Uto XIV., št. 12. PoStnina platana v gotovini. V ljubljeni, dne ?0. avgusta 1922. V organizaciji Ja mof, kolikor moli — toliko pravice I ZELENICI Glasilo Saveza željezničara lugoslavile. Izhaja vsakega 5. in 20. v mesecu. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/II. Posamezna št. stane 50 p, mesečno 1 Din, celoletno 12 Din. — Za člane brezplačno. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. Kdo je vzrok? Koliko je stvari, s katerimi železničarji niso zadovoljni! Že vsaka številka našega lista ni nič drugega kot izraz nezadovoljstva. katerega vcepljajo razmere v srca celokupnega železničarskega osobja. Neprestano delamo na tem, da obupne razmere zboljšamo, toda zdi se. da je vse zamanj. kajti počasnost prometnega ministrstva in ravnateljstev ubija vsako pozitivno delo. V strašni, naravnost zločinski počasnosti pri reševanju stvari, ki so v korist železničarjem, je došlo celo tako daleč, da je danes železničarsko osobje najslabše plačano, da je njegov delavni čas najbolj neurejen in najdaljši, da je n. pr. nekvalificirani delavec v privatnem podjetju boljše plačan nego kvalificirani železničar. Pa zakaj? Delavci v privatnih podjetjih in uradih so imeli pred vojno manjše plače nego železničarji. Danes pa so jih daleč prekosili. Ali so morda delodajalci sami zvišali plače svojemu delavstvu? Ne! To bi bilo nekaj povsem nemogočega. Delavci so se organizirali in zahtevali so zvišanje plač. Če ga niso dobili, so pustili delo in stopili v stavko, da so potom boja dosegli to, kar so zahtevali. Delodajalci zvišajo plače svojemu delavstvu le takrat, kadar so prisiljeni. Z borbo, ki je mnogokrat trpela po 5—12 tednov, so delavci v zasebnih podjetjih prekosili železničarje v plačali. Že v tem ie odgovor, zakaj so železničarske plače tako nizke. Borba delavstva v zasebnih podjetjih in borba železničarjev ni enaka. Železničarjev delodajalec je država. In kot taka zahteva zase in si osvaja posebne privilegije. Za delavstvo v zasebnih podjetjih ie stavka kot legalno sredstvo borbe; železničarjem pa ie to prepovedano. Delavec v zasebnem podjetju zahteva zvišanje plače in če ga ne dobi. zapusti delo in gre drugam; železničar pa, če zahteva zvišanie, pa ga ne dobi. dela dalje. kajti če zapusti delo, ga zasleduje orožnik, policaj in vojak, da ga četudi lačnega, prisilijo na delo. Nad železničarjem vlada neomejen absolutizem delodajalca. On nima tistih meščanskih pravic, ki jih imajo drugi delavci. In ker teh pravic nimai si ]lh bo moral priboriti, kakor so si jih morali izvoje-vati vsi drugi delavci. Na Angleškem sme železničar, kakor vsak drugi delavec, stavkati. Pri železničarjih je borba mnogo težja. Da pa bodo dobili to kar zahtevajo, se morajo učiti od drugih delavcev, kako se borba vodi. Borba ie uspešna le tedaj, če je organizacija močna, brez katere sploh ni boja. Kakšna pa je naša organizacija? Vsaki deseti je komaj organiziran. To pa ni močna organizacija, kajti ostalih 9, ki niso organizirani, so cokla onim. ki hočejo nekaj doseči. Uspehe utaknejo lepo mirno v žep. pri neuspehih pa blatijo organizirane. češ. izdali so nas. Izdajalci železničarjev pa so oni, ki niso organizirani. oni so kakor dezerterji. Toda ni dovolj biti samo organiziran. Treba je tud idiscipline in enotnosti. Organizacija je kakor armada. Ce je red in disciplina v armadi vzorna, je ista nepremagljiva. Ali je ministrstvo krivo, da železničarji stradajo? Ministrstvo dela tako, kot dela vsa ostala kapitalistična družba: Če pa železničarji zabavljajo, da nimajo tega ali onega potem je njih dolžnost, da si svdj položaj zboljšajo, a ne z zabavljanjem, temveč z delom v organizaciji. Ministrstvo je zadovoljno, da železničarji niso enotno organizirani, kajti razcepljenost in mlačnost krha njih moč. In ker se delodajalec zaveda, da v železničarjih ni moči. zato rešava njih zahteve tako- kot se mu zljubi. Železničarji! Organizirajte se. da vas bodo reakcionarni radikalno-demo-kratski ministri, današnji vaši delodajalci, priznali kot enakopravne Hudi in meščane! Glave kvišku! Ljudje smo, kot so ministri. družine