rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- On GOSPODARSTVO Kaj se plete v Polzeli? str. 5 Kupon za 15% popust na izbran meni (1x hrana + pijača) po vaši izbiri. Kupon velja v paviljonu Frankfurterca pri Nejcu, Ljubljanska cesta, Celje. Popusti se ne seštevajo. Kupon velja do 31.12.2016. NEJA d.o.o., Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje St. 49 / Leto 71 / Celje, 8. december 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Trgovanje s slikami se spet rahlo vzpenja AKTUALNO Najtoplejši domovi starejših str. ŠOŠTANJ Hiše za migrante zaenkrat Na svetovnem trgu dosegajo slike nepredstavljive cene za navadne smrtnike. ne str 7 Najdražja slika je trenutno vredna tristo milijonov dolarjev. Cene slovenskih špORT slik se s tem ne morejo primerjati, saj je naš trg veliko premajhen. Tudi ni ni- Senzacija Gorenja z kogar, ki bi za sliko lahko dal toliko denarja. A na dražbah propadlih podjetij, zdesetkano zasedho 17 str. 17 ki so nekoč imela bogate umetniške zbirke, je mogoče dobiti dragocene slike za ugodno ceno. str. 12-13 KOLO SREČE Z Novim tednikom in v Radiem Celje v Šentjurju str. 33 S tßtjÄci 9. mednarodni erotični sejem f [j S o 1 Celjski sejem, 9 .-11. december 2016 Več na www.sejem-erotika.si O Л CEUSKI SEJEM Fotomontaža: AB BOŽIČNA DREVESCA.SI Prodaja nordijskihjelk pred PLANETOM TUŠ Celje od 9. do 24. 12. 2016 j[5€j med 9. in 18. uro. Ob predložitvi tega bona ste upravičeni do 5€ popusta pri nakupu katerega koli drevesca"! Pogoji in ostale informacije so objavljene na www.bozicna-drevesca.si 2109900081121 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Hrana za dušo Decembrski dnevi so bili pred leti, ko sta bila otroka še majhna, namenjeni tudi domači ustvarjalnosti. Izrezovali smo snežinke za okrasitev oken in izdelovali okraske za smrečico, ki jih še danes hranim nekje v omari. Zame-sili smo slano testo, z modelčki rezali okraske, jih spekli v pečici in se nato trudili še z barvanjem. Ali pa smo krasili tiste iz belega mavca. Saj ne, da bi bili v družini kakšni veleumetniki, prej obratno, naši izdelki niso bili kaj prida estetski, a so bili naši in to je štelo največ. Smrečica je bila edinstvena, takšne ni imel nihče. Tovrstne ustvarjalnice niso bile namenjene le prijetnim skupnim uricam, ampak tudi spodbujanju ustvarjalnosti in domišljije. Morda zato, ker sem sama vedno občudovala tiste, ki so bili spretni pri risanju in vrtenju čopiča in sem upala, da se bo tovrsten talent pokazal pri otrocih, če se že pri meni ni... Pa smo vsi skupaj ostali le na ravni gledalcev in obiskovalcev razstav, ne pa tudi ustvarjalcev slikarskih del. Nič hudega, pri nas se od slikarstva tako ne da živeti in vsi, ki ustvarjajo, morajo ob tem početi še kaj precej manj umetniškega. Ali je umetnost nujno vedno povezana s pomanjkanjem? Če prodajo kakšno svoje delo, je to zagotovo praznik posebne vrste. Mimo so namreč časi, ko je država spodbujala podjetja, da kupujejo slike, in so nastale lepe zbirke samih znanih ustvarjalcev. V času krize so nato končale kdove kje. Nekatere se tudi v teh dneh pojavljajo na dražbah podjetij v stečaju, a zanje bo težko iztržiti toliko, kot bi si zaslužile. Saj ne, da bi bili vsem všeč le prizori sončnih zahodov, ki jih poleti slikajo »umetniki« v obmorskih krajih, ali zvoki razglašenih zasedb na tamkajšnjih terasah, ki na dopustih nadomestijo domače milozvočne napeve. Tudi v gledališče mnogi radi zavijejo, z veseljem prisluhnejo kakšnemu zahtevnejšemu glasbenemu delu in morda obiščejo vsaj občasno katero od galerij. In mnogi bi to počeli še pogosteje, le denarja je za vse to običajno premalo. Če razmišljaš o tem, kaj kupiti v samopostrežni trgovini, da se bo izšlo do konca meseca, so obiski galerij, muzejev, gledališča ali celo nakup kakšne slike zadnje, kar te v takšnem primeru zanima. Tiste pa, ki imajo dovolj, velikokrat zanima vse kaj drugega kot kultura in umetnost. Ko so v Ljubljani v začetku leta odprli prenovljeno Narodno galerijo in na ogled postavili obogateno zbirko slik, se je v nekaj dneh, ko je bilo vse to mogoče videti brezplačno, v prostorih trlo obiskovalcev od vsepovsod. Našteli sojihprecej več kot prej v nekaj mesecih. Dokaz, daje umetnost zanimiva za številne Slovence - če je na voljo brezplačno, še toliko bolj. Če že ne moremo ali ne želimo plačevati vstopnin, velja izkoristiti različne kulturne dneve, ko tovrstne ustanove odprejo svoja vrata brezplačno, nazadnje so to storile prav pred dnevi. Še veliko več pa je možnosti brezplačnih obiskov različnih kulturnih in umetniških dogodkov vse ostale dni v letu, če le malo pobrskamo po programih prireditev. Čeprav - ali se kdaj vprašate, zakaj bi morali biti le umetnost in kultura brezplačni, za vse ostalo pa brez negodovanja odštejete, kolikor vam zaračunajo? Tiste, ki imajo dovolj, velikokrat zanima vse kaj drugega kot kultura in umetnost. ČETRTEK PETEK 7 -5 10 -3 SOBOTA NEDELJA Misel tedna »Vsak otrok je umetnik, težava je v tem, kako ostati umetnik, ko odrasteš.« Lega in velikost določata usmeritve Smučišča na Celjskem: Golte in Rogla že obratujeta, na Celjski koči zaenkrat le otroški poligon O pripravljenosti na novo zimsko sezono in o oceni poletne sezone smo ob nedavni predstavitvi stanja na vseh slovenskih smučiščih povprašali predstavnike največjih smučišč na Celjskem. Glede na svojo velikost in lego imajo ta smučišča tudi nekoliko drugačne vremenske pogoje, kar vpliva na za- četek obratovanja žičniških naprav, prav tako na strateške in programske usmeritve. Na Rogli se je nova sezona začela v soboto, na Golteh včeraj. Zaenkrat je odprta le proga Blatnik, saj vremenski pogoji niso omogočili, da bi lahko do konca zasnežili družinske proge, za kar je deloma kriv tudi toplotni preobrat. Ta je nekaj težav povzročil tudi na Celjski koči, kjer zaenkrat deluje le otroški smučarski poligon. Ob dovolj nizkih temperaturah smučišče intenzivno zasnežujejo, tudi ponoči, tako da je deloma zasnežena proga Celjska koča 1, za katero računajo, da bi jo lahko odprli predvidoma 12. decembra. ROBERT GORJANC, Foto: GrupA Mitja Škrabl, vodja prodaje in marketinga na Golteh: »V pripravah na zimo smo na Golteh morali izvesti zahtevnejši vzdrževalni poseg na nihalki in žičniških napravah, za kar smo morali nameniti približno sedemdeset tisoč evrov. Prodaja sezonskih vozovnic je na lanski ravni, pri čemer želimo ohraniti vodilno mesto med srednje velikimi smučišči, za kar si bomo ob dobrih pogojih za smuko prizadevali tudi s pestrim spremljajočim dogajanjem na smučiščih. Poletna sezona za Golte postaja enako pomembna kot zimska, letos poleti smo omogočili supanje v akumulacijskem jezeru na 1.500 metrih in uredili prvo minigolf igrišče na slovenskih smučiščih.« Gregor Bezlaj, vodja Celjske koče: »Glede na to, da smo nižje ležeče smučišče, na 645 metrih nadmorske višine, in smo zato zelo odvisni od primernih vremenskih pogojev, naša osredotočenost vedno bolj prehaja na poletno sezono. V najboljšem primeru je realno mogoče pričakovati, da bo smučarska sezona na Celjski koči trajala od sredine decembra do konca februarja. Poleti smo presegli načrte v pustolovskem parku in pri bobkartu. Za prihodnje leto pripravljamo novo kolesarsko stezo za spust in večnamensko igrišče, uredili smo tudi štiri postajališča za avto-dome.« Od Srečka Retuznika iz RTC Krvavec smo predvsem želeli izvedeti kakšno informacijo glede Uniorje-ve prodaje smučarskega središča na Gorenjskem. A nam je nekdanji dolgoletni tehnični direktor na Rogli dejal, da gre za aktivnosti in odločitve lastnika, s čimer ni seznanjen. Razen da se je Občina Cerklje odrekla skrbnemu pregledu poslovanja družbe, ki upravlja s Krvavcem. Z Unior Turizma so nam sporočili, da pomembnejših naložb pred novo sezono ni bilo. Kot novost v prihajajoči sezoni so s pohorsko vasico nadgradili ponudbo otroškega snežnega parka, odprtega januarja letos. Rušenje sten v stanovanju (Pablo Picasso) Kaj morate vedeti Čeprav ste lastnik stanovanja v večstanovanjski hiši ali bloku, vam to še ne daje pravice, da rušite ali premikate stene. Potrebujete kup dovoljenj, pri čemer so zagrožene kazni ob prekrških visoke. Katere stene lahko rušite in katera ter čigava dovoljenja potrebujete, smo se pozanimali na Upravni enoti Celje. Kot so pojasnili, je dovoljenje za rušenje sten v večstanovanjskih stavbah odvisno od nosilnosti ali nenosilnosti stene, ki jo želimo rušiti. Zakon o graditvi objektov določa, da je vzdrževanje stavbe izvedba del, s katerimi stavbo ohranjamo v dobrem stanju in omogočamo njeno uporabo, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Redno vzdrževanje pomeni izvedbo inve-sticijsko-vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo stavbe, se ne spreminja njene namembnosti in se ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev. Vzdrževanje stavbe lahko izvajamo brez gradbenega dovoljenja, k vzdrževanju pa sodi tudi izvedba nenosilnih sten. Če se z deli posega v konstrukcijo stavbe, predstavlja to rekonstrukcijo. K rekonstrukciji spada spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječe stavbe in njeno prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njeni konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njene izboljšave. V takšnem primeru se za delo potrebuje gradbeno dovoljenje. Sem spada tudi rušitev nosilne stene. A v večstanovanjskih stavbah le gradbeno dovoljenje ne zadostuje, potrebno je še soglasje vseh etažnih lastnikov. Če tudi tega pridobite, je pomembno, da kot lastnik stanovanja hranite projekt, s katerim ste pridobili gradbeno dovoljenje, ter projekt izvedenih del, na podlagi katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje, dokler stavba stoji oziroma do njene odstranitve. Če torej želite rušiti nosilno steno, za to potrebujete gradbeno dovoljenje ter soglasje vseh etažnih lastnikov. Če želite rušiti nenosilno steno, gradbenega dovoljenja ne potrebujete. Ali morate o tem obvestiti upravljavca, je določeno v pogodbi, ki mora med drugim upoštevati tudi določila Stanovanjskega zakona, ki določa delež potrebnih soglasij solastnikov objekta. Na Upravni enoti Celje še predlagajo, da o vsakršnih delih obvestite upravljavca objekta, ne glede na to, ali gre za delo, za katerega potrebujete gradbeno dovoljenje, ali ne. EP AKTUALNO 3 Sv. Miklavž je obiskal tudi varovance Doma ob Savinji. Lepa gesta, ki dokazuje, da je zaposlenim še kako mar za prebivalce doma. Dom ne samo zaradi imena, ampak tudi topline Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter časopisna hiša Delo sta izvedla akcijo Najtoplejši domovi starejših. S pomočjo strokovne komisije in glasovanja bralcev sta ocenila kakovost bivanja in skrbi za starejšo populacijo v slovenskih domovih za starejše. Od skupno 99 domov, kolikor jih je v Sloveniji, se jih je v akcijo vključilo 66. Po mnenju strokovne komisije je priznanje dobilo osem domov, med njimi trije iz naše re- V Domu ob Savinji Celje so priznanju nazdravili prav na dan, ko so v hiši slovesno prižgali praznične lučke. Tudi to je eden tradicionalnih dogodkov, ki prispevajo k ustvarjanju topline. »V domu stanovalcem nudimo prostor, kjer se lahko počutijo kot doma, in dejavnosti, na katere so bili vajeni vse življenje,« o zadnjem dosežku pravi direktorica Bojana Mazil Šolinc. »Zelo dobro se zavedamo, da so dobri odnosi med zaposlenimi, njihovo zadovoljstvo, za prijetno vzdušje v hiši bistveni. Tako so lahko zadovoljni SASKA T. OCVIRK Med najboljšimi domovi za starejše v naši regiji celjski Dom ob Savinji, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah in Dom starejših Šentjur tudi naši stanovalci in uporabniki centra za pomoč na domu.