Andreju Praprotniku, 251etnemu udu c. k:r. deželnega šolslcega sveta. oril si hrabro se in vedno Povzdigoval ti našo stvar, Zatorej mesto je ugledno Odbral naš stan ti za vsekdar. Spoštljivo gleda in zaupno Nate slovenski učenik, Saj njega zval na delo skupno V dneh odločilnih tvoj je klik. Izbral si geslo mu najblažje: Spoštuj se, da boš spoštovan, Bojuj za pravo se najdražje — Za prosti svoj, za častni stan! In kar doseglo je borjenje, To v tebi temelj svoj ima, Ti rau posvetil si življenje In čustva blagega srca! A tudi zdaj še izgorelo Navdušenje ni rnladih dni.j — Moža utrudi dolgo delo, Če tudi krepkih je močij. Kakor poraladna sapa trosi Po zraku rožin vonj sladak : Tako tvoj list med svoje nosi, Kar vzgojil duh je tvoj krepak. In to dovolj je — zdaj počivaj, V blagosti naj te Bog živi, Plačilo svoje v tern uživaj, Da delo tvoje sad rodi! ,,Tovariš".