imamo, kot jih imaio ministri, delamo več, kot delajo ministri — sužniosti smo siti! Dokler pa bomo klonili glavo, toliko časa nas bo buržoazija tepla toliko časa bomo gladovali. Vemo, kje je naš prostor in tja gremo! Gospodu ministru za socialno politiko! — Gospodu prometnemu ministru! — Kr. državnemu pravd-ništvu! — Javnosti! Življenska nevarnost, v kateri vrše službo železničarji, nas sili. da javno izrečemo obtožbo, ker je istočasno v nevarnosti ves promet, ljudje in blago, ki se pod takimi okoliščinami prevažajo. Storiti moramo to vsled tega, da pravočasno opozorimo vse zainteresirane — in zainteresirana je celokupnost, — da bi pravo-časno intervenirali, kajti če se zgode nesreče, če propade blago, poverjeno prometu, bo zamanj pisati in govoriti o »nevestnem izvrševanju službe«, in »neprevidnosti« železničarskega osobja — ki je že itak naivečia žrtev prometa in vedno prvo strada. Da takoi objasnimo neznosnost prometnih službenih razmer, opozarjamo, da nepretrgani delavni čas strojnega osobja na progi Zagreb-Vinkovci-Zagreb traja 21—27 ur; a nepretrgani delavni čas za progovne čuvaje na isti progi znaša 24 ur. Kai to pomeni, ve vsak. ki ie sploh kedai kaj delal* ki ve, kako se človek utrudi pri 8urnem delu. Po izkazih vseh merodajnih avtoritet. je delo na lokomotivi mnogo težje od dela v delavnici, ker je stroj stalno v gibanju. in ker morq uslužbenec na stroju neprestano stati, strojevodja mora nepretrgoma vzdržavati tempo voza da pravočasno prispe na postajo in na cilj, da voz zadržava in mu zviša brzino, ter da vedno budno pazi na progo, da ne leži kaj na potu kar bi lahko povzročilo nesrečo, kakor tudi da pazi na signale, ki jih je toliko na celi progi, na postajah in na odprti progi. Za tako službo je potrbna popolna zbranost in do skrajnosti močni ži,vci. Na Francoskem je kretničar na vsakih 5 dni dolžan delati nepretrgoma 24 ur. General Rio, torej militarist, je z ogorčenjem opozoril ministrstvo na slučaj nekega kretničarja, ki je izvrševal nepretrgoma 24 ur svojo službo. Nikakor si ni mogel misliti, da bi bila taka služba pravilna temveč da je ta slučaj le nezaslišana izjema! Radi tako dolgega delavnega časa, ki ie mnogo zaostajalo za onim našega železničarskega osobja. je sodnija v Franciji zaradi železniške katastrofe pri Api-lia oprostila obtoženega železničarja, »ker je njegova služba prekoračila ljudsko moč«. V Londonu so bili obtoženi trije železničarji. sprevodnik, strojevodja in si-gnalist zaradi strašne železniške nesreče, ki je zahtevala na stotine žrtev. Obla§t ie trdila, da je vzrok nesreče brezbrižnost železničarjev* Obtoženi so soglasno odgovorili: »pred 10—12 leti smo delali sa,-mo 8 ur dnevno, zadnjih 5—6 let pa se je podaljšal naš delavni čas na 14. 18 in 20 ur. Mi smo navadni ljudje, a ne ciklopi. Po predolgem delavnem času, nam odreka moč, odreka poslušnost- ne moremo več misliti oči ne vidijo več.« Povedati moramo tudi slučai, da je bil pri nas odpuščen stroivodja, ker je po 60urni nepretrgani službi izjavil (ne da noče, temveč) da je truden. Delavni čas celokupnega našega železničarskega osobja nima niti norme niti meje. Pred nekoliko meseci se ie obrnil Savez na zagrebško ravnateljstvo in interveniral za izmeno delavnega1 časa za progovne čuvaje, ki morajo delati 24 ur nepretrgoma in intenzivno ter da po tem nimajo niti 12 ur odmora. Ravnateljstvo ni v tem pogledu ničesar ukrenilo, niti ni odgovorilo. Isti slučaj je s strojnim osob-jem. večkrat se ie zahtevalo spremembo turnusa, v svrho olajšanja službe, toda nihče se ni na to oziral Mi imamo zakon o delavnem času. Po uredbi iz leta 1919. bi moral biti delavni čas v principu 8 ur, a po zakonu o zaščiti delavcev 10 ur. Toda niti pr-vo, niti drugo se ne upošteva. Izgovori zato so lahki: ni dovolj lokomotiv. ni dovolj o sob ja. Toda ti izgovori ne drže, zakaj, vsega tega ni, zakaj se toliko časia ni nabavilo, to ne more biti ■izgovor za težke železniške nesreče, ki se vedno dogajajo, če strojevodja po 20, 24, 27 in še več umi nepretrgani službi — zadrema ne ooazi signala in s polno brzino zavozi v drugi