« V domu organizirajo pogovorne skupine, vrstijo se nastopi kulturnih in šolskih skupin, deluje pevski zbor, skrbijo za redno rekreacijo. Za boljše počutje stanovalcev je dom v zadnjem obdobju zagotovil tudi temeljito obnovo prostorov in druga vlaganja. Med priznanji, ki je v preteklosti prejel Dom ob Savinji, je tudi zlati grb Mestne občine Celje. Domovi arhitekturno slabo zasnovani »To priznanje je zunanji znak tega, da si že leta prizadevamo v varstveno inštitucijo vnesti občutek doma in domačnosti,« je povedala direktorica šentjurskega doma Vesna Vodišek Razboršek. Sodelovanje z lokalno skupnostjo in medgeneracijska povezanost sta tamkajšnji dom spremenila v upoštevanja vredno družabno središče tudi za širše OB ROBU Starost je v redu. Težava je tisto, kar pride z njo ... Za obisk doma upokojencev se mora vedno hiteč in povsod nepogrešljiv sodoben človek psihično pripraviti. Kar se smrti tiče, se načeloma vsi zavedamo, da nas gospa s koso nikakor ne bo pozabila. Psihologi pri tem pravijo, da pri vseh nekje globoko v možganih tiči droben up, da bomo morda vendarle izjema. Približno tako je tudi s starostjo. To je tisto, s čimer se moramo ukvarjati, ko naši starši ali stari starši nenadoma ne morejo več skrbeti sami zase. In če ne prej, nas takrat pot zanese v kakšen dom. Prav je, da so izpostavili najboljše. Že zato, da bodo vodstva in zaposleni vedeli, da sta njihov trud in dodatno delo opažena ter cenjena. A to je žal samo en konec palice. Pri tem me ne skrbijo toliko domovi, ki se v tem ocenjevanju niso prebili v sam vrh. Kar tretjina tovrstnih varstvenih ustanov si ogledala v akciji sploh ni pustilo nastaviti. Kakšni so bili njihovi razlogi, ne bomo špekulirali. V vseh treh omenjenih domovih sem čisto naključno že kot najstnica preživela kar veliko časa. In res bi jim težko kaj očitala. Kot bi težko rekla, da so si kolegi na komercialni televiziji izmislili grozljiva pričevanja o zanemarjanju v nekaterih domovih, o majhnih obrokih in nespodobnem varčevanju na račun zaposlenih ter varovancev. Ko gre za pohlep in denar, se zamegli marsikateri pogled. Pričakovati, da bodo premalo plačani in preveč obremenjeni strežniki za naše starše skrbeli tako, kot bi si mi to želeli pa je tako ali tako utopično, če že ne neumno. Tudi v naših domovih se zaposlenim, posledično pa tudi varovancem ne cedita samo med in mleko. Da je vzdušje še vedno dokaj pozitivno, lahko v veliki meri pripišemo človečnosti in požrtvovalnosti posameznikov na različnih delovnih mestih. Ker bo z denarjem za dolgotrajno starostno oskrbo verjetno vedno slabše, bosta človečnost in socialna mreža v prihodnje še toliko pomembnejši. Če bomo imeli srečo, nas starost zagotovo ne bo obšla. Gotovost, da bomo takrat končali v Šentjurju, Šmarju ali Celju, pa žal ni povezana samo s srečo. okolje. V šentjurskem domu so med tistimi, ki imajo trenutno najboljšo oskrbo za osebe z demenco. Šentjurčani so prvi, ki so za osebe z demen-co ustvarili oazo. To je posebej prilagojen prostor, ki varovance nagovarja preko vseh čutil in tako ohranja mentalne ter gibalne sposobnosti posameznikov tudi v bolj razviti fazi bolezni. Kljub temu da je šentjurski dom eden najnovejših v regiji, arhitekturno še zdaleč ni prilagojen sodobnim smernicam domske oskrbe. »Doslej smo večino večposteljnih sob že spremenili v eno- ali dvoposteljne sobe. A zdaj smo notranje možnosti izčrpali. Če bomo hoteli še nadgraditi kakovost bivanja in hkrati ohraniti število postelj, bomo v prihodnjih letih morali zgraditi prizidek. To priznanje je lepa nagrada, hkrati pa tudi zaveza za priho- »Za dobro počutje stanovalcev, vseh naših uporabnikov in svojcev si prizadevamo z osebnim pristopom, s posluhom za njihove potrebe, prepoznavanjem želja in stisk ter spoštovanjem vsakega posameznika, njegove enkratnosti in drugačnosti. Dom ob Savinji je dom stanovalcem, uporabnikom naših storitev, a tudi zaposlenim. Ena osnovnih potreb vsakega posameznika je najti smisel v življenju in pri delu,« je dejala Bojana Mazil Šolinc, z njenimi besedami pa bi se zagotovo strinjali tudi obe kolegici. dnje delo. Brez izvrstne ekipe zaposlenih nam to nikakor ne bi uspelo.« Novo vodstvo po sledi dobrih vzorov Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah so kot enega najbolj prijetnih poleg strokovne komisije ocenili tudi bralci. Direktorica Gordana Drimel je povedala, da naziv oziroma uvrstitev med najboljše daje vsem zaposlenim še dodatno motivacijo za nadaljevanje dobrega dela. »Pomembno je, da so dobro delo prepoznali tako strokovna kot druga javnost in predvsem ljudje, ki v domu živijo in delajo.« Gordana Dri-mel je na mestu direktorice šele približno dva meseca, že prej pa je bila zaposlena kot namestnica direktorice Majde Koren. Kot je dejala Drimlova, se z novim področjem dela še spoznava, vseeno pa ima za prihodnost že konkretne načrte. Eden takšnih je geriatrični center, ki bo »pokrival različne aktivnosti za starostnike v hiši in izven nje v smislu povezovanja in sodelovanja ter vključevanja starejših v širšem lokalnem okolju,« je povedala sogovornica. Z Občino Šmarje pri Jelšah pripravljajo tudi projekt varovanih stanovanj. Tudi pri njih poseben izziv predstavlja štirideset let stara stavba, ki zahteva neprestana vlaganja in obnove. BJ, RG, EP, StO, foto: GrupA 4 GOSPODARSTVO Država tisoč in ene priložnosti Tudi podjetji Kovintrade in FTA sta v Iranu iskali poslovne partnerje Po podatkih, ki jih zbira Gospodarska zbornica Slovenije, je na celjskem območju med 10 in 15 podjetij, ki poslujejo tudi z Iranom. Dve od njih, Kovintrade in FTA iz Šentjurja, sta se pridružili številni gospodarski delegaciji, ki je nedavno spremljala predsednika Boruta Pahorja na obisku v tej državi. V Kovintradu jih je predvsem zanimalo, kakšne so možnosti uvoza na področju metalurgije, predstavniki FTA pa so šli v Iran, da bi ponovno navezali poslovne stike, ki so jih zaradi sankcij mednarodne skupnosti proti tej državi leta 2012 prekinili. Blagovna menjava med Slovenijo in Iranom je skro- mna, v zadnjih desetih letih ni nikoli presegla 100 milijonov evrov. Najvišja je bila leta 2011, ko se je zelo približala tej številki, nato je zaradi zaostritve sankcij krepko padla. Podjetja namreč niso neposredno delala z Iranom, ampak preko drugih držav, kar je zelo otežilo poslovanje. Po dnu, ki ga je dosegla leta 2014, je blagovna menjava lani spet začela naraščati, pozitiven trend se nadaljuje tudi letos. V prvih osmih mesecih je menjava znašala 25 milijonov evrov, pri čemer ima Slovenija velik presežek, saj je uvoz iz Irana zelo skromen. Slovensko gospodarstvo največ možnosti za poglobitev sodelovanja vidi na področju telekomunikacij in energetike, nove priložnosti se odpirajo tudi v prehrambeni in kovinsko-predelovalni industriji ter turizmu. V Iran spet po petih letih »Iran je država tisoč in ene priložnosti, vsaj za našo dejavnost,« pravi Frenk Trobec, direktor in solastnik šentjurskega podjetja FTA, ki se že trinajst let ukvarja z opremljanjem tiskanih vezij za telefone, avdio opremo, gospodinjske aparate, avtomobile ... Njihovi kupci so predvsem s področja elektroindustrije, najpomembnejši med njimi so Danfoss, Rodex in Globtel iz Slovenije ter nemški Crane in Sne-sortechno iz Bolgarije. FTA vidi priložnost za delovanje na 80-milijonskem iranskem trgu predvsem zato, ker je v državi zelo veliko mladih, zanje pa je značilno, da so željni novih tehnologij. »To je področje, kjer smo doma mi, in verjetno ne bo dolgo, ko bom spet sedel v letalu za Iran,« pravi Trobec. Podjetje FTA je v Iranu uspešno poslovalo v letih 2010 in 2011, zaradi uvedbe sankcij pa je potem svoje delovanje v tej državi povsem ustavilo. »V gospodarsko delegacijo sem se vključil predvsem zato, da bi osvežil povezave, ki sem jih imel pred petimi leti, in mislim, da sem bil pri tem uspešen,« je še povedal Trobec. Šentjursko podjetje, ki trenutno zaposluje 60 ljudi, že vsa leta beleži rast. Po napovedih Frenka Trobca bodo letos ustvarili malo več kot 5 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 20 odstotkov več kot lani. Čeprav 70 odstotkov prometa ustvarijo na domačem trgu, večina njihovih izdelkov konča v tujini, saj njihovi slovenski kupci večino svoje proizvodnje izvozijo na tuje trge. Radi bi tudi uvažali Tudi mednarodno trgovinsko podjetje Kovintrade iz Celja ni novinec v Iranu. Kot je povedal predsednik uprave Marko Staroveški, so doslej v to državo le izvažali, zdaj jih zanima tudi uvoz. Predstavnik podjetja je zato v Iranu iskal predvsem odgovor na vprašanje, kakšne so možnosti za sodelovanje na področju metalurgije, saj je ta zelo pomemben del njihove trgovinske dejavnosti. Kovintrade sicer večino svojih poslov opravlja v državah Evropske unije, prodaja v države zunaj Evrope predstavlja le 7 odstotkov vsega njegovega izvoza, uvoz iz teh držav pa le 3 odstotke celotnega uvoza. JANJA INTIHAR Družina Zagožen iz Žalca je visok jubilej proslavila skupaj z zaposlenimi in s številnimi poslovnimi partnerji. Uspešni že štirideset let Podjetje Zagožen vodilno na slovenskem trgu in vedno bolj uveljavljeno tudi v tujini Družinsko podjetje Zagožen iz Žalca je v teh dneh proslavilo 40 let delovanja. Temelje je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja postavil Zdravko Zagožen, ki je svojo podjetniško pot začel skromno, v domači hiši v Matkah. Danes je podjetje Zagožen vodilni proizvajalec in prodajalec za zunanji vodovod in kanalizacijo v Sloveniji. Skupaj s hčerinsko družbo Aplast ustvarita 20 milijonov evrov čistih prihodkov in zaposlujeta sto ljudi. Podjetje Zagožen, ki ga danes vodi Zdravkov sin Miran Zagožen, na slovenskem trgu zastopa najpomembnejše evropske proizvajalce opreme za vodovod in kanalizacijo, kot sta nemški Vag Armaturen in švicarski Georg Fischer. Svoj prodajni program dopolnjuje z lastnimi izdelki leta 2003 ustano- ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN vljenega hčerinskega podjetja Aplast, ki se v Petrovčah ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas. »Prepoznavni smo predvsem po vodomernih in kanalizacijskih jaških, malih in velikih bioloških čistilnih napravah in zbiralnikih za deževnico ter pitno in odpadno vodo. Naša poglavitna prednost pred konkurenco so hitri odzivni čas, takojšnja dobava in konkurenčne cene,« pojasnjuje uspešno poslovanje Miran Zagožen. Letos je podjetje, ki nenehno dopolnjuje svojo ponudbo, v Ložnici pri Žalcu začelo še proizvodnjo cevi za vodo, plin in kanalizacijo. Trikrat višja dodana vrednost Podjetji Zagožen in Aplast sta že več let prisotni tudi na tujih trgih. Trenutno velik del proizvodnje izvažata v kar 27 držav. »Slovenski trg je že pred časom postal za nas premajhen. Z inovacijami in s kakovostjo naših izdelkov, ki jih prodajamo tudi pod lastno blagovno znam- ko, je delež prodaje na tujih trgih vedno večji. S tem se v svetu ne povečuje samo prepoznavnost našega podjetja, ampak tudi slovenskih izdelkov,« poudarja Zagožen. Pred petimi leti je podjetje v Žalcu zgradilo nove skla- diščne in poslovne prostore, kar mu bo, pravi Miran Zagožen, omogočilo rast in razvoj tudi v prihodnje. Podjetji Zagožen in Aplast že vsa leta poslujeta dobro. Lani sta skupaj ustvarili približno 20 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in dva milijona evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 128 tisoč evrov, kar je trikrat več, kot je znašala v gospodarstvu celjske regije. JANJA INTIHAR Foto. SHERPA Temelje podjetja Zagožen je postavil Zdravko Zagožen, danes ga vodi njegov sin Miran. GOSPODARSTVO 5 Kaj se plete v Polzeli? Polzela postala družba z omejeno odgovornostjo - Za zdaj na vprašanja ne odgovarja nihče Polzelska tovarna nogavic se je na izredni skupščini v začetku tedna iz delniške družbe preobrazila v družbo z omejeno odgovornostjo. Kaj natančno to za delovanje družbe pomeni, še ni povsem jasno, saj ne vodstvo ne lastniki o načrtih ne želijo govoriti. V Občini Polzela so pripravljeni tudi na najbolj črn scenarij in na dokončno zaprtje tovarne nogavic, ki se že več let ubada z visokimi izgubami. Metka Hrovat, po novem vršilka dolžnosti direktorice Polzele, je v sklicu skupščine zapisala, da naj bi spremenjena pravnoorganizacijska oblika vodenja družbe bolj ustrezala prihodnjim načrtom, ki jih ima s tovarno Slovenski državni holding (SDH). Ta namreč upravlja s podjetjem, ki mu je država sredi leta namenila milijon in pol evrov davkoplačevalskega denarja. Kakšne načrte ima SDH s Polzelo, v holdingu še ne razkrivajo, v odgovorih na naša vprašanja že več kot mesec vztrajno zatrjujejo, da bodo to razkrili v prihajajočih dneh. Molči tudi Hrovatova, ki pravi, da nima pristojnosti za podajanje izjav. Kdo pritiska in na koga? Molk vodilnih v družbi in neodzivnost lastnikov, države ter SDH vedno bolj potrjujeta sume, da gre v Polzeli že nekaj časa marsikaj narobe. In da je verjetno tudi to eden od razlogov, da je družbo konec septembra zapustil Marko Klemenčič. Mož, ki je odigral ključno vlogo v pogajanjih z državo o dokapitalizaciji. Bil je tisti, ki je ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška uspel prepričati, da se še splača vlagati v tovarno nogavic. Minister se je po menjavi na vodilnem mestu od dogajanja v Polzeli povsem odmaknil in ga ne komentira. Da se v Polzeli plete še kaj drugega kot zgolj kakovo- stne nogavice, je nakazal že oktobra objavljen poziv SDH morebitnim investitorjem, ki bi bili pripravljeni družbo dokapitalizirati z 2,1 milijona evrov. Za zdaj ustreznega ponudnika holding še ni našel ali pa ga pred javnostjo skriva. Podobno kot poslovne načrte družbe. SDH, ki ima vsa pooblastila za upravljanje družbe in za komunikacijo z mediji, se je konec oktobra zavil v molk. Tudi polzelski župan Jože Kužnik, ki se je v času, ko je družbo še vodil Marko Klemenčič, močno vpel v reševanje podjetja, pravih informacij nima, čeprav se je pred dnevi sestal s Hro-vatovo. Potrdil je, da je med vodstvom in sDh kar nekaj nesoglasij: »Bom kar naravnost povedal, da se izvajajo pritiski na vodstvo. Kakšni, mi žal ni uspelo izvedeti. A kot kaže, je Polzela nekomu trn v peti. Res ne razumem takšne drže. Pred pol leta je tudi SDH družbo dokapita-liziral, danes pa nasprotuje Dobiček Uniorja višji za tretjino Zreški Unior še naprej beleži zelo dobre poslovne rezultate. V prvih letošnjih devetih mesecih je ustvaril 127 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 5 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, Čisti dobiček znaša 5,2 milijona evrov in je od lanskega v enakem obdobju višji za kar 35 odstotkov. Rast prihodkov beležijo vsi štirje Uni-orjevi programi, tudi Turizem. Največ, 72 milijonov evrov prihodkov, je prispeval program Odkovki, ki dela izdelke za vse najbolj vidne proizvajalcev avtomobilov v Evropi. Tako kot matična družba je letos uspešna tudi celotna skupina Unior, ki jo sestavlja 18 odvisnih in 8 pridruženih podjetij doma in v tujini. Skupina je v devetih mesecih imela 165 milijonov evrov prihodkov od prodaje in skoraj 11 milijonov evrov čistega dobička. Deseta obletnica Gorenja v Srbiji Gorenje je obeležilo deset let poslovanja tovarne hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki jo ima v srbskem Valjevu. Tovarna je v minulih letih nenehno povečevala obseg proizvodnje in do danes izdelala že več kot pet milijonov hladilnikov. Z izvozom več kot 90 odstotkov proizvodnje v vrednosti 140 milijonov evrov se tovarna v Valjevu uvršča med največje srbske izvoznike. Njeni najpomembnejši tuji trgi so Nemčija, Slovenija, Rusija in Češka. Zaposluje že 1.500 ljudi in sodeluje z več kot 60 lokalnimi dobavitelji. Skupina Gorenje ima v Srbiji že tri tovarne, v katerih izdeluje aparate za dom, ter tovarno za proizvodnjo orodij za avtomobilsko industrijo in industrijo bele tehnike. V vse štiri tovarne, ki skupaj zaposlujejo 2.500 ljudi, je Gorenje doslej vložilo že 137 milijonov evrov. Naložb v Valjevu pa še ni konec, saj pripravlja dva nova projekta, vredna 12 milijonov evrov, ki bosta omogočila 300 novih zaposlitev. JI Že nekaj časa se ugiba o nadaljnji usodi tovarne in zaposlenih. Ti so, po zagotovilih sekretarke območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Mojce Stropnik, zadnje plače prejeli redno in v enotnem znesku. Še vedno je kar nekaj delavcev na čakanju, številka pa se dnevno spreminja. Kot pravi Stropnikova, naj bi bila odločitev lastnikov, kaj s Polzelo, znana v dveh tednih. Možna sta oba scenarija, nov lastnik in stečaj. Orodjarji odpovedali stavko Celodnevne opozorilne stavke v Emo Orodjarni ni bilo. Sindikat in vodstvo sta sklenila dogovor, na kakšen način in do kdaj bo podjetje izpolnilo stavkovne zahteve. Sindikat je na 2-urni opozorilni stavki, ki jo je pripravil konec novembra, zahteval podpis podjetniške kolektivne pogodbe in 30-od-stotno zvišanje osnovnih plač proizvodnih delavcev. Kdaj bo podjetje podpisalo podjetniško kolektivno pogodbo in za koliko se bodo zvišale plače, v sindikatu niso razkrili. Predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak je dejal, da bi s tem kršil dogovor, ki so ga sklenili z vodstvom Emo Orodjarne. Povedal je le, da so zaposleni s tem, kar jim je obljubilo vodstvo, zadovoljni. JI Voc krši najemno pogodbo Stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger je sodišče in upnike obvestila, da podjetje Voc, ki ima v najemu velik del poslovnega kompleksa na Lavi, krši najemno pogodbo. Voc, ki ga vodi Roman Moškotevc, ima od CM Celje že dlje časa v najemu pisarne, delavnice, skladišča, garaže in cestno-vzdrževalno bazo. Pri nedavnem pregledu oddanih nepremičnin je Sisingerjeva ugotovila, da je Voc brez soglasja izvedel več gradbenih posegov ter spreminjal funkcionalnost in namembnost nepremičnin. V stavbi, kjer so avtomehanične delavnice, je namestil laboratorij in izvedel več gradbenih posegov. S tem je kršil določila najemne pogodbe, pravi Sisingerjeva, saj je uničil del premoženja CM Celje. Voc je takoj pozvala, naj v osmih dneh vzpostavi prvotno stanje. A so ji iz podjetja odgovorili, da tega ne nameravajo storiti, saj bi bilo to po njihovem mnenju negospodarno. Stečajna upraviteljica, ki ima zaradi samovolje Voca zdaj kar nekaj težav, kakšnih nadaljnjih ukrepov ne namerava sprejeti, saj bo podjetju marca prihodnje leto potekla najemna pogodba. Nove cenitve kompleksa na Lavi, ki ga bo januarja prodajala na prvi dražbi, ne namerava naročiti. Kot pravi, bi bilo to predrago. JI vsem poslovnim odločitvam. Res ne vem, kaj je tukaj v ozadju.« Zamujena priložnost za nov začetek Kužnik je sicer eden redkih, ki nad poletnim državnim »prevzemom« tovarne ni bil navdušen. Takrat je opozarjal predvsem na to, da država ni dober gospodar in da bi bilo veliko bolj smotrno poiskati strateškega partnerja. Priznal je, da ga kot državljana skrbi za takšno porabo davkoplačevalskega denarja. Hkrati je ohranjal pozitiven pogled v prihodnost, saj je od delovanja tovarne odvisnih več kot 220 zaposlenih. Čeprav se Kužnik boji za delovna mesta, se zaveda, da je tovrstno umiranje na obroke za zaposlene prav tako neprijetno. »Ponovno se potrjuje teza, ki sem jo podal že pred tremi leti. Za mnoge je bila ta izjava takrat bogokletna. Dejal sem, da bi bila v tistem www.trgovinej ager. com Г1AGER Г // У„л hOOi Uko BRESKOV KOM POT FRUTO j, Polovičke j trenutku najboljša rešitev stečaj in nato bi na pogorišču zgradili novo zgodbo. Seveda s svežim kapitalom. In zgodba Polzele bi se začela pisati na novo,« pravi polzelski župan. Občina je, kot je še povedal, sicer pripravljena tudi na morebitno zaprtje tovarne, a zagotovo dolgoročno vsega bremena povečane brezposelnosti ne bo mogla nositi samo lokalna skupnost. LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (SHERPA) s V %JelM trad;c::e SLOVENSKO DRUŽINSKO PODJETJE KRAŠKI PRŠUT Pakirano Kras 1 kg SIR EDAMEC Zelene doline Postrežno Ji lkg ^Viioifl TAKOJ CENEJE REDNA CENA 7?9 4 99 ■ / EUR SUSILNI STROJ INDESIT IDV 75 j SUSILNI STROJ CANDY GCS 991A1T energijski razred C, 7 kg perila, : energijski razred A+, 9kg perila, toplotna mere 85 x 59 x 59 cm : črpalka,dimenzije 85 x 60 x 61 cm a 0 inDesiT 18999 399?o PRALNI STROJ W52Y2/S energijski razred A++, 5 kg, 800 obr/min, 18 programov 269,99 Ponudba velja do 13.12.2016 v vseh trgovinah Jager. www.trgovinejager.com 6 IZ NAŠIH KRAJEV »Država varčuje pri občinah, pri sebi ne« Bojan Šrot znova zelo kritičen glede odnosa države do lokalnih skupnosti in črpanja evropskega denarja CELJE - Razprava o osnutku proračuna mestne občine za prihodnje leto je bila osredotočena na siceršnji železni repertoar tem ob obravnavah občinskih proračunov. Kot na primer, ali je proračun investicijsko naravnan, koliko denarja je namenjenega za socialne transferje, kakšen je primanjkljaj, kolikšen državni odmerek povprečnine in kako je s črpanjem evropskih sredstev. Značilnost sej celjskega mestnega sveta je, da župan Bojan Šrot med razpravo svetnikov pojasnjuje svoja stališča do obravnavanih tem na seji. Pri čemer je v zadnjem obdobju, ko gre za razpravo o proračunu, kar se je pokazalo tudi na zadnji seji, zelo kritičen do odnosa države do lokalnih skupnosti, pa tudi glede možnosti črpanja evropskega denarja. Primanjkljaj v višini dolga države Celjski župan je tako po-komentiral primanjkljaj 1,7 milijona evrov v osnutku proračuna za prihodnje leto, ki ga bo občina financirala z zadolževanjem in denarjem, ki ga ima na računu. »Gre za približno tolikšen znesek, kot ga država zadnji dve leti celjski občini jemlje na račun nepravične, če že ne nezakonito določene povprečnine.