pač ne moremo govoriti o enakopravnosti z drugimi ženskami.« Veseličeva si je po diplomi želela, da bi v službi lahko delala na področju agrarne sociologije, ki jo najbolj privlači, najbližje njenemu hotenju in najbolj v skladu z njenim temperamentom. »Zelo rada bi oživila in obogatila delo aktiva kmečkih žena, ki sedaj v naši občini sploh ne dela, če ne štejemo občasnih izletov. To področje bi se tudi najbolj uje- malo s pospeševanjem kmečkega turizma, saj je jasno, da bo ta turizem, za razvoj katerega so v Beli krajini lepe naravne danosti, v največji meri slonel prav na prizadevnosti kmečkih žensk.« Žal je resničnost drugačna in Veseličeva se je, brž ko je prišla v zadrugo, morala posvetiti zgolj žetvi. Morda še nismo dovolj bogata in niti ne dovolj pametna družba, da bi mlademu zagretemu človeku omogočili delati in se izkazati na podr- • V očju, za katerega ima največ veselja in sposobnosti. Veseličeva,je doma iz Žuni-čev in ker nima stanovanja v Črnomlju, se mora vsak dan voziti v službo. To ji seveda vzame precej časa, poleg tega pa je njeno delo tako, da se ne konča vedno ob dveh popoldne. In ta njena vožnja traja že od malih nog, kar je očitno usoda ljudi, ki živijo v majhnih in odmaknjenih krajih. Najprej je prva štiri leta pešačila v šolo na Preloko, potem se je dve leti vozila v Adlešiče in nato v do konca gimnazije v Črnomelj. »Tudi ko sem študirala v Ljubljani, sem pogosto prihajala domov, saj sem zelo navezana na domači kraj, prav zaljubljena pa sem v Kolpo. Zelo rada grem po svetu in veliko sem že prepotovala, a brez Kolpe ne bi mogla živeti. Kjerkoli bom živela, se bom vedno vračala domov v Žuniče, na omamne steljnike in ob prelestno Kolpo.« A. BARTEU \ * * ! I * S s * * * %%%%%%%% ■ Komu zlata »frajtonarica«? --------------------2--------------- Predtekmovanje harmonikarjev za zlato harmoniko Ljubečne 85 — Med polfinalisti štirje Dolenjci NOVO MESTO — Vrt hotela Kan-dija je bil minulo soboto v znamenju »frajtonaric« in ljubiteljev njenih zvokov. Kulturniki iz Ljubečne blizu Celja so v sodelovanju s časopisom Novi tednik, Radiom Celje in hotelom Kandija pripravili zadnje od desetih izbirnih predtekmovanj harmonikarjev — amaterjev za »Zlato harmoniko Ljubečne 85«. Novomeščani so tako prvič dobili priložnost, da pokažejo, kaj zmorejo njihovi prsti na tem diatoničnem instrumentu. Čeprav vemo, da domala sleherna vas v občini premore vsaj enega takega mojstra, seje prijavilo le pet muzikantov, devet zamudnikov pa je prišlo na tekmovanje iz drugih slovenskih krajev. bodo dan kasneje zaigrali za kipec zlate harmonike, ljubljenec občinstva pa bo prejel majoliko. Dobitniki zlate, srebrne in bronaste plakete pa si pridobijo tudi pravico do snemanja kasete. J. PAVLIN DNEVI PIVA NOVO MESTO — Hotel Kandija se je odločil za zanimivo novost: od danes pa vse do nedelje, 18. avgusta, bodo na svojem vrtu prirejali dneve piva. Povsem razumljivo, da bodo ob tej priložnosti postregli z vsemi vrstami piv, ki jih ta hip premore naš vodilni proizvajalec te pijače, ljubljanski Union. Vse štiri dni bo na vrtu tudi glasba, ob pivu pa bodo ponujali jedi, ki k tej pijači sodijo: od janjcev, odojkov do raznih pivskih klobas in še česa. Kot zanimivost pa še omenimo, da se bo danes ob 16. uri skozi mesto vil sprevod s točenjem piv, ki bo na-‘ znanil pričetek te prireditve. Prišla na obisk, da bi delala Republiška funkcionarja