voz; ali če progovni čuvaj zaspi na straži, pa ne kontrolira sigurnosti proge in vlak skoči s tira. Z ozirom na težke nevarnosti za vse potnike, ki potuieio ob takih razmerah, in z ozirom na škodo blaga, ki se transportira ter škodo za državno blago, izjavlja tem potom železničarsko osobje, da je že večkrat skušalo doseči znosljivejši delavni čas. Toda vse ie bilo zaman. Radi tega odklanja vsako odgovornost za morebitne nesreče, obračaioč pozornost na odredbe o delavnem času kot najvažnejši vrsti državnega gospodarstva. Save? železničarjev Jugoslavije. Povodom novih osebnih in dra-ginjskih doklad za delavstvo. Državna železnica ravnateljstvo Za-oreb, je pod štev. 1528/1-1.-1922 izdalo 26. julija 1922 Vsem zunanjim in notranjim predstojni-štvom, Inšpektoratu Ljubljana in prometni upravi Split naslednji dopis: V Službenem listu štev. 22. iz 1922 je priobčena naredba o osebnih in družinskih draginjskih dokladah delavskemu osobju. Po službenem listu štev. 22.—1922 bi dobili nekateri delavci manjšo osebno draginjsko doklado, kakor pa bi jim pripadala po službenem listu štev. 22.—1920, tal sicer radi tega. ker so bili nekateri kraji kakor Brod, Novska. Srpske Mora-vice Jesenice, preje v I. draginjskem razredu a sedaj so v V. Dokler prometno ministrstvo ne izdela nove razdelitve krajev v draginjske razrede, odrejamo, da se mora v vseh onih slučajih, v katerih bi delavcu po službenem listu štev. 22. iz 1922. pripadala manjša osebna draginjska doklada, kot pa po službenem listu štev. 22. iz 1920., računati in izplačati osebna doklada, ka tera pripada delavcu po službenem listu štev. 22. iz 1920. Vsi oni kraji, ki so bili preje v I. skupini a so sedaj v V. skupini, dobijo osebno draginjsko doklado po členu 4., im sicer rokodelci od 1—3 let namesto 14 Din izplačati 16 Din. za polkvalificirane delavce od 1—3 let namesto 13 Din izplačati 14 Din 60 para, za nekvalificirane delavce s težo službe od 1—3 let namesto 13 Din izplačati 13 Din 60 para, nekvalificirani delavci 13 Din izplačati 13 Din 60 para. za vaience v I. letu namesto 7 Din izplačati 7 Din 20 para. V čl. 10. ni označena višina davka, ki bi bila zapreka za prejemanje družinske draginjske doklade. Za višino davka velja še v nadalje okrožnica 210 iz 1921., da na družinsko doklado nima pravice oni delavec, ki plača letno več kot 5 Din zemljiškega davka. Za ravnatelja državnih železnic: Klodič. Ljubljanska kurilnica. (Konec) Ta gospod, ki je pred več leti v Ljubljani kot namestnik tedanjega načelnika kurilnice, sedanje ravnatelja g. Ig. Šega služboval, akoravno je bil tedaj še i trd Nemec, je bilo vedno o njem rečeno, »to je fest fant. to je dober človek«, dokaz temu je bila slovesna odhodnica katero so mu uslužbenci priredili ko je odhajal na svojo novo službeno mesto kot načelnik. Tudi tega gospoda je doletela usoda da je moral po polomu vsenemške Avstrije povodom svojega slovenskega pokoljenja v Jugoslavijo. Tudi ta gospod sovraži kar je slovenskega, a jako nerodno to dela, da pusti podrejeno mu osobje čutiti da mu Jugoslavija ni simpatična, rednemu osobju predbaciva da v nemških kurilnicah znajo vse, a tu v Ljubljani hoče vse disciplinirati, a pri tem pa pozabi da je tam nekje v Avstriji neka delavnica v kurilnici kjer so inženirja enostavno vrgli ven ker ni nič razumel in njegova teorija ni držala. Morda iz tega razloga sedaj zagovarja delavnico, toliko bolje pa mrzi strojno osobje. Znan pregovor pravi, da kjer nič ni tudi cesar pravico zgubi. Tako je tudi sedaj pri železnici, ni pravega materijala tudi ni več pravih delavnih moči, torej ne od prizadetega osobja zahtevati, da čudeže dela. Kar je bilo starih, dobro izvežbanih moči so odšle, ali jih je sila vlade nove mlade domovine Jugoslavije iztirala preko meje, ali pa so šli prostovoljno, ker rajše da bi postali Jugoslovani, so ostavili svoje stare domove, bodisi, da jim režim nove domovine, kakor marsikateremu fu ostalemu ni ugajal, ali pa jih je srce bolelo, da bi opustili blaženo švab-ščino. Tako je ostalo le nekaj Čehov za zgago delat, katerim bolje ugaja v Jugoslaviji kakor v