« Izrazil je veselje, a tudi presenečenje nad stališči nekaterih svetnikov, da je osnutek proračuna razvojno naravnan. Pogovor sedanjega in nekdanjega župana Bojana Šrota in Jožeta Zimška. Ob koncu tega sklica mestnega sveta bo minilo dvajset let, odkar je sedanji župan prevzel mestno hišo. V tem času se je po mnenju Bojana Šrota centralizacija države na račun občin samo okrepila. »Sam ne mislim tako, menim, da gre bolj za krpanje«. Ministrstva z višjimi proračuni Kot je še poudaril, je država na račun tako imenovanega varčevanja občinam znižala povprečnino, ob tem, da sama letos naj ne bi varčevala. »Če pogledamo njen proračun, imajo skoraj vsa ministrstva za 20 do 30 milijonov evrov višje proračune, nam pa vzamejo vsako leto nekaj več kot poldrugi milijon evrov,« je bil še ogorčen Šrot. Meni, da gre še za en ukrep finančne centralizacije države, kar po njegovem mnenju traja že skoraj 20 let. Evropskih razpisov od nikoder Če je potožil na račun države, je moral še bolj na račun črpanja evropskega denarja v tej finančni perspektivi, je pojasnil. »V primerjavi s prejšnjo finančno perspektivo 2007-2013 smo v takšnem času imeli že peti poziv za razvoj regij. Doslej je bil samo en razpis na gospodarskem ministrstvu, kjer smo se prijavili z dvema projektoma, poslovno ceno Medlog in inkubatorjem, a smo bili neuspešni. Če bo šlo tako naprej, bomo znova soočeni z razvpitimi polnoč- nimi razpisi, ko bomo stali na bencinskih črpalkah in bo pomembno le to, kdo bo za minuto prej oddal prijavo,« je bil še jedek celjski župan. Obenem ga čudi tudi, da še preden se je prav začelo črpanje evropskih sredstev, naj bi država že pripravljala spremembe operativnega programa. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Vedno bolj jo pogrešajo ŠTORE - Občani si vedno bolj želijo gradnjo športne dvorane, ki bi omogočila rekreacijo tudi v zimskih mesecih. Nekaj svetnikov je takšno željo izrazilo na zadnji seji občinskega sveta, saj so izvedeli, da se je finančno stanje občine precej popravilo. V Štorah imajo občani zaenkrat možnost rekreacije v šolskih telovadnicah. Tam prostora in večjih površin igrišča primanjkuje. »V občinskem prostorskem načrtu, ki je v sprejemanju, je to predvideno. Strokovne podlage so pripravljene, prav tako imamo prostor, saj je občina lastnica zemljišča,« odgovarja o načrtih za gradnjo športne dvorane župan Miran Jurkošek, ki je tej naložbi načeloma izrazito naklonjen. Po sprejetju OPN bo treba pridobiti projektno dokumentacijo in za gradnjo najeti posojilo ali se odločiti za javno zasebno partnerstvo, razmišlja župan. V bližnji prihodnosti športne dvorane še ni mogoče pričakovati. BJ Zamašek naj bi odpravila ŠTORE - Občina namerava rešiti prometni zamašek, ki nastaja ob jutranjih konicah pred osnovno šolo na Lipi. Učence namreč vozijo k pouku trije šolski avtobusi, ki ob prihodu zaradi prostorske stiske zapirajo parkirišče bližnje stolpnice. Na ta prometni zamašek so svetniki opozorili na zadnji seji občinskega sveta. Občina naj bi zato težavo rešila z gradnjo krožišča in parkirnega prostora za dva avtobusa. Do prihodnje seje občinskega sveta naj bi našla v predlogu proračuna za prihodnje leto tudi denar za plačilo te naložbe. BJ Na cestah čim več sama ŠTORE - Občina želi stroške zimske službe poceniti. Zato se je odločila za nakup traktorja, ki bo omogočil tako opravljanje dela zimske službe kot tudi letno vzdrževanje občinskih cest. Traktor je občina prevzela v tem tednu. Za nakup traktorja, ki je stal 45 tisoč evrov, je objavila razpis oktobra. Izbrano je bilo domače podjetje. Objavljen je bil tudi razpis za nakup traktorskih priključkov, pluga in posipalnika, ki naj bi ju občina dobila še ta mesec. Vse skupaj naj bi stalo 65 tisoč evrov. S kupljeno opremo naj bi občina čim več dela opravila sama, vendar vsega ne bo mogla. Občina je tako objavila tudi razpis za izvajanje zimske službe v prihodnjih treh sezonah. Z izbranimi izvajalci bodo podpisali okvirne pogodbe v prihodnjih dneh. Za letno vzdrževanje cest bo občina nabavila še koso za košnjo brežin ob cestah, nakladalnik in prikolico. Letos je že kupila rezalko in vibracijsko ploščo. BJ Pijejo res slabšo vodo? Spektakel akrobatov na drsalkah V knežje mesto prihaja znameniti moskovski cirkus na ledu VOJNIK - Občino je močno presenetila ugotovitev raziskave Zdravje v občini 2016. Po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje izstopa v tej občini po negativni plati podatek o kakovosti pitne vode. Ta je namreč po objavljenem podatku po mikrobiološki kakovosti slabša od povprečja drugod po državi. V občinski stavbi so zaradi takšne ugotovitve začudeni, saj je občina za boljšo oskrbo z vodo vložila veliko denarja. Za pojasnilo je terjala upravljavca vodovodnega sistema, to je javno podjetje VO-KA. »Od tam smo dobili pojasnilo, da je v zadnjih letih malenkostno odstopalo le minimalno število vzorcev, sicer je bila voda ustrezna,« pojasnjuje župan Branko Petre. »Kot nam je bilo povedano, je verjetno izrazito negativen podatek o kakovosti pitne vode zaradi vzorcev iz manjših vaških vodovodov, ki so v upravljanju režijskih odborov,« je izvedel župan. Za dodatna pojasnila je občina zaprosila Nacionalni inštitut za javno zdravje, saj želi izvedeti, kjer so bili sporni vzorci odvzeti. Raziskava zdravje v občini je namenjena pregledu ključnih kazalnikov v posamezni občini. BJ ISät* 'IV' MESTNA TRŽNICA CELJE domaie dobrote sredi metla Ф VEM, dtt&Rl KAJ JEM! — PRIDELANO DOM — WWW.SIMBIO.SI I radio cehe CELJE - Da ruski cirkus spada med najbolj slovite na svetu, je najbrž marsikomu znano. V Celje pa v soboto v okviru evropske turneje prihaja cirkus prav posebne vrste, Moskovski cirkus na ledu Natalije Abramove. V Sloveniji, kjer bo tudi začel evropsko turnejo, ki bo trajala vse do konca januarja, ta ruski cirkus gostuje prvič. V petih slovenskih mestih bo prikazal pravljično predstavo Sensation (Senzacija). »Cirkuška uprizoritev bo tudi tokrat pripravljena s povsem novimi, pisanimi kostumi, čarobnimi posebnimi učinki in triki na ledu. Na drsalkah bodo nastopili tudi vrvohodci in akrobati, seveda tudi žon-glerji in klovni, obiskovalcem pa se v dveh urah obeta avtentična cirkuška umetnost ter vrhunska glasbena in svetlobna predstava,« napoveduje organizator dogodka, Festival slovanskih kultur iz Ljubljane. Moskovski cirkus na ledu je leta 1964 ustanovil A. G. Arnold, eden najbolj priznanih cirkuških režiserjev svojega časa. Tako drznih in originalnih idej ne bi mogli oživiti brez njegovih izkušenj iz cirkusa, filma, glasbenih nastopov in baleta na ledu, kot tudi ne brez sodelovanja naj- boljših baletnih koreografov, slikarjev, cirkuških umetnikov in skladateljev. Zasedba nastopa že več kot pol stoletja in v teh letih je navdušila več kot 200 milijonov gledalcev v več kot 50 državah po svetu. Moskovski cirkus na ledu še danes velja za pionirja nove zvrsti cirkusa, kjer neutrudno vodi in postavlja nove standarde svojim sledilcem. Dvorana Zlatorog v Celju (18.30) bo druga postaja moskovskega cirkusa pri nas, turnejo pa bo začel jutri v Ljubljani. ROBERT GORJANC Foto: Festival slovanskih kultur IZ NAŠIH KRAJEV 7 Zaenkrat hiše za migrante ne bo ŠOŠTANJ - Migrantska problematika je trenutno zelo aktualna v Šaleški dolini. Velenjski svetniki so pretekli teden sprejeli sklep, da pod določenimi pogoji dovoljujejo izpostavo azilnega doma v Velenju. A le dan kasneje so šoštanjski svetniki na seji sveta občine izglasovali, da ostro nasprotujejo nameri ministrstva za notranje zadeve, da bo v njihovi občini vzpostavilo integracijsko hišo. Občina Šoštanj je pretekli teden prejela dopis ministrstva za notranje zadeve o vzpostavitvi integracijske hiše za migrante na območju Šoštanja. Občina se je nemudoma odzvala z dopisom, v katerem je navedla argumente proti vzpostavitvi te hiše v občini. Najbolj jo je motilo, da o tej nameri ni obveščalo občanov. »V dopisu je bilo zapisano, da so si predstavniki ministrstva že ogledali prostor in da je pogodba tik pred podpisom. To nas je še bolj razjezilo. Poleg tega nas je razjezilo, da nismo dobili nobenih podatkov, kje ta hiša stoji. Ko so recimo v občini Velenje dobili podoben dopis za azilno hišo, so v njem iz ministrstva zapisali, da bo to nekdanji Vegradov samski dom, medtem ko mi nismo dobili nobenih podatkov,« je o vladni nameri povedal šoštanjski župan Darko Menih. Objekt strateškega pomena je treba varovati Tudi svetniki so na sredini seji sveta občine odločno nasprotovali načrtom ministrstva. Prepričani so namreč, da je občina Šoštanj premajhno okolje za takšno integracijsko hišo - saj v kraju ni policijske postaje, dežurne zdravstvene službe, nenazadnje je v kraju postavljen energetska stavba strateškega pomena za celotno državo, kar je pri tem tudi treba upoštevati. Poleg tega se v zadnjem času v občino priseljuje veliko tujcev, zaradi katerih imajo veliko skrbi. »V šoli imamo 25 tujih otrok, ki jih je treba izobraževati. Organizirali smo jezikovne tečaje, da bi se naučili slovenskega jezika. Po opažanjih se ti ljudje nočejo učiti našega jezika in se ne želijo v našem jeziku pogovarjati z nami. Tako da je ta trud skoraj zaman. Devet otrok je tudi v vrtcu in število narašča,« je nadaljeval Darko Menih. Poleg tega v integracijski hiši ne bi bivali samo prehodni prebivalci. »Po naših podatkih je to hiša, v kateri njeni prebivalci ostanejo dlje časa, da se popolnoma vživijo v okolje, da se asimilirajo in da tukaj ostanejo,« je še dodal župan. Neznan lastnik in hiša Z ministrstva so občino dva dni kasneje obvestili, da so pogovori z lastnikom nepremičnine prekinjeni, saj da niso dosegli soglasja o vseh bistvenih vprašanjih. Vzpostavitev integracijske hiše na območju Šoštanja tako trenutno ni več aktualna. »V dopisu je tudi napisano, da nam bodo, če bo prišlo do ponovne obuditve te ideje, pravočasno javili,« je dodal Menih. V občini tako samo ugibajo, kdo bi lahko ponudil hišo v najem za 22 migrantov, kolikor bi jih bilo v hiši. V času gradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj so zasebniki približno 1.500 delavcem podjetja Alstom ponudili številne hiše za bivanje, zato predvidevajo, da je nekdo izmed njih našel tržno nišo, da bi v tem objektu naselil migrante. BARBARA GRADIČ OSET Foto: BGO Odprli pošto in turističnoinformacijski center BRASLOVČE - V začetku decembra je v renesančnem Legantu, nekdanjem lovskem dvoru Žovneške gospode, spet zaživela pošta z vsemi svojimi storitvami. V prijetnem lokalno obarvanem prostoru je pogodbenik Pošte Slovenije, Zavod za izobraževanje, kulturo, šport in turizem 3 jezera Braslovče, uspešno uresničili tudi dolgoletno željo občanov in vzpostavil prvi turističnoinformacijski center v občini. V kulturno in zgodovinsko obarvanem prostoru, se bodo spet prepletale zgodbe, izmenjevale informacije, uslužbenci pa bodo nudili želene storitve ter ponujali dobrote in umetnine izpod rok domačih ponudnikov. »Želimo povezovati lokalno okolje. Ljudi in organizacije. Razvijati in bogatiti turistično ponudbo in samo še izboljšati že tako bogate družbene dejavnosti,« pravi koordinatorica Tica Jasmina Roter Jager, ki je slavnostni dogodek ob odprtju vodila v preobleki grajske gospe Heme. Braslovški župan Branimir Strojanšek je ob tem poudaril pomembnost dobrega sodelovanja občine in zasebnega zavoda, dobrobit projekta za vse ter prednosti, ki jih prinaša - nove zaposlitve, razvoj in potenciale za lokalno okolje. Vsi, ki pri projektu sodelujejo, verjamejo, da so na pravi poti in bodo upravičili zaupanje. Obljubljajo, da bodo delali v dobro občank in občanov ter tudi vseh, ki se bodo »sprehodili« skozi njihovo čudovito občino. LK, foto: TT Vodja Tica Jasmina Roter Jager v podobi Hene in direktorica zasebnega zavoda Taja Steblovnik v prostorih pogodbene pošte in Tica Več kot polovica za naložbe ŠENTJUR - Urad za delo se je pred dnevi preselil iz stavbe nasproti kmetijske zadruge v nove prostore v Drofenikovi ulici. V Centru Arida, nad trgovino Kik, bodo imeli zaposleni boljše pogoje za delo, uporabniki pa lažji dostop in možnost parkiranja. Doslej jim je najbolj manjkala večja predavalnica. Tako so morali za izvedbo izobraže- vanj, predavanj in delavnic najemati zunanje prostore. Na novi lokaciji jim tega ne bo več treba, delovni prostori so svetli in sodobni, dostop je omogočen tudi z dvigalom. V šentjurski izpostavi urada so štirje zaposleni. Uradne ure in vse telefonske številke ostajajo nespremenjene. StO LUČE - V osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto je več kot polovica denarja za različne naložbe. Občina načrtuje za prihodnje leto 3,1 milijona evrov prihodkov in odhodkov, vendar se še vedno ne namerava zadolževati. Občina s 1.600 prebivalci je ena redkih slovenskih, ki niso zadolžene. Leta 2017 naj bil Lučani gradili športno dvorano in novo osrednjo čistilno napravo ter asfaltirali štiri kilometre občinskih cest. Za športni center je v proračunu osemsto tisoč evrov, vendar je del tega denarja pre- nesen iz letošnjega proračuna. Umestitev športnega centra v ozek prostor občinskega središča namreč še ni končana. Za čistilno napravo in asfaltiranje je v proračunu po 250 tisoč evrov. Med naložbami so med drugim še sofinanciranje sanacije potoka Rogačnik, ureditev parka ob Savinji s pešpotmi ter zamenjava cevi luškega vodovodnega omrežja. Po občini bodo prav tako postavljene označevalne table do turističnih kmetij in še nekaterih drugih domačij. BJ Urejena je referenčna ambulanta LJUBNO - V zdravstveni postaji je bilo pred nekaj dnevi uradno odprtje referenčne ambulante, ki deluje od 1. decembra. To je v Zgornji Savinjski dolini še zadnja nova referenčna ambulanta, saj so bile pred njo urejene že štiri. Občina Ljubno posveča urejanju zdravstvene postaje nasploh veliko pozornosti. Prihodnje leto jo čaka še ena naloga. Ureditev referenčne ambulante, ki je bila urejena s sredstvi občinskega proračuna, je stala približno 50 tisoč evrov. Prihodnje leto namerava občina obnoviti še osrednjo zdravstveno ambulanto, kar bo stalo več kot sto tisoč evrov. Do obnove dela prostorov je prišlo po dogovoru med zgornjesavinjskim zdravstvenim domom in občino. Od lani spomladi je namreč splošna ambulanta ponovno del javne zdravstvene mreže. Pred tem je imelo na Ljubnem štirinajst let koncesijo zasebno podjetje, ki je koncesijsko pogodbo odpovedalo. Občina se je tako povezala z zgornjesavinjskim zdravstvenim domom, ki je pomagal poiskati novo zdravnico. V notranjosti zdravstvene postaje sta poleg referenčne ambulante in ambulante družinske zdravnice še dve zobozdravstveni ambulanti. V pritličju je lekarna. V notranjosti je še približno sto kvadratnih metrov prostorov, ki so namenjeni zdravnikovemu stanovanju, vendar to ni izkoriščeno. Občina zato želi novo namembnost, ki bo v skladu z osnovno dejavnostjo v tej stavbi. Poleg tega je v sosednji stavbi še ginekološka ambulanta. V preteklosti je občina med drugim poskrbela za ureditev parkirnih mest zdravstvene postaje, za fasado, stavbno pohištvo in streho stavbe. BJ Urad za delo ima nove prostore Po Bovšah na vrsti Trnovlje VOJNIK - Obsežna sanacija odseka lokalne ceste pri Bovšah, ki jo je ogrožalo plazenje, je končana. Dela so bila končana prejšnji teden, v ponedeljek je bil še tehnični prevzem naložbe. Gre za cesto Pristava-Mari-ja Dobje oziroma njen približno pol kilometra dolg odsek. Tam je bilo območje treh plazov, kjer so se med drugim pojavljale prevelike količine vode. Gradbišče je bilo odprto od avgusta. Sanacija je stala več kot tristo tisoč evrov, od tega je država zagotovila 260 tisoč evrov in ostalo občina. Gre za podoben znesek, kot je bil namenjen za lansko sanacijo plazu pod gradom Lemberg. Na vrsti je sanacija plazu v Trnovljah pri Socki, ki ogroža povezovalno cesto med Socko in Frankolovim. Izvajalec je izbran, občina pričakuje od ministrstva za okolje in prostor še potrditev sanacije, ki naj bi bila opravljena v prvi polovici prihodnjega leta. Plaz v Trnovljah si je pred nekaj dnevi ogledal Ervin Vivoda, vodja oddelka za sanacije po naravnih nesrečah z okolj-skega ministrstva. Ocenjena vrednost sanacije v Trno-vljah znaša več kot sto tisoč evrov. BJ 8 IZ NAŠIH KRAJEV Priložnost za druženje V Razgorju se marsikdaj družijo, nazadnje so izdelovali jaslice Jaslice vaščanov iz Razgorja za veliko razstavo Božičnega Vojnika. Vaščanke so v soboto kovinsko ogrodje ovile z volno. VOJNIK - V vasi Razgor, v bližnji okolici občinskega središča, se je v soboto zbralo več vaščanov. Razgor-ske vaške božične jaslice, ki bodo na veliki razstavi jaslic Božičnega Vojnika, so ob tej priložnosti postale končni izdelek. To so ene od devetdesetih jaslic, ki bodo krasile nekatere ulice občinskega središča. Za izdelovanje razgorskih jaslic so se povezali Langerškovi, Ivenčnikovi, Rečnikovi, Vanovškovi, Mastnakovi in Peharjevi. Prvič so se zbrali oktobra, ko so izmenjali zamisli. Na koncu so se odločili za takšne jaslice, kot jih bodo lahko občudovali obiskovalci Božičnega Vojnika. Vaščanka Petra Pehar Žgajner, ki je sooblikovalka projekta Božični Vojnik, je narisala zanje šablono. Po tej je moški del vasi zvaril konstrukcijo jaslic, ki je iz štiri milimetre debele žice. Va-ščanke so v soboto ogrodje jaslic ovile v volno različnih barv, ki je iz centra ponovne uporabe. Sledilo je lakiranje. Da sveta družina med dolgotrajnim bivanjem v Škoflekovi ulici ne bo premočena, je eden od vaščanov, ki ljubiteljsko oblikuje les, poskrbel še za lesen hlevček. Vaščanom Raz-gorja dela seveda ni zmanjkalo, saj so njihove jaslice v naravni velikosti. Z upoštevanjem seveda, da so bili ljudje v starih časih po telesni višini nižji kot dandanes. »Med decembrskim potrošniškim obdobjem smo ljudje toliko časovno omejeni, da se zato manj srečujemo in pogovarjamo,« je opozorila Petra Pehar Žgajner. V Razgorju so se odločili drugače in se med izdelovanjem jaslic precej družili. V tej vasi je nasploh manj medčloveške odtujenosti kot drugod, saj se vaščani družijo ob različnih priložnostih. Tako na primer tudi na florijanovo, ko skupina pevcev prepeva od domačije do domačije ter prejme po stari navadi v dar jajca. Nato se vaščani zberejo in pripravijo jajca na različne načine. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT Merjenje hitrosti 21. decembra? ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so sprejeli nov skupni program varnosti, ki ga je Medobčinski inšpektorat in re-darstvo pripravil zaradi nekaterih sprememb v organizaciji in delovanju, do katerih je prišlo v letošnjem letu. K skupnemu programu medobčinskega inšpektorata in re-darstva, pri katerem so najprej sodelovale občine Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek, sta se v letošnjem letu pridružili še občini Šmarje pri Jelšah in Kozje. Zaradi sprememb je vseh pet občin pristopilo k izdelavi novega skupnega programa varnosti. Gre za varnostni dokument, v katerem so opredeljene usmeritve za zagotavljanje javne varnosti, varnega in kakovostnega življenja občanov ter analiza stanja v prometu. Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič sicer ocenjuje, da je za prometno varnost v občini dobro poskrbljeno: »Po podatkih, ki jih je posredovala policija, ocenjujem, da ni nobenega alarmantnega stanja na področju varnosti ali urejanja prometa. Nasprotno, menim, da imamo, sodeč po prometni študiji, zagotovljeno zadostno pretočnost prometa, imamo zgrajeno primerno infrastrukturo za naslednjih dvajset let, na mestih, kjer se predvideva povečan promet, imamo urejene cone za pešce, zgrajeno kolesarsko omrežje, garažne hiše ... povečane nevarnosti v prometu v občini torej ne vidim.« Eden od ukrepov v sprejetem programu je med drugim tudi najetje radarja za povečano izvajanje meritev hitrosti v občini. Te naj bi izvajali 21. decembra. Kot je pojasnil Kidrič, se svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu ukvarja z različnimi akcijami za umirjanje prometa. Med te akcije sodi tudi postavitev radarja za krajše časovno obdobje (nekaj ur). Na osnovi več pridobljenih mnenj se je svet odločil, da bi akcijo merjenja hitrosti lahko izvedli na mestu, kjer so pešci in drugi najšibkejši udeleženci v prometu najbolj izpostavljeni, to je na območju osnovnih šol. Organi občin sicer vsaj enkrat letno ocenijo izvajanje občinskega programa varnosti ter tako merijo trenutne trende in pomanjkljivosti v prometu v občini. EP Nova zbirka celjske založbe V Celju je bil včeraj Mohorski večer, kjer je bila predstavljena redna zbirka Mohorjeve družbe za leto 2017. Poleg vsakoletnega koledarja najstarejše slovenske knjižne založbe je del nove zbirke povest Ivana Preglja Umreti nočejo, ki govori o usodnih letih Slovencev na Koroškem. Del zbirke je tudi monografija o Akamasoii na Madagaskarju, ki je izšla ob 25-letnici ustanove misijonarja Pedra Opeke. Obogatitvi družinskega življenja je namenjena knjiga Hudo preprosto družinsko ustvarjanje z zamislimi štirih slovenskih avtoric. Za osnovnošolce prvega in drugega triletja je v zbirki knjiga Skrivnostno in čudovito vesolje. BJ Blagovna znamka za dvig števila obiskov ROGAŠKA SLATINA - Pet največjih ponudnikov turističnih storitev v občini želi na tujih trgih nastopiti pod skupno destinacijsko znamko Rogaška Slatina. Zato so tamkajšnjo občino zaprosili za sofinanciranje. Hotel Atlantida, Medical center Rogaška, Rogaška Riviera SLKI, Grand Hotel Donat ter hotel Sava so Občino Rogaška Slatina zaprosili za sofinanciranje skupnih nastopov na turističnih sejmih in borzah. Za tovrstno promocijo so se odločili zaradi padca števila gostov in nočitev, tudi v primerjavi z zasedenostjo ostalih naravnih zdravilišč v Sloveniji. Turistični ponudniki bodo na tujih trgih nastopili pod krajevno znamko Rogaška Slatina. Župan Branko Kidrič je povedal, da so v občini veseli, da so se turistični subjekti povezali in skupaj ocenili, da je smiselno in racionalno na tujih trgih nastopiti skupaj. »Ker je teh turističnih subjektov kar pet, smo se tudi v občini potrudili in našli dodatna sredstva, s katerimi bomo omogočili sofinanciranje.