sta zavihala rokave in pomagala brigadirjem ŽUŽEMBERK — Obisk, kakršnega v preteklosti med brigadirji ZM-DA »Suha krajina« nismo bili vajeni, sta minuli četrtek pripravila predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo Tine Zorič in predsednica sveta za vzgojo in izobraževanje Vika Potočnik. Republiška funkcionarja sta si obisk zamislila nekoliko drugače od svojih predhodnikov. Že navsezgodaj sta se v družbi brigadirjev v delovni obleki odpeljala na delovišče v Lopato, kjer sta ves dan vneto pomagala čistiti bodoči pašnik. Delovni obisk sta iskoristila tudi za to, da sta se spoznala z brigadirji in njihovimi težavami, s pripravljenostjo delovišč in drugim. »Iskoristil sem počitniško zatišje v službi in sklenil, da po en dan preživim med brigadirji. Danes sem v Suhi krajini, jutri pojdem na Kozjansko, potem pa še en dan na Goričko. Delam z največjim užitkom, čeprav sem še nekoliko utrujen od včerajšnjega proslavljanja 90-letnice Aljaževega doma na Kredarici. Ko človek takole ves dan preživi z brigadirji, šele spozna njihov delavnik in prosti čas, hrano in zabavo. Sam sem bil v mladosti brigadir in mislim, da se na dobro pripravljenih deloviščih odnos brigadirja do dela ni kaj dosti spremenil. Mladim je potrebno dati le pravo delo in jih zanj tudi motivirati«, je povedal brigadirski veteran Tine Zorič. Vika Potočnik, tudi nekdanja brigadirka, je zaradi vnetega dela komajda našla čas za pogovor: »Čutim, da brigadirji ne marajo takih obiskov, kot sem jih prirejala pred leti tudi jaz. Brigadirji in njihovo vodstvo so takrat polni pretvarjanj. Mislim, da so naju kot brigadirja tako lepše sprejeli. Mladi nama celo odkazujejo delo, pokličejo naju na pomoč tu in tam. Mladinsko prostovoljno delo je res v krizi, kot je prostovoljno delo nasploh v naši domovini. V brigadah je ob slabem rezultatu akcije krivda v organizaciji dela, pripravljenosti delovišča. Marsikje brigadirji delajo zaradi dela. Slabo se počutijo tudi tedaj, če napeljujejo vodovod za vikendaše, če počenjajo nekaj, kar ne bo nikomur koristilo.« Na koncu zapišimo, da sta bila v LEKCIJA ZA »LETEČE« OBISKOVALCE — Republiški »minister« Tine Zorič in Vika Potočnik, predsednica ne dosti manj uglednega sveta, sta z delom dala lekcijo »letečim« obiskovalcem, brigadirjev. (Foto: Janez Pavlin) Žalostna Veselica METLIKA — Svojčas je bilo gostišče Veselica nad Metliko živahno, polno gostov, ki se niso razšli do poznih nočnih ur. Posebno julija in avgusta. Še ples je bil včasih pripravljen, za prosti stol so se gostje nemalokrat sprli med seboj. Pa danes? Vrata so zaklenjena, gostišče ne obratuje in z Veselice ob večerih ni slišati vesele pesmi. Žalostna Veselica. Baje ni pravega strežnega osebja, bojda se ne izplača. Metlika pa je tako žalostna v teh turističnih dneh. ko bi moralo vse vreti in se vrteti okrog gostov. Obvoznica za Sv. Rokom je usmerila potujoče mimo Metlike, turističnih tabel, ki bi opozarjale voznike na Metliko, ni. Utrujeni turisti si želijo počitka ob Kolpi, na metliškem kopališču, ki nima urejenega kampa. Prespe na črno ali pa se odpravijo dalje, kjer jih sprejmejo pripravljeni. Hote! Bela krajina in zasebniki že pokasirajo kak dinar, vendar veliko manj, kot če bi nastopili organizirano, načrtno. Vendar, tako kaže, v metliški občini ni nikomur do tega. Kot da ni poletja, kot da se ne vate mimo Metlike množice gostov, ki bi se