svoji domovini. Ostali so pa tudi taki domačini kateri so bili pod švabsko komando vedno zapostavljeni, ker se niso hoteli ponemčuriiti, torej jim ni zameriti, ako kdo reče da so manj iz-vežbani. Sedaj ko so hoteli, oziroma ako bi mogli pokazati, da so tudi nekaj vredni, se jim je vzela dobra volja do vsega, ker so j,ih predpostavljeni brutalizirali, bili so in so še slabo plačani, tako da se ne morejo prehranjevati in samo ob sebi umevno, da lačen človek, ki je že sam nase in na svojo usodo jezen ne more vztrajno delati, toliko manj, da bi svoje misli na svoje delo koncentriral, ker ga vedno tare misel, kako bo sebe in svojce preživel. Ostali so pa tudi taki elementi, ki so bili pred vojno »stratn Deutsch« in so hoteli vse Slovence in kar je slovenskega pohrustati in v žlici vode potopiti, a po preobratu so zlezli pod klop in čez noč so postali čvrsti in zvesto udani Zve-zarji. In mnogo takih gadov redi v Mariboru in Ljubljani obratno ravnateljstvo na svojih blagih prisih. Tako plešemo vsi ples okoli zlatega teleta, vsak po svoji melodiji, eni z večjo drugi z manjšo srečo. V takih razmerah in tako obdelovani od predpostavljenih vlači strojno osobje z napol podrtimi stroji vlake po svetu sem in tja, sicer javnost hvali juž. žel., da še najbolj vzdržuje promet, a ne sluti da je vse na konto osobja, koliko muke, pptu in skrbi stane to strojevodjo in kurjače da pripelje vlak na cilj in le čudno je ako se vožnja izvrši brez nedostatka. Ljudje stojijo ob železniških prelazih in občudujejo stroje, tehniko, in lepo delo strojev a ne vedo, da je to le na zunaj, seveda tehnika ostane ena in ista, moč strojev je pa odvisna od vzdrževanja strojev. Stroji so pa v splošnem jako slabi. Zakaj? Delavcem se ne da zadostnega časa za popravila, komaj se lotijo dela, že se jih goni stran, ker se stroj nujno rabi, ali pa so primorani popravila le površno izvršiti ker nj časa, a gorje če se na progi kaj pripeti, potem sledijo kazni brez pardona. Tudi ne pomagajo globe, ne grožnje, ampak dajte prizadetemu delavnemu osobju toliko zaslužiti, da bode z veseljem, torej tudi vestno svoje delo izvrševalo. Čudež le, da osobje ni krivo, da stroj vrste 109, ki je prišel iz Budimpeštan-ske delavnice stoji že 3 mesece v Mariboru radi carine. Stroj je opremljen z moderno »Westing« zavoro, a tu moramo skoraj dan na dan voziti Beogradski brzovlak z ročno zavoro, ker ni zadostno število predvideno z omenjeno zavoro.« Še mnogo bi se dalo pisati o slavni ljubljanski kurilnici, pa naj že to za enkrat zadostuje. Če se pa razmere še ne bodo zboljšale, se bomo pa še oglasili. Ali so upravičeni draginj-ski razredi. Zakon o dragonjskih dokladah za regulirano železničarsko osobje z dne 30. marca t. 1. ter istotako uredba za delavsko osobje — deli vso državo v 5 draginjskih razredov. Na podlagi tega so preračunane osebne doklade vsem delavcem in uslužbencem v državi. Pri osebnih draginjskih dokladah kvalificiranih delavcev znaša razlika v letih po učni dobi: 1—3 let 3-10 let 10-20 let preko 20 let I. razred II , razlika dnevno i mesečno 22 Din 14 . 8 , 192 „ 24 Din 16 . 8 „ 192 . 27 Din 18 , 9 „ 216 „ 30 Din 20 . 1Ü . 240 „ Pri nekvalificiranih je razlika dnevno od 5—6 dinarjev, ali mesečno 120 do 144. pri reguliranem osobju je razlika dnevno ista kot pri delavskem, vendar pa so njih dohodki večji, ker dobivajo oni doklade za vse dni v mesecu, delavsko osobje pa samo za delavne dni — to je povprečno za 24 dni. Dokler ni izšel zakon, ki je uravnal doklade na 5 draginjskih razredov, je bila država razdeljena na 3 draginjske razrede. Toda že tedaj so se čule pritožbe iz krajev z nižjim razredom, da dobivajo manjše doklade da pa je draginja pri njih takšna kot v krajih z višjim razredom. Ko je bila napravljena prva kvalifikacija kraja, je bila v resnici razlika med draginjo. Pred 2—3 leti ie bila razlika med draginjo med Beogradom in Zagrebom velika, med Beogradom in Ljubljano ter Mariborom pa naravnost ogromna. Isto ie s pojedlnimi kraji in pokrajinami: Slovenija je bila nesporno ceneja mapram Srbiji, cenejša ie Hrvatska kot Bosna: Bosna od Dalmacije: a vse skupaj je cenejše kot Srbija. Toda vse to je bilo. Ako danes pogledamo tržno stanje v raznih pokrajinah, krajih, lahko konstatiramo, da se je draginja že prilično zenačila. Taki zakoni, ki z življenjem nimajo zveze, nasprotuieio stvarnosti. .Pp podatkih o draginji, katere smo zbrali iz-raznih krajev v raznih draginjskih razredih, ie razvidno tržno stanje v mesecu juniju. Kaj pokažejo ti podatki? To, da je zakon v V. draginjski razred uvrstil kraje ki bi morali spadati v — I! Na primer: Beograd (I. razr. iznos kolone 548.90 Din. Medjimurje (V. r.) izn. kol. 597.25 „ Dravograd (V. r.) iizn. kol. 581.— „ . ali v IV. razredu Celje 505.50 „ ali' v III. razredu • Hreljin in (vse Primorje) 507.75 „ ali v II. razredu Zagreb 573.— „ TI O JC l/l 01 m k Tl £ e N 10 ro V Xu N « m s 5.w co bo C9 U "O a v >w > ca u p. P tL N « E S ! 0 < a p M ** a ^ * >« C M 53 H/l J) 01 k *0 o a JO m c 01 HM Tl £ O) 01 a TJ O . M a« TJ 0> (h «S M otmuintpajv BUHIH pBjSdABJQ Boiupji ouzojg jjoqßz BJJgtpBjr) BAON aUpui OBI5JBJ Bninazn^ IABJQ qo pajqn^ 05JSJ93BJH (boubih) eoizajg OBAOpBJI uijnSo Bung Bfusg nipzBiBjV efPO aoquBj^ OAafBJBg BUBfignfj qajSBZ SIN JB>|Bg pBjSoag siais is is i ii i i 111 a »OIOCO^COOOWCOOOiOOiCWOtNiOOOOiOOiOCOt^i-iLO —' CO CO t* CN CN (N rH CO »-* © (N lllllll I I I I I I I I I i I I «lOiOCOCOOSdfOCNOOaiOO^^OOOCOIOOOOCOrHiO *-• 00 co CN O* *-• rH co *-« CO —* CD co CN m © O © O lO I« I © © o lOlONiOt^S I OJ LO LO i 11 ism i IflCO^'tCrjOOOOH^CNIOONMiOlONSCN^OiOrH^HO 00 Tt4 OJ CO —I *-H CN —I CO rH OJ I> © I OlO OO I © I O I I I I O I © O © f- I LO t"- OO © I t> I UQ I I 1 I LO I OILON O oo uo C". © to © Tj’ co 00 00 •«rc'Jiot'-'-LOLOco^'—iooo — r-.Or-r- CN i i a i i i m i i i i i i i i i l'tOsoOri'^CSOOOSOlNf-KNSiülSlOOCSCO^O COOJCSCOtHtHCNtHCO^iOCO co uo O I tO **■* ^ ' CN g 5 i isis m i i i I^CbCO-^CCOlOOiOiOTfCOOTfCOlMOINCOCOrHO CO CN CN CN •—« « CN r-4 CO H CO CO © O LO o o © CN © CN gl o »o o I © L- © uo 00 ‘COOONHCOOlNCONONOi/JNO^tOOCNUD CN CNCO^CSCNthCO — ©CO O lOO ICC © CS © CN t lOCOČO M*CNCOOOCNšO«—' o CN CN CN 00 rH •—i H HCO'-'i LO CO uo o »o o o o »O LO LO 1 I llTj i n I I I I I M I (OOS^COCJC^^^CN OOOOuaiCCDlONOrfCOOOJ^-iO co CN CS CN r-4 ,-h CN —• CO «-« uo CN TT © I © © < B- I OJ UO l Mg I O O O LO uo LO JCOOOOCN'tCOOlOCOWO^fLOHCDCO'tCSNÖBDHO r-< P5CNN(NHHCN«COHr-CN lO I o LO © I LQ t> CN co co co h/i © ö n© '«r uo I oo oj o* | COCOOt^NOO^^CNOiSlOCOOiHCO I© I COCNCNOJrH — CN rH CO « »O CO I© © © LÖ LO L LO LO CS CN t gg l g I I I I I I I I I I i g UO CN ■C0©t--.r-«^C0CN©L0U0©00O0>CNiO—« OO^t^rN© CO CO CN CN ' CN r-i CO —• CN tj« VO UO CN l> O uo © © © LO uo UQ O LO UP LO © rf CN © t>* •—■« CO CN “©©©©-Up LO LO LO OONOCSiONBOiO'tCSt^rH©^^ CO CO CN CO *"H »—i CN rH CO *—* *—« i-H Up' Č>~ OJ šTga i g i i rn i i i i i i i i i ~m «COOO^r-HTfCSOCD©©^©«^^,^©©©^ © rH lO co —' CN CN »-H »-• CS -h CN t-H ^ CN ____ UO LO © © ^ UO 00 t". * I I I I I I I I I I I I I 1 O O | | _______________ - • - - LO ©_|_I CN©rt«TjtO©© —«SOJUOiOOrHiO'-'iO COCNCNCO^^iCN»-«CO^CNCN t? LO Up JBAorefa CN © tN- UP © CS U0 CN C'» t">» CN © O COCNCNCN«—«T—lCSrHCOr—i©C0 LO LO © Tf* © © O CN © •—< up up up CN CS CN niuaqig oo © CO OO U Milil llllll I | | © O Up' UO CN Mo©r up UP©©t^^O00CN^ rH ggg O | ©o LO I LO up © LO i m ia i CNOO^CNI^UPUP»—«©U0Tf©©CN©»-*O CNCNCS(NHrHCN-.rfr;0C4 ^ © | up up' LO I CN CN g I I I IM I I I I I I I g i lO©©Tj4COOOr-COCOCOCOUP~-«©OOuo©©cOUPLO^CNt^f-«© CO CO CO CO « C4 rH M H N CN up LO © B UO < t-> up cj cs t g UPUO©-^COl>t^rHLO m i i r ig Sili < CO •—« © CN LO UO | | CN I I MII LOup©upT^©©coupcot^LO©©r «-< co 00 co ^ T J o oo i 00 r-. I II I lig OH.guaco^^g >Q I II I *^lO©C0C0©00CN^00©©©00C 00 © CN CN «■ I I > oo * CN ^ © «^ © © CN 00 CS *—« © CO I S5 g iTo t> up I I ~o~ lO Tg I i I OCTc LO LO L ©©©TrcOCNOOCSOOOOOD-t^UP 00 CN CN CN I CN CO * CN —. gTg ^©h-Tt^CNOOrHUp CN rH 00 CN rj« gg lO^xo-'rcOrtoopoH'roosiNöioi (M n ec 'o 5* 3?’5*. 5 . m ® > -S > g rrf 53 d) O > . Ut ^ r— Ä 2 ffl+i bCOO O M Ö — O * • fl u OgJSJ«!*! ■SOOOOS« •s 2 gJS S-a § 8 8 S g « š: O •© TJ O -5 £ R R * * * t t *. '3 rrs . 