« Občina Rogaška Slatina je v letih 2011 in 2012 podobno skupno akcijo na italijanskih trgih že podprla. Ker so bili rezultati pozitivni, bo nastope pod krajevno znamko Rogaška Slatina na enajstih trgih po Evropi podprla in sofinancirala v višini 20 tisoč evrov. EP Pridobitev skakalnega centra LJUBNO - Smučarskoskakalni center na Ljubnem je bogatejši za novo pridobitev. Na novi skakalnici je bila pred nekaj dnevi montirana ledena keramična smučina, ki omogoča veliko enostavnejšo in hitrejšo pripravo snežne podlage. V skakalnem centru je bil pred tem letos urejen iztek, ki je zatravljen in ima končno podobo. Zadnja pridobitev, ledena keramična smučina, je stala približno 250 tisoč evrov. Občini so pri tem finančno pomagali država in donatorji. Za možnost smučarskih skokov v toplejšem delu leta bo občina prihodnje leto doskočišče preplastila s plastično maso. Denar za to je v osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto zagotovljen. Ljubno od razvoja smučarskoskakalnega športa v svojem občinskem središču veliko pričakuje. Na tamkajšnji skakalnici je bilo med drugim že več tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. BJ Na prireditvi so se predstavili otroci iz vrtca Danijelov levček z rajalno igro Tačico mi zajček daj, otroci iz Vrtca Tončke Čečeve - enota Center, ki so ob spremljavi kitare zapeli pesem Osel in kukavica, in otroci iz Vrtca Anice Černejeve s pesmijo Lučka miru. Mladi širijo pravljičnost mesta na obrobje CELJE - Pri ustvarjanju praznične podobe mesta na pobudo mestne občine že peto leto zapored sodelujejo tudi otroci in dijaki, ki so letos pod vodstvom mentorjev ponovno izdelali in poslikali lampijone, ki krasijo Savinjsko nabrežje. Okrasitev so pripravili v celjskih vrtcih, osnovnih šolah in petih srednjih šolah, letošnje praznične stvaritve pa so uradno na ogled postavili ob kratki prireditvi. Mladi so poslikali približno sedemdeset lampijonov, praznična krasitev pa od mestnega jedra sega vse do sprehajališča ob reki Savinji. Tanja Barle, učiteljica v Sre- dnji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja v Šolskem centru Celje ter soavtorica tega projekta je zadovoljna, ker pri projektu vsako leto sodeluje več otrok. Dijaki Šolskega centra Celje so tudi poskrbeli za pripravo materiala, šivanje, sestavljanje lampijonov, namestitev osvetlitve in pomoč pri nameščanju na Savinjskem nabrežju. RG Foto: MOC IZ NAŠIH KRAJEV 9 »Veseli smo, da nismo več nekaj posebnega« Brigita Šoster, direktorica Centra za varstvo in delo Golovec ob jubileju zavoda Ustanova, katere poslanstvo je skrb za ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je v minulih treh desetletjih dosegla opazen razvojni preskok pri svojem delovanju. Zaposleni, uporabniki, starši, poslovni partnerji in drugi, ki so bili in so še vedno vpeti v delovanje CVD Golovec, so se mejnikov v razvoju spomnili na slovesnosti v Narodnem domu, ki se jo je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Od ustanovitve do danes je zavod zrasel v ustanovo z razvejano dejavnostjo in osmimi enotami, pri čemer skrbi za več kot 160 uporabnikov in ima sto zaposlenih. Postali ste torej kar »velika hiša«, mnogi si tega najbrž niso niti predstavljali, dokler se niso udeležili tedna odprtih vrat, s katerim ste tudi obeležili jubilej. Res je. Od pionirskih začetkov je bilo veliko storjenega, da so s takšnim zavodom ljudje s posebnimi potrebami dobili svoj dom, prostor pod soncem, ki jim omogoča dostojno življenje. Po začetnih letih delovanja zavoda so se razvili novi strokovni pristopi, metode dela. Odnos zaposle-ni-uporabniki se je v teh letih zelo spremenil. Če so bili na začetku vzgojitelji najbolj pametni in so vedeli vse za druge, je zdaj drugače, med njimi je enakopraven odnos. Uporabnike obravnavamo individualno, poskušamo upoštevati in uresničiti njihove cilje in želje, na primer, kaj si želijo početi, kam bi radi šli na sprehod ... Njihovo življenje poskušamo čim bolj približati življenju ostalih ljudi, ki ne bivajo v takšni ustanovi. To se mi zdi najpomembnejša sprememba v vseh teh letih. Kje vse imate enote? Westnova hiša na Golovcu, kjer ste nas obiskali, je še ve- dno naš sedež, v njej je zbrana vsa logistika za naše delovanje, kot so kuhinja, oskrba, tajništvo, računovodstvo ... Delavnice v dnevnem varstvu imamo na Ostrožnem, Babnem, v Radečah. Na Golovcu je tudi varstveno-zapo-slitveni oddelek, kjer so nastanjeni uporabniki, ki imajo največ omejitev pri gibanju. V domskem delu, kjer naši uporabniki živijo, razpolagamo z več hišami: dve sta na Hudinji, ena je na Ljubečni, v Novi vasi imamo v najemu eno stanovanje, domski del je tudi na sedežu zavoda, na Golovcu. Kakšne programe izvajate? Naši uporabniki delajo v papirnici, keramični, lesni, šiviljski in drugih delavnicah, tako da proizvedejo tudi široko paleto izdelkov. V novih enotah je zavod uvajal nove programe, sledil novim usmeritvam, takšnim, da na primer uporabniki prejemajo »Trdo smo delali za krepitev odnosov in uveljavitev razumevanja, spoštovanja, sprejemanja drug drugega. Pomembno je, da ima človek ustrezno izobrazbo za delo v takšnem zavodu, prav tako je pomembno, da ima občutek za delo z ljudmi,« je povedala direktorica CVD Golovec. Na fotografiji z uporabnikoma zavoda. Brigita Šoster je v CVD Golovec zaposlena šestnajst let in je, kot pravi, spremljala kar zajetno obdobje razvoja in rasti zavoda. »Ponosna sem, da sem bila del tega obdobja in da smo se s skupnimi močni razvili v regijski zavod, ki ima ugled v slovenskem prostoru.« tudi plačilo za delo v delavnici ... Zaradi kakšnih zdravstvenih težav sprejmete uporabnike v CVD Golovec? K nam prihajajo izključno osebe z diagnosticirano motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Praviloma imajo ti ljudje tudi precej težav z gibanjem, trpijo zaradi kroničnih bolezni. Glede na to, da se naši uporabniki starajo, ena od naših uporabnic je stara 71 let, so vse te zdravstvene težave bolj vidne in bolj specifične. Najmlajši uporabnik pri nas je sicer star 21 let. Ali morajo kandidati čakati na sprejem v zavod? Čakalna doba obstaja, težko pa opredelimo njeno dolžino. Dokler so naše nastanitve polne, do takrat ne moremo sprejeti novega uporabnika. Nekateri uporabniki gredo sicer živet nazaj domov, kar je sicer zelo redko, nekateri se prestavijo v druge zavode. Letos smo imeli srečo, da smo od pri- stojnega ministrstva dobili dovoljenje za širitev za deset mest in smo tako skrajšali čakalno dobo. Ali kdo od uporabnikov tudi stalno živi v vašem zavodu? Nekateri uporabniki nimajo več doma, ker nimajo več nikogar od družinskih članov, in so torej pri nas doma. Takšnih uporabnikov je približno deset. Uporabniki se starajo in se ožja družina krči. Zakoniti zastopniki, ki ostajajo, so ponavadi kakšni bratje ali sestre, ki pa imajo seveda tudi svoje družine in svoje obveznosti, zato je potem to kar težko uskladiti. Kakšna je struktura zaposlenih? Največ imamo varuhov in delovnih inštruktorjev. Poleg tega so zaposlenih tudi strokovni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, močna je zdravstvena služba, imamo tudi socialno delavko. Naši zaposleni večino svojega delovnega časa preživijo v skupini z uporabniki, saj je delo z njimi osnova našega delovanja. Kako ocenjujete odnos družbe do ljudi, ki potrebujejo tovrstno pomoč? Ali se še vedno pojavljajo sti-gmatizacija, predsodki ...? V preteklosti je bilo tega več, zdaj je teh zadev vedno manj. Ljudje so bolj osveščeni, na voljo imajo več informacij, še posebej mlajši starši znajo poiskati pomoč. Ko se udeležujemo kakšnih dogodkov, se počutimo kot vsi ostali. Zelo lepo nas sprejmejo, kamorkoli pridemo. Precej smo za to naredili tudi sami, ker smo bili vztrajni in smo šli med ljudi, na prireditve. Ljudje so se nas navadili in ne predstavljamo več nič posebnega, tudi zato, ker so naši uporabniki razvili številne veščine. Večina ljudi spoštuje dostojanstvo naših uporabnikov, saj se tudi zaveda, da jih lahko do takšnega stanja loči samo sekunda. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Miklavž obiskal Tinsko Jager odslej tudi ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Tinsko uredila nove športne površine v naselju Tinsko. Naložbo sta uresničili s pomočjo denarja, pridobljenega na razpisu Fundacije za šport. V krajevni skupnosti Tinsko pred uresničitvijo te naložbe ni bilo nobenih športnih površin, v naselju tudi ni šole, ki ponavadi poskrbi za tovrstne športne površine. Občina je zato v letu 2014 kupila ustrezno zemljišče, leto kasneje so pristojni pripravili ustrezno dokumentacijo in se prijavili na razpis Fundacije za šport za sofinanciranje projekta. Po potrditvi sofinanciranja so pristojni izbrali izvajalca in z letos oktobra uresničili naložbo. Uredili so asfaltirano igrišče, opremljeno z goli in s košem, namestili otroška igrala s hiško na podestu, dvema gugal-nicama, plezalno steno in toboganom, uredili dostopno pot ter novo parkirišče v neposredni bližini. Vrednost naložbe je 51 tisoč evrov, od tega bo občina z razpisa Fundacije za šport dobila približno 15 tisoč evrov. EP na Vranskem Trgovsko podjetje Jagros je odprlo svojo 37. poslovalnico. Na Vranskem je z dozidavo razširilo prostore, ki jih je kupilo od Pekarne Brglez, ter v njih uredilo malo več kot 2 tisoč kvadratnih metrov veliko trgovino z živilskimi in neživilskimi izdelki. V novi prodajalni je delo dobilo 18 ljudi. Podjetje Jagros ima že 550 zaposlenih, njegovi čisti prihodki od prodaje pa bodo letos presegli magičnih 100 milijonov evrov in bodo po napovedi večinskega lastnika Franca Jagra znašali 110 milijonov evrov. IJ, foto: SHERPA 10 KULTURA KD Grobelno in Jožica Salobir nagrajena za izjemno delo Ta veseli dan kulture ponudil številne kulturne prireditve tudi v celjski regiji Ob obletnici Prešernovega rojstva so v soboto, 3. decembra, svoja vrata brezplačno odprle številne kulturne ustanove: muzeji, galerije, gledališča, knjižnice in drugi zavodi. Zvrstili so se brezplačne razstave, vodenja, delavnice, predstave in koncerti. Pobuda Ta veseli dan kulture, ki je letos že sedemnajstič zapovrstjo, je z leti prerasla v množičen kulturni dogodek, ki združuje željo ljudi po kulturi in njeni dostopnosti. Zveza kulturnih društev Šentjur je na osrednji prireditvi podelila priznanja tistim, ki so v preteklem letu še posebej izstopali s svojo kulturno dejavnostjo. Kulturno ministrstvo želi kulturne vsebine približati tudi tistim, ki v hrame kulture iz različnih razlogov redkeje zaidejo, in jih motivirati za nadaljnje rednejše obiske. V 55 krajih po vsej državi je 140 kulturnih ustanov in organizacij pripravilo 335 dogodkov, številni so bili tudi na Celjskem. Številne kulturne ustanove so imele dneve odprtih vrat. V Ipavčevem kulturnem centru so se Ta veselega dne kulture veselili lokalni ljubiteljski kulturniki. Zveza kulturnih društev Šentjur že nekaj let s pomočjo lokalnih društev organizira osrednjo prireditev v občini Šentjur, letos je za kulturno popestritev poskrbel Big band Šentjur s solisti Nikolino Novak, Matijo Del Negro in Primožem Pečarjem ter z mlado glasbeno zasedbo Pocket edition. Za komičnopovezovalni del je poskrbel prekmurski stand up komik Jernej Celec. A višek večera je bila podelitev priznanj. Zveza namreč že nekaj let na ta dan podeli priznanje bodisi kulturnemu društvu bodisi posamezniku za uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Prvo priznanje je dobilo Kulturno društvo Grobelno za oblikovanje novih kulturnih vsebin vseh generacij. V obrazložitvi je zveza zapisala. »Društvo je posebej aktivno zadnji dve leti, ko je vajeti prevzel novi predsednik Gregor Počiva-všek. V tem času se je kraj Grobelno spremenil v pravo kulturno središče občine in mesto alternativne kulture Z leve proti desni: Jernej Celec, Gregor Počivavšek in Marija Rataj * „m *r l P m * - • , / r-J< h v savinjsko-kozjanski regiji. Člani društva se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, znotraj njih deluje sekcija ljudskih pevcev Rajske strune, ki vsako pomlad pripravi večer ljudskih pesmi Vesna poje. Člani želijo v kraj pripeljati različne ponudbe za vse generacije. Posebej pomemben projekt je mednarodni kantavtorski festival Mak, znotraj katerega se je predstavilo 22 avtorjev. Odmevne so tudi prireditve Folk za folk, Grobelno fest, dobro sodelujejo tudi z literarnim društvom Šentjur in s Študentskim klubom Šentjur.« Drugo priznanje je predsednica Zveze kulturnih društev Šentjur Marija Ra-taj podelila Jožici Salobir, osebi, ki je Dobje kulturno »opremila«, saj je kmalu po prihodu v kraj ustanovila pevski zbor, dramsko in tol-kalno skupino ter tambura-ški orkester. »Jožica Salobir je bila pobudnica ustanovitve izposojevalnice knjig, ki jo je dolga leta vodila. Z veliko vnemo je pomagali ustanoviti nov kulturni dom. Na jesen življenja je ustanovila otroški tamburaški orkester, ki ima številne nastope in je edini takšen orkester v občinah Dobje in Šentjur,« je zapisala komisija v obrazložitvi. Razstava o Južni železnici Pred stavbo so si obiskovalci lahko ogledali postavitev mobilne panojske razstave Ko železna pride cesta. »Gradnja Južne železnice je bila največji gradbeni projekt v monarhiji in sploh v takratni Evropi ter je močno vplivala na gospodarski razvoj Celja in regije. Vaše mesto Šentjur je sploh nekaj posebnega, saj je bilo edino mesto, ki mu je železnica nadela ime, uradno se je imenovalo Sveti Jurij ob Južni železnici. Šentjurčani ste lahko upravičeno ponosni na Muzej Južne železnice, na enega od biserov tehniške dediščine,« je na prireditvi panojsko razstavo napovedal kustos Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje. Predvsem pa so se kulturi in njenim oblikovalcem z dobrim obiskom prireditve poklonili številni Šentjurčani. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Jure Godler Pomembna najdba v Pokrajinskem muzeju Celje V pokrajinskem muzeju je na stalni arheološki razstavi Od šivanke do zvezd na ogled nova vitrina. V njej so predstavljeni predmeti iz groba bojevnika iz starejše železne dobe. Posebej pomemben del je čelada, ki jo je po naključju med sprehodom našel občan in prinesel v Pokrajinski muzej Celje. Zaposleni muzeja so našli skeletni grob mlajšega moškega, starega približno 25 let. Ob njem so našli grob še mlajšega dekleta, tudi z zelo lepim nakitom. »A najpomembnejši del je čelada, ki jo imenujemo negovska čelada in je dobila ime po najdišču v Slovenskih goricah iz leta 1811. Te negovske čelade so značilne za 5. in 4. stoletje pred našim štetjem in so zelo lepo ornamentirane,« je o najdbi povedala Darja Pirkmajer iz Pokrajinskega muzeja Celje. Drugi izjemen kos v tem grobu je kavljasta pasna spona, ki je okrašena s pletenico, je večdelna in prvič v Sloveniji so našli spono na »šarnir« oziroma klavirsko spono. V vitrini je mogoče še videti dobro ohranjeno bojno železno sekiro in manjše osebne stvari, kot so nožek, sponka za zapenjanje obleke in steklena jagoda, ki je bila verjetno del pasu. Čelada in pasna garnitura sta bili najdeni na dimljah padlega bojevnika, kar je bil običajen način polaganja pridatkov v grob. Kot je poudarila Darja Pirkmajer, je najdba zelo pomembna za muzej, saj so takšne čelade izredno redke. BGO Foto: SHERPA Zbornik 40 let delovanja Galerije Velenje Galerija Velenje je v letu 2015 beležila štirideset let delovanja. Iz prvotnega Galerijskega kotička je v štiridesetih letih razvoja in delovanja prerasla v ugledno kulturno ustanovo, ki je lani doživela tudi celovito prenovo prostorov. Poleg tega je letos doživela še organizacijsko prenovo, saj je galerija od 1. junija priključena k javnemu zavodu Festival Velenje. Zaradi časovne stiske so zbornik ob štiridese-tletnici izdali leto kasneje. V zborniku predstavljajo najpomembnejše dogodke, ki so se zgodili v teh letih. V njem so predstavljeni tudi številni slikovni in pisni dokumenti, ki so dragocen zapis za nadaljnje rodove. Prvi galerijski dogodek je bila razstava Toneta Kralja v letu 1975. »Mislim, da je to res pomemben mejnik, saj je Tone Kralj še vedno eden temeljnih slovenskih avtorjev ekspresionizma, in veseli smo, da je bila to naša prva razstava,« je povedala urednica zbornika in več let tudi vodja Galerije Velenje Milena Koren Božiček. Kljub številnim razstavam uveljavljenih umetnikov je bila in še vedno je osnovna naloga galerije predstavitev lokalnih umetnikov. Ponosni so, da so v njej razstavljali ikona Šaleško doline in eden najvidnejših predstavnikov kiparstva v lesu Ivan Napo-tnik, Lojze Zavolovšek, kipar Ciril Cesar, Anton Herman. Vedno so spodbujali tudi mlade. »Zato se je tudi po nekaj desetletjih suše v tem prostoru pojavilo kar veliko slikarjev in vsem smo pripravili prve samostojne razstave. Recimo Denis Senegačnik, Nataša Tajnik, Mladen Stropnik, Anja Jerčič in ostali.« Vsa leta dobro sodelujejo z dijaki umetniške smeri Gimnazije Velenje, ki se vsako leto predstavijo na razstavi z imenom Inventura, in tudi s podjetjem Gorenje, saj z njimi pripravljajo razstave industrijskega oblikovanja. Zbirka Galerije Velenje se s skoraj tisoč deli uvršča med pomembnejše likovne zbirke v Sloveniji. BGO Foto: SHERPA KULTURA 11 Fotografija pove več kot tisoč besed Vseslovenski natečaj osnovnošolske in srednješolske fotografije Avli Osnovne šole Lava in Ekonomske šole Celje v teh dneh krasijo izbrane fotografije vseslovenskih natečajev, na katera se vsako leto prijavi več učencev in dijakov. Organizatorji so najboljšim podelili diplome in medalje ter nagradili najboljše šole. V sredo so razstavo odprli v Osnovni šoli Lava, s katero je Društvo fotografov Svit, ki letos obeležuje deseto obletnico delovanja, že dolgoletni partner. Na osnovnošolskem natečaju je sodelovalo 197 avtorjev iz 37 osnovnih šol. Tema natečaja je bila prosta, kar pomeni, da so lahko učenci pošiljali raznovrstne fotografije. »Čeprav se motivi na fotografijah vsako leto ponavljajo, je treba med njimi izbrati neko dovršenost in smiselnost. Pri nagrajevanju fotografije iščemo izrazni koncept v kombinaciji z likovno dovršenostjo, s svetlobo, kontrasti, z barvami in tudi s tehnično kakovostjo,« je ob razstavi povedal predsednik Društva fotografov Svit Žiga Gričnik. Ob tem je spodbudil vse, ki jih fotografija zanima: »Za dobro fotografijo ni treba imeti najboljšega fotoaparata, že s pametnim telefonom se lahko naredi odlična fotografija, če je fotograf toliko dober, da najde v vsakdanjem motivu nov pristop. Ravno v preteklosti smo nagradili fotografije, ki so bile mogoče po tehnični plati slabše, a so po vsebini izstopale od ostalih.« Po njegovem opažanju se je kakovost srednješolskih fotografij izboljšala, medtem ko tega ne more trditi za fotografije učencev osnovnih šol. »Ravno zaradi tega bomo v prihodnjih letih namenili večji pomen izobraževanju mentorjev in tudi učencev. V preteklosti smo že poskušali, a bomo morali še malo pritisniti in narediti kakšne delavnice, ki se jih bodo aktivno udeleževali tudi mentorji. Upam, da se bo to, da vsako leto prejmemo več fotografij, nadaljevalo in da bo s tem rasla kakovost fotografij.« Več odličnih srednješolskih fotografij Po vzoru osnovnošolskega fotografskega natečaja, ki ga v društvu organizirajo že deset let, so pripravili tudi srednješolski natečaj. Z Ekonomsko šolo Celje sodelujejo že devet let in v zadnjih treh letih jim je uspelo povečati število prijavljenih dijakov, kar dvajset jih je bilo letos več kot preteklo leto. Na natečaju je sodelovalo 176 dijakov iz več kot 40 slovenskih srednjih šol. »Moram povedati, da je to velik uspeh za nas in srednje Med Helenco in Mihcem likovne ustvarjalke Katje Pavšer Ustvarjalni domačinki V knjižnici v Vojniku je od petka na ogled razstava dveh likovnih ustvarjalk z naslovom Ko kamen dobi dušo in ko papir dobi srce. Razstavljata ljubiteljski slikarki, domačinki Katja Pavšer in Petra Narobe. Pavšerje-va ustvarja akvarele, na katerih največkrat upodablja deklico, ki jo imenuje Helenca. Narobetova med drugim slika na kamen. Narobetova se ukvarja z ilustracijo, na kamne pa slika v akrilni tehniki s čopičem. »Zelo rada imam naravo in ta navdih prihaja iz nje. Ko vidim kamen, vidim tudi podobo,« je povedala o nevsakdanjem ustvarjanju Petra Narobe. Na razstavi v Vojniku predstavlja več poslikanih kamnov. Pavšerjeva predstavlja akvarelne razglednice, poslikane lončke in sliko. »Helenca je nastala zaradi želje nekoga in predstavlja moj navdih,« je povedala o tej svoji na različne načine upodobljeni punčki. Ta je že dobila družbo, saj je Pavšerjeva začela slikati tudi dečka Mihca. Obe slikarki imata družino in hodita v službo. »Ponavadi ustvarjam ponoči oziroma po navdihu. Ko nekdo praznuje, mu napišem svojo akvarelno razglednico, in ko je nekdo žalosten, prav tako. Pošljem mu jo, ko človeka začutim,« je povedala o svojem ustvarjanju Katja Pavšer. Tudi Petra Narobe največ ustvarja v večernih urah. Pavšerjeva dela v domačem podjetju, Narobetova kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu. BJ, foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO Od leve proti desni: predsednik Društva fotografov Svit Žiga Gričnik, Domen Jančič z zmagovalno fotografijo ter ravnateljica Ekonomske šole Celje Bernarda Marčeta. (Foto: Nik Skerbiš) šole, saj je v osnovnih šolah več mentorjev, ki se ukvarjajo s fotografijo in bolj navdušijo učence, medtem ko so v srednjih šolah dijaki bolj prepuščeni sami sebi.