ustavili tu, če bi jim kaj ponudili. Nekajletne pripombe na rovaš turističnega spanja nalete vedno znova na gluha ušesa. Kot da ni pod svetlim soncem v tej občini nikogar, ki bi odgovarjal tudi za kikšne in te reči! Žadeve se nepremakn ejo niti za korak, upam si trditi celo, da gredo rakavo pot. Turistično društvo, ki je bilo obnovljeno pred tremi leti. je v popolnem mirovanju, sod, nam menjen turističnim informacijam, je prazen, v okras pred vinsko kletjo. Bodeča neža, ki jo je nečastno prejel belokranjski turizem, je bila strel v prazno. Nič se ni zganilo, nič premaknilo. Nikomur se ni skrivil las. Blodimo v stanju mirovanja, v turistični mlakuži, že nekaj let ni noben občinski forum ali organizacija razpravlja o turizmu. Žalostno, toda resnično. V turističnem naprezanju vseh okoli nas smo oaza nezanimanja za to področje, kot bi se v brk rogali vsem, ki trdijo, da se da tudi od turizma lepo živeti. Dokaz za vse te in druge nenapisane trditve je med drugim tudi gostišče Veselica, ki ni sprejelo gosta že več kot leto dni. TONI GAŠPERIČ četrtek na »letečem« obisku pri brigadirjih v Suhi krajini in Lokvah pri Črnomlju tudi podpredsednica republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Francka Herga in podpredsednica republiške konfrence ZSMS Dušanka Weiss. J. PAVLIN LOV NA TROFEJNO RIBO NOVO MESTO — Ribiška družina Novo mesto organizira v okviru »Meseca turizma na Dolenjskem« dvoje tekmovanj: najprej, 31. avgusta zvečer, lov na trofejno ribo in dan kasneje tekmovanje v lovu rib s plovcem za prehodni pokal Krke. Prijave za udeležbo na tekmovanjih je potrebno poslati najkasneje do 28. avgusta na naslov: RD Novo mesto, Glavni trg 20. Ob tem omenimo, da startnino za večerni lov na trofejno ribo (500 din) plača vsak tekmovalec ob prijavi ali ob žrebanju, medtem ko je tekmovanje v lovu s plovcem ekipno, vsaka ribiška družina pa lahko prijavi 2 ekipi s po tremi tekmovalci. V NEDELJO »IGRE POD DEDOVO LIPO« OTOČEC — V nedeljo popoldne ob 16. uri se bo na Otočcu pričela zabavno športna prireditev »Igre pod dedovo lipo«, ki sojo pripravila turistična društva in telesnokulturne organizacije. Tokrat se bodo pomerile ekipe krajevnih skupnosti Bela cerkev, Šmarjeta, Otočec, Mali Slatnik in Podgrad, tekmovali pa bodo v desetih igrah (sestavljanje voza, od snopa do kopice, mlačev s cepci, prinašanje hrane, nagajanje dekletu, kraja venčka, plezanje na žrd, preskakovanje palice, skok s palico in vlečenje voza. Prireditev bodo zaključili Dobri znani. POKUŠNJA BELOKRANJSKIH VIN DOLENJSKE TOPLICE — Vinska klet iz Metlike pripravlja v petek, 16. avgusta, na jasi brez plačno degustacijo belokranjskih vin. Prireditev, ki bo vsebovala tudi strokovna predavanja, opremljena z diapozitvi, se bo pričela ob 18.30. Iflfl kimali NUulll inkubatorja?! V skladu že več kot dva milijona dinarjev — Jožefa Oblak poslala še 1500 DM V skladu za nakup sodobnega inkubatorja je že 2,055.285 dinarjev, kar je 300.000 dinarjev več, kot je stala že naročena in plačana naprava, ki bo reševala življenja najmlajših Dolenjk in Dolenjcev. Svet žensk pri novomeški SZDL in Dolenjski list, organizatorja akcije »inkubator«, sta zaradi množičnega odziva v veliki dilemi, zdi se nam namreč, da bi brez večjih težav zbrali denar za še en inkubator. Odločitev smo prepustili upravi bolnišnice. Jožefa Oblak iz Duisburga, ki je za inkubator že darovala 1000 mark, je poskrbela za novo prijetno presenečenje, poslala je še 1500 DM. Skupaj Torej 2500 DM, kar jecelo več, kotjeda-la Tovarna zdravil Krka, kije bila med vsemi darovalci najbolj odprtih rok. • Minuli teden so darovali: KS Čatež pri Vel. Loki 5.000 din« Novoles TOZD PTT 70.000 din, OOS LB Temeljna posavska banka Krško 28.500 din, aktiv kmečkih žensk pri M Agrokombinat Krško TOK KTS 77.500 din, M. Šuklje iz Geršičev 2.000 din, M. Šobar iz Črnomlja namesto cvetja na groh Ane Burje 3.000 din, R. Oliher iz Lašč 1.000 din, OOS IGM Strešnik Dobruška vas 20.000, OOS Inter-evropa Koper 10.000 din, postaja milice Krško 4.100 din. N. Keše Raka 1.000 din, M. Kodrič Dolenjske Topiice 1.000 din, ansambel Slavček Novo mesto 5.500 din, J. Oblak Duisburg, 1.500 DM, OOS IM* tozd Semič 4.000 din, D. Štampfelj Krško 1.000 din, OZS Krško 20.000 din, OOS Veletekstil Črnomelj 3.000 din, ZCD DSSS Novo mest« 8.400 din, delavke Lekarne Krško 1.500 din, OOS IMV tozd Črnomelj 10.000 din, S. Kralj Črnomelj 1.000 din, OOS Pionir delovna skupnost interne banke 10.000 din, R. Rifelj Novo mest« 1.500 din, GG TOK Novo mesto 7.540 din, GG tozd Gradnja 9.520 din, GG tozd Podturn 12.170 din, GG tozd Straža 12.830 din, GG tozd Novo mesto 13.360 din, GG Vrtnarstvo in hortikultura 4-638 din, GG DSSS Novo mesto 7.818 din. Denar za inkubator lahko nakažete na račun 52100-603-30372 Zdravstveni center Dolenjske-tozd Splošna bolnišnica, »za inkubator«. Pokazali so, kaj znajo V Cerkljah so se pomerili orači in kosci CERKLJE OB KRKI — Sončna nedelja 11. avgusta je bila kakor nalašč za pravi »kmečki praznik«, ki ga je pripravil aktiv mladih zadružnikov pri Agrarii Brežice. V okviru nedeljske prireditve so mladi zadružniki in zadružnice preverili svoje spretnosti pri kmečkih opravilih. Kakor je na kmetih navada pri delu, so s tekmovanjem začeli zgodaj. Tako je že ob sedmi uri 11 mladih zadružnikov merilo svoje znanje iz teorije, le malo ^.pozneje pa še iz spretnostne vožnje s traktorjem iti oranja. Zaradi majhne udeležbe so vse tekmovalce združili v eno skupino. Med traktoristi je bil najboljši Anton Butkovič, drugi je bil Franc Vogrinc in tretji franc Peterkovič. Glede na izid nedeljskega tekmovanja so sestavili tudi ekipe, ki bodo brežiško občino predstavljale na območnem tekmovanju, ki bo 25. av- gUsta v Podlogu. Kategorijo zadružnikov bodo zastopali F. rine, F. Peterkovič, S. Petan (L ekip® in Z. Černelič, Š. Urbanč, F. Tomšel ^ ekipa). Za mlade zadružnice bos tekmovali Zdenka Pribožič in Brig1* Juratovič, za člane pa A. Butkovič, Curhalek in I. Juratovič. S tekmovanjem traktoristov P* kmečki praznik še ni bil končan. y treh popoldan seje namreč poitied* BREDA DUŠ,C še 12 koscev. TRIDESET UR NOGOMETA , VAVTA VAS — TVD Partizan ' Straže organizira jutri maraton* nogometno srečanje med ekipa"j| Straže in Drske. Mladi nogomet obljubljajo, da bodo vzdržali igrišču v Vavti vasi polnih 30 ur A1! tguavu v v a v ti »uji pviiuii — .i jim bo to uspelo, se prepričajte sa! . Pričetek srečanja bo jutri ob 13-Za jedačo in pijačo je poskrbljen®' Tine Lesjak Največ aplavza skorajda štiristo poslušalcev je požel Tine Lesjak iz Slovenske Bistrice, ki je po mnenju strokovne komisije tudi najbolje »potegnil« svoj meh. Za svoje naj-' boljše igranje si je Tine prislužil tudi posebno nagrado Krke — vikend paket v Šmarjeških Toplicah. Na polfinalno tekmovanje, ki bo 3' avgusta na Frankolovem, so se še uvrstili: Jakob Kovač iz Osilnice (v kat. do 16 let), Ivan Pugelj in Peter Fink, oba iz Novega mesta (v kat. od 16 do 45 let), Štefka Škulj iz Ljubljane, Anton Špringer iz Novega mesta, Alojz Vrtačnik iz Trbovelj in Marjan Lukan iz Logatca so bili najboljši v kategoriji od 45 do 65 let. Najstarejši muzikant je bil Franc Bergant iz Ljubljane, ki bo v polfinalu nastopil v kategoriji nad 65 let. Prireditev »Zlata harmonika Ljubečne« je v petih letih že prerasla meje Slovenije, saj so na zadnjem srečanju igrali tudi že zamejski Slovenci, podobno prireditev pa seje lotil organizirati tudi italijanski Sauris v Karnijskih Alpah. Na letošnjem srečanju se bo v polfinalu najprej pomerilo 64 harmonikarjev. Najboljši med njimi k*~ I t -'V. 0 I _ c r.; , y‘\ 0iw, w T.,#:* VOJSKI Z LOPATAMI IN KRAMPI — Danes je okoli 120 vojakov iz VP 3672/30 iz Pivke končalo delo pri kopanju jarka za telefonski kabel od Brezja proti Črnomlju. Te enota, ki jo vodijo vodniki Basta, Drinjak, Blažič in T anasič, si je zadala, da bo v desetih dneh izkopala 3 km jarka. T o so tudi naredili. JOR G ORi Franc Požarnik je bil predsednik gasilskega društva Re-pičeva draga. Bil je navdušen gasilec, njegovo društvo pa je slovelo daleč naokoli po tem, da je imelo zanič gasilsko opremo. Franca Požarnika je to peklo, zato je stopil k tovarišu Županu. — Prišel sem vas opozorit, tovariš Župan, da naše gasilsko društvo Črpalka ne bo moglo pogasiti niti srednje velikega požara. Naša oprema je zastarela in pomanjkljiva. — Kaj pa govoriš, Požarnik? Kakšen ogenj napoveduješ? Dobro veš, da obstajajo v občini večji in pomembnejši problemi, kot je gasilska oprema. Počakati bo treba. Vse ob svojem času. In je pokazal Požartjiku, naj odide. Tovariš Sezedelejevič ni odmaknil oči od papirjev, ko je odgovarjal Požarniku: — Pusti me, France, vsaj še nekaj mesecev s to svojo gasilsko opremo. Zvrtelo se mi bo od volitev. Razumeti me moraš. Tovariš Rdečnik ga je debelo gledal: — S takimi zadevami'prihajaš k meni, Požarnik? Kaj neki ima moja organizacija z gasilci in z gasilsko opremo? Preko glave imam dela z utrjevanjem ugleda v lastnih vrstah. Oglasi se pri Izvršniku. Tovariš Izvršnik je visel na telefonu skoraj pol ure. Ko je odložil slušalko, je zapičil oči v Požarnika. — Vem, s kakšnimi težavami prihajaš. Razočaral te bom, Požarnik. Denarja za te vrste nakupa ni. Sam si lahko slišal, kako pritiskajo na repiški izvršni svet Zgornjerepičani zaradi asfalta. Referendum za samoprispevek bo propadel, če jim ne ugodimo. Počakati bo treba. Tovariš Puškič mu je obljubil, da se bodo borci zavzeli zanj in za njegovo gasilsko društvo. — Borili se bomo kot pred štirinštiridesetimi leti, je udaril s pestjo po mizi. Tovariš Sindikalič pa ni bil v tolikšni meri revolucionaren. Tiho je odslovil Požarnika 2 besedami: — Se pa mi le zdi, daje treba dati prednost standardu delavcev, ki imajo tako nizke osebne dohodke, da posamezniki že dobesedno gagajo. V soboto je zatulila sirena-Repičani so kmalu zvedeli, da gori skladišče Hitrotkala- ’ nedeljo zjutraj ie stal na pogorišču tovariš Župan s svojo ekipo. — Milijardna škoda. Če bi imelo naše gasilsko društvo Črpalka sodobno gasilsko opremo, vsega tega ne bi bilo. /e jutri podpišem naročilnico za nakup vsega potrebnega. Odločen je bil tovariš Župan, člani njegove ekipe pa s° pritrjevalno kimali. TONI GAŠPER^