'B~ -3 S o k ? o a Iz tega pregleda se vidi. da so kraji v V. razredu, ki so dražji od onih v I., v IV.. v katerih je draginja taka kot v I., v II., ki so dražja kot v I. (Beogradu). Že iz teh podatkov se razvidi, da zakon ne odgovarja razmeram. Iz stanja draginje, kakršna je sedaj v raznih krajih in kakor se vidi iz tabele, je dovoli razvidno, da 5. draginjski razred v državi ne obstoja, temveč samo dva in sicer prvi in drugi. Zakon o zaščiti delavcev. Najvažnejše odredbe. Zakon o zaščiti delavcev ie z objavo v službenih novinah stopil v veljavo. S tem so stopile iz veliave vse dosedanje uredbe, naredbe in drugi predpisi, ki so se nanašali na delavsko zaščito. Ce dodamo temu zakonu še zakon o inšpekciji dela. ki ie istotako že stopil v veljavo, potem imamo vse zakonske predpise o delavski zaščiti v teh dveh zakonih in v pravilnikih, katere bo ministrstvo v njih smislu izdalo. Zakon o zaščiti delavcev obsega vsa industrijska, trgovska, prometna, rudarska in njim slična podjetja (delavnice); izključena so samo poljedelska. V vseh podjetjih, v katerih ie zaposlenih več kot 15 'delavcev znaša maksimalni delavni čas 8 ur dnevno. V manjših podjetjih pa 8, 9 ali 10 ur. in sicer po naravi in teži dela, kar bo določil poseben pravilnik. V prvih kot v drugih podjetjih se lrlhko podaljša delavni čas v obliki nadurnega dela na 10 ur dnevno. V rudnikih je najvišji 'delavni čas 9 ur. Nadurno delo se mora plača tj najmanj 50% višje od normalnega. Otroci pod 16 let v nobenem slučaju ne smcio delati več kot 8 ur dnevno. V nedeljah ie vsako delo prepovedano razven v onih podjetjih, v katerih se dela nepretrgoma, poleg tega v kavarnah, gostilnah, hotelih, pri fotografih, pogrebnih zavodih, v katerih se lahko dela celi dan. V pekarijah mesarijah, cvetličarnah in v podjetjih z živilskimi potrebščinami se lahko 'dela dopoldne Če triče-trt delavcev kakega podjetja zahteva kak drug dan za počitek in ne nedeljo, mora to dovoliti minister za socialno politiko. V vseh ostalih podjetjih se sme v nedeljo delati v izredno nujnih slučajih, o čemer se mora obvestiti inšpekcijo dela. 2 meseca pred in 2 meseca do porodu ne smejo biti žene zaposlene. Za ta čas dobivajo podporo po zakonu o zavarovanju delavcev. Prostori, v katerih se dela. morajo biti higijenično urejeni, o čemer je izdala inšpekcija dela obširen pravilnik. Delavstvu je dovoljeno združevati se v svrho zaščite svojih ekonomskih interesov. Delavno razmerje med delavcem in delodajalcem se lahko regulira ali osebno ali pa kolektivno. Kot razredno predstavništvo delavcev in nameščencev so se osnovale delavske zbornice v Sarajevu, Belgradu. Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu, Skoplju in Podgorici. Za pravilno uravnavanje delavnega trga se osnujejo borze dela. katere upravlja paritetni sosvet delavcev in delodajalcev. V vseh podjetjih, katera obsega ta zakon, izvolijo delavci in nameščenci svoje zaupnike. Naloga delavskih zaupnikov je: a) da delajo v svrho zaščite gmotnih socialnih in kulturnih interesov delavstva, zaposlenega v podjetju; b) da skrbe za dobre odnošaje med delavcem in njega delodajalcem; c) da sodelujejo pri sklepaniu kolektivnih dogovorov med delavstvom in delodajalcem ; d) da skrbe zato. da se tako delodajalci kot delavci drže strogo vseh kolektivnih kakor tudi osebnih dogovorov; e) da posredujejo med delavstvom in delodajalcem v sporih, ki so nastali iz delovnega razmerja, posebno še v zadevi mezd. da se taki spori rešijo na miren način. Kjer bi to ne uspelo in bi vsled tega pretila stavka, zahtevajo zaupniki posredovanje oristoine državne oblasti. f) da posrgdujejo pri določanju akordnih tarif, povprečnih minimalnih zaslužkov, v kolikor niso regulirani z kolektivnimi dogovori s sodelovanjem delavskih strokovnih organizacij in delodajalcev, kakor tudi. da posredujejo pri delitvi akordnega dela; g) da pazijo nato, da se izvršujejo vse odločbe zakonodajnih in administrativnih oblasti za zaščito delavcev v pogledu delavnega časa, zdravja in socialnega zavarovanja. kakor tudi. da obveščajo in podpirajo nadzorovalne .in pristojne oblasti % vseh vprašanjih, ki se tičejo zakonodaj-stva in zaščite delavstva: h) da pazijo, da se vzdržava v podjetjih red in disciplina; i) 'da svetujejo delavcem in delodajalcem pri izstopu z dela ali odpustu delavca z dela ter da se iz tega izvirajoči spori rešijo mirnim potom; j) da po možnosti sodelujejo v upravi udruženj za medsebojno pomoč itd. v smislu navodil ministrstva za socialno politiko; k) da predlagajo 'delodajalcem zboljšanje organizacije dela v podjetjih. Vsi delavci morajo imeti legitimacije. Za organizirane delavce velja legitimacija strokovne organizacije. Poleg drugih manj važnih odredb, predvideva zakon tudi kazni za neizvrše- vanje njegovih določb. * *»£ Da bo vsak delavec poznal zakonite določbe o delavski zaščiti, bo Savez vse nove zakone in pravilnike razposlal v obliki brošur vsem podružnicam. Predvsem na moralo vsi zaupniki dobro poznati določbe zakona, da lahko izvršujejo svoje zaupniške dolžnosti. Izobrazba. Kaj moramo vedeti o strokovnih organizacijah. To vprašanje se bo zdelo marsikomu prav čudno in vendar je zelo malo delavcev, ki zdaj razmišljujejo o tem vprašanju. Večina delavstva misli, da stori s tem svojo dolžnost, da plačuje članske prispevke in da pride včasih na kak shod, posebno tedaj, kadar stavijo delavci zahteve po povišanju mezd — vse drugo prepušča drugim tovarišem. Ali moderne organizacije so kaj več, kakor zgolj pomožna sredstva za trenotek in njihove naloge niso le razsežne podporne ustanove in vodstvo pri mezdnih bojih. Strokovne organizacije niso le blagajne, čeprav igrajo dobro urejene blagajne važno vlogo pri vseh zadevah strokovnih organizacij. Moderne strokovne organizacije so pred vsm bojne združitve, katerih značaj in bistvo odločuje razvoj meščanske družbe. To si mora predvsem vsakdo zapomniti, ker »dobrohotni« ljudje tako radi svetujejo delavcem, naj svoje strokovne organizacije osvobode razrednega boja in naj bodo nevtralne, naj ne bodo ne krop ne voda. To je popolnoma nemogoče. Današnje življenje je tako polno nasprotstev in tako različni interesi nastopajo v njem, da ni mogoče nobene popolno nevtralno in nadstrankarsko dejanje. Stališče in postopanje modernih strokovnih organizacij je začrtal najbolj jasno Marx leta 1848. z besedami: Industrija zanese v en kraj veliko množino ljudi, ki se med seboj nič ne poznajo. Konkurenca jih razcepi v njihove interese, ali ohranitev njihove mezde, ta skupen interes napram njih mojstrom jih združi v skupno misel odpora —, v koalicijo. Tako ima koalicija vedno dvojen namen, namreč najprej tega, da 'odstrani konkurenco med delavci samimi in da potem lahko napraviijo delavci kapitalistu skupno konkurenco. Če je bil prvotni namen odpora le ohranitev mezd, pa se pozneje združujejo prej osamljene koalicije v tej smeri, kakor se združujejo kapitalisti sami z namenom nasprotnega pritiska v skupine in nasproti vedno združenemu kapitalu, je ohranitev asociacij za delavce važnejša nego za njihove nasprotnike . . . Gospodarske razmere so izpremenile najprej maso prebivalstva v delavstvo, vlada kapitala je vstvarila za to maso skupno situacijo, skupne interese. Razvoj sam je torej odločil strokovnim organizacijam njihov delokrag. Ker so strokovne organizacije združitve enotnih interesnih skupin, zato je njihova prva naloga, da urejujejo delavno razmerje in s tem izgube svoj prvotni absolutistični značaj. Delavec sam hoče hiti udeležen pri urejevanju onih vprašanj, iz katerih se sestavlja delovna pogodba, ki obsega pogoje o mezdah, delovnem času, obratno higijeno itd. V največji tovarni, kakor v najmanjši delavnici ni delodajalec več absoluten gospodar, kakor hitro nastopi proti njemu delavstvo kot neprodirna enota in zahteva, da soodločujejo njihovi zaupniki pri vseh vprašanjih, tičočih se delovnega razmerja. Namesto absolutnega gospodarstva podjetnika stopa polagoma v tovarne in delavnice demokracija. Oblike, v katerih se odigrava ta pre-ustroj, vidimo v zadnjem času v tarifnih pogodbah, ki se bolj in bolj udomačujejo po vseh obrtih. Ali ravno tarifne pogodbe so mogoče le na podlagi močnih organizacij. Pri vsakem konfliktu, ki preti nastati pri ureditvi delovne pogodbe, mora pre-motriti strokovno organizirani delavec, kakor moder vojskovodja vse nasprotujoče si interese skupine in upoštevati mora zlasti vse gospodarske zakone, ki so na gospodarskem boju odločilnega pomena. Upoštevati mora moč lin odporno silo nasprotnikovo, upoštevati pa mora tudi konjukturo in položaj na trgu svojega poklica, sicer se lahko zgodi, da prične boj ob nepravem času in boj je že vnaprej izgubljen. Strokovni organizirani delavec, zlasti zaupnik — se mora izkazati tudi dobrega stratega v boju, ki je že v poteku, če nobe, da izkrvavi organizacija in da ne izčrpa vseh njenih moči za dolgo časa. Dostikrat se mora zadovoljiti tudi z manjšimi, le navideznimi uspehi, če mu nare-> kuje njegova uvidevnost, da bi nadaljevanje boja privedlo k porazu. Ne sme biti le junak v trdnem boju, temveč mora prenašati junaško tudi vsa razočaranja in se učiti iz njih za bodočnost? Razno. Vse podružnice opozariamoi da intervenira Savez pri ravnateljstvu južne železnice, ali pri. Inšpektoratu državnih železnic le za svoje člane in se mora vsak, ki prosi pri pokrajinskem tajništvu v Ljubljani za kako intervencijo, izkazati s člansko knjižico, ali pa prinesti potrdilo od predsednika dotične podružnice, da’ je v resnici član Saveza. V mnogih slučajih se obračajo na nas železničarji, ki niso naši člani, mnogokrat pa tudi člani nam nasprotnih organizacij. — Pokrajinsko tajništvo Saveza železničarjev Jugoslavije v Ljubljani. Stavka rudarjev. V rudnikih Trboveljske premogokopne družbe je izbruhnila stavka. Stavka 12.000 rudarjv, ker družba ni hotela ugoditi upravičenim zahtevam. Stoletnica železnice. Sto let je poteklo letos, odkar je Anglež Stephenson izumil železnico. Prva proga je šla od Stocktona do Durlingtona na Angleškem. V Avstriji je bila izročena prva železniška proga prometu leta 1837. od Dunaja do Wagrama, dolga 8 km. Železnica preko Semeringa je bila dograjena leta 1854. Ljubljana pa je videla prvi vlak leta 1859. U VI 853/22 16. V imenu Njegovega Veličanstva Kraljaf Obtoženec Franc Marn, rojen 12.<9. 1854 v Grebinjah, r. k. vere, vdovec, pristav južne železnice v pokoju, odgovoren urednik »Železničarja« brez premoženja, 1430 K mesečne pokojnine, stanujoč v L-jubljani, Rimska cesta št. 17, oče Franc in mati Ana Marn rojena Šega, že kaznovan radi malomarnosti je kriv da je kot odgovoni urednik »Železničarja« zanemaril ono paznost pri kateri bi bilo izostalo sprejetje člankov kaznjive vsebine, in sicer s tem, da ni prebral časopisa »Železničar« z dne 10. marca 1922, ki je vseboval pod naslovom »Prvi vspehi«, »Razdiralci organizacije« in »Iz organizacije« žalitve-: »Če bodo tud|i poslej, kakor doslej razni eksploatarji privatne lastnine Žorga-Makacovega kalibra razvijali v naših vrstah svoje zmedene in vzlic temu mastno plačane teorije«; »Plačam in podkupljeni agent Marcel Zorga je v Siseku doživel ravno nasprotno, kar je pričakoval«, — »Revolucionarco frazer Marcel Zorga se je začel zopet v javnosti pojavljati«. »Njegove običajne podlosti in prirojene denuncijacije — ... dosti ni manjkalo, da ni plačani boljševiški lažnji-vec nesel polno grbo batin iz zborovali-šča —« in se tedaj zasebni, obtožitelj Marcel Žorga, ne da bi se navajala posebna dejstva, dolži zaničljivih lastnosti in misli kar tvori objektivni pregrešek zoper varnost časti po § 491 k. z. S tem je obtoženec zagrešil prestopek y zmiislu člena III. zakona od 15. oktobra 1868 št. 142 drž. zakonika in se obsodi po istem zakonu na 200 Din denarne kazni, v slučaju neizterljivosti 4 dni zapora, dalje da mora sodbo v 14 dneh po prejemu objaviti v listu »Železničar« in po § 389 k. pr. r. da plača stroške kazenskega postopanja iin izvršitve kazni. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI. dne 5. julija 1922. Krall 1. r. V imenu Saveza železničara Jugoslavije v Zagrebu izdaja: Strokovna komisij« za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik: France Marn. Tiskala »Učfteljska tiskarna« v Ljubljani.