« Člani društva Svit mlade fotografe spremljajo, kaj se z njimi dogaja po natečaju, in kar nekaj udeležencev se je pridružilo društvu. »Lahko povem, da imamo člana, ki je v preteklosti zmagal na osnovnošolskem natečaju, se redno udeleževal srednješolskega natečaja in tudi tam prejel medalje in diplome. Zdaj študira v Ljubljani na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in bo zagotovo ostal v fotografskih vodah.« Družbena omrežja promovirajo fotografijo Žiga Gričnik je še dodal, da so družbena omrežja omogočila, da danes živimo s fotografijo, saj vsak naredi veliko posnetkov, ki jih nato deli na omrežjih. S pomočjo fotografij, ki jih nekdo redno objavlja, daje vpogled v svoje življenje. Rek, da fotografija pove več kot tisoč besed, v današnjem času še posebej drži. Razstavi bosta na ogled ves december in del januarja. BARBARA GRADIČ OSET Zaključek desete bralne značke za odrasle Poslikani kamni Petre Narobe Minuli petek se je v Knjižnici Šmarje pri Jelšah končala deseta bralna značka za odrasle. Gostja večera je bila znamenita besedilopiska, pesnica in pisateljica Elza Budau. Pod znamenitimi besedili slovenskih popevk, kot so Poletna noč, Brez besed, Samo nasmeh je bolj grenak, Pegasto dekle, Ko ljubezen umre, Na pragu let, Ti si moja ljubezen, je podpisana Elza Budau, ki je bila gostja zaključka že desete bralne značke za odrasle v Knjižnici Šmarje pri Jelšah. Direktor knjižnice in kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah Jože Čakš je povedal, da odrasli radi berejo, vsako leto pa se jih projektu bralne značke za odrasle pridruži več. Letos so knjižničarke za bralno značko predlagale 39 naslovov knjig, večina pa je prebrala več kot tri obvezna dela. Sicer Čakš ugotavlja, da različne generacije berejo različno literaturo. Med tridesetim in petdesetim letom ogromno odraslih, ki imajo otroke, prebira pravljice, kasneje se vrnejo k resnejši literaturi. Najraje prebirajo romane ali trivialno literaturo, veliko pa jih sledi delom, ki so posebej odmevna v medijih. Kljub hitro napredujoči tehnologiji, ki knjige prestavlja v digitalne formate, Čakš ostaja optimističen in pravi, da knjiga ne bo izumrla. »Klasična knjiga je še vedno posebnost. Zaradi topline papirja in tega, da jo lahko listamo ter nosimo s seboj ves čas, je kot predmet večini ljudi zelo ljuba. Veliko lažja je tudi za branje in ohra- njanje vida.« Zaključek bralne značke za odrasle je s petjem popestrila domačinka Kaja Bi-cskey ob spremljavi pianistke Urške Roškar. EP I ГПП7Г muzejnovejšezgodovine | celje I Kaj podariti najbližjim ob prihajajočih praznikih? Vabljeni v našo muzejsko trgovino, kjer vam v decembru ponujamo praznične popuste. www.muzej-nz-ce.si 12 NAŠA TEMA »Slike kupuješ takrat, ko imaš višek denarja « Trg s slikami se po končani krizi spet rahlo vzpenja Na svetovnem trgu slike dobivajo gromozanske vrednosti, najdražja slika je trenutno vredna tristo milijonov dolarjev. Je v vreči slik v vrednosti milijon evrov tudi slika slovenskega avtorja? Ali trg z umetninami deluje na slovenskem prostoru? Ali trg ponudbe in povpraševanja sploh obstaja? Kdo so osebe, ki kupujejo slike, in kolikšna je cena najdražje slike slovenskega avtorja? Ali podjetja še kupujejo slike in sponzorirajo mlade umetnike? Na ta vprašanja smo želeli najti odgovore v tokratni temi in prišli do zaključka, da po kriznih časih, ko kupovanje slik ni bilo ravno v ospredju, prihaja tudi v umetnosti do ponovnega vzpona. A če želiš živeti od slikarstva, moraš biti dober poslovnež ali imeti srečo, da te najde mecen, ki v tvojem delu najde priložnost za svojo naložbo. Kljub temu da je vedno več bogatejših ljudi v Sloveniji, med njimi kulturni meceni niso ravno pogosti. Emil Jančar »Ne moreš se zgolj preživljati s slikarstvom« Celjski umetnik Matej Če-pin, ki redno razstavlja svoje slike, tudi v tujini, meni, da trga s slikami v Sloveniji ni. »Slike težko prodam. Občasno se pojavi kakšna oseba, ljubitelj umetnosti, ki jo jaz upodabljam, saj to ni ravno za široko množico, bolj za sladokusce. Če hočem kolikor toliko živeti, se preživljam tudi z občasno zaposlitvijo. Cene mojih slik se gibljejo glede na format. Od dvesto evrov naprej, tudi do osem tisoč.« Diplomiranemu slikarju Tomažu Milaču je slikarstvo življenjski stil in ko slika, ne razmišlja, ali bo sliko prodal. »S slikami ustvarjam svojo zgodbo. Kakšno leto imam po pet razstav, kakšno le po eno. Tudi o cenah svojih slik težko govorim. Cena je vedno odvisna od tega, kako dober pogajalec si, koliko ceniš svojo umetnost in kako si objektivno uvrščen na trgu s slikami. Je pa težava, da slikarji nimamo kakšnega kritič- nega sita, s pomočjo katerega bi lahko kupci vedeli, kdo je res dober. Škoda, da podjetja nimajo več posebnih olajšav za nakup slik. S tem smo slikarji za marsikaj prikrajšani, predvsem za dobre mecene. V celjskih domovih so moje slike, a spet ne toliko, saj slikam na velik format in takšno sliko je težje prodati.« Tudi on si denar služi z drugo dejavnostjo in ne s slikarstvom, kar je njegova izobrazba. BGO, foto: GrupA, SHERPA Matej Cepin Celjski galerist Emil Jančar, ki je med Celjani predvsem znan po tem, da je eden boljših mojstrov za okvirjanje slik, in ima tudi manjšo galerijo Okvir, pravi, da trg s slikami na Celjskem območju ne deluje: »Ko sta bili v Celju še galeriji Mozaik in izpostava galerije Hest, je še bilo nekaj prometa. Ko so lastniki videli, da iz te moke ne bo veliko kruha, so eno za drugo zaprli.« A vseeno ni tako zelo črno, saj se slike prodajajo, a v manjšem obsegu. Predvsem jih kupujejo ljubitelji in zbiratelji. »To so osebe, ki svoj prosti čas namenijo kulturi, žal jih je vedno manj zaradi slabšega socialnega položaja. Slike namreč kupuješ takrat, ko imaš višek denarja, in ne takrat, ko se boriš za to, da boš nekaj jedel,« dodaja Jančar. Najbolje prodajane slike so iz obdobja impresionizma Največ galeristi prodajo slike nižjega cenovnega razreda. Direktor sloArt.si mag. Damjan Kosec trdi, da galeristi v našem prostoru prodajajo dve kategoriji slik. »Med starejšimi prodamo največ slik Maksima Gasparija, Jožeta Tisnikarja, Franceta Slane in impresionistov. Med mladimi umetniki prodamo največ slik Saša Vrabiča in Arjana Pregla. Vse štiri velike slike, ki jih je letos Vrabič ustvaril, je zelo hitro prodal.« Slike je razdelil v štiri cenovne skupine. »Ljubitelji kupujejo grafike za nekaj evrov, nato sledijo slike večjega formata, kot je recimo slika Saša Vrabiča, ki je vredna približno od tri do štiri tisoč evrov. Potem sledi višji sloj, na primer Maksim Gaspari in France Mihelič, to je cenovni razred od štiri do šest tisoč evrov, nad tem so štirje slovenski impresionisti Matija Jama, Ivan Grohar, Rihard Jakopič in Matej Sternen, katerih dela dosegajo ceno od petnajst do sto tisoč evrov ali celo več.« V galeriji sloArt.si nimajo podatkov, kdo je slovenski avtor, čigar sliko so najdražje prodali. »Impresionist Ivan Grohar na slovenskem trgu dosega najvišje cene, slovenski avtor, ki si ga delijo kar tri države, poleg naše še Italija in Francija, Zoran Mušič pa na svetovnih trgih zaradi svoje prepoznavnosti dosega še višje cene. Slišal sem, da so se njegove slike prodajale tudi po štiristo tisoč evrov, a tega ne morem potrditi.« Najdražja prodana slika na svetu je trenutno vredna skoraj tristo milijonov evrov. Takšne cene je nemogoče doseči na slovenskem trgu, saj nimamo takšne kupne moči. »Slovenski trg se ne more primerjati s temi številkami, saj nimamo takšnih bogatašev. Poleg tega to ni realen trg s slikami, to je zgolj najbolj zanimivih dvesto likovnih del. Pri nas so cene krepko nižje. Tudi izjemni sodobni slovenski avtorji ima- Malo umetnosti v po< V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so podjetja veliko vlagala v umetnost. Slike najbolj znanih slovenskih in tudi lokalnih umetnikov so krasile pisarne direktorjev in vodilnih. Danes je takšnih podjetij, ki opremijo svoje poslovne prostore z umetninami ali celo prirejajo razstave, zelo malo. Gorenje V Gorenju so likovna dela začeli kupovati že v času legendarnega direktorja Ivana Atelška. To so bili predvsem kipi, slike in grafike največjih slovenskih umetnikov tistega časa. Leta 1971 je podjetje kupilo 22 umetniških del in skulptur, ki predstavljajo eno najbolj pomembnih zbirk sodobne slovenske umetnosti in so stalno razstavljeni na Velenjskem gradu. Leta 1987 so v Gorenju začeli prirejati tudi razstave znanih akademskih slikarjev in kiparjev. Do danes so jih pripravili že približno 180. Namen razstavne dejavnosti je, pravijo v Gorenju, tudi ustvarjanje lastne zbirke. V zadnjem času podpirajo mlajše avtorje. Elektro Celje Elektro Celje je slikarske razstave v svoji avli začelo prirejati leta 2005 in jih je do danes pripravilo že več kot trideset. Z razstavami podpira predvsem lokalne in neuvelja- vljene umetnike, ki jim na takšen način ponudi priložnost, da se predstavijo širši javnosti. »Umetniške razstave bomo imeli tudi v prihodnje, pri izbiri razstavljavcev pa bomo iskali in spodbujali širino tako v umetniških zvrsteh, slogih in tudi skupinah umetnikov,« so povedali v podjetju. Nekaj slik manjših vrednosti so v preteklosti tudi odkupili, vendar, kot pravijo, praviloma to ni namen razstav. »Zbiratelj« Med podjetniki na Celjskem je kot največji zbiratelj slik znan Franc Riemer iz Slovenskih Konjic. Premoženje si je ustvaril s posojanjem gradbene mehanizacije in se je pred leti uvrščal na lestvico najbogatejših Slovencev. Slovel je tudi kot velik ljubitelj umetniških del in starinskega pohištva. Vendar se je o Rie-merju v zadnjih letih največ pisalo v rubriki Kronika. Eno ključnih del iz Gore-njeve zbirke umetniških del stoji pred vhodom v podjetje. To je kovinska skulptura akademskih kiparjev Stojana Batiča in Matjaža Počivalška. V javnosti se je dolgo šu-šljalo, da ima neverjetno zbirko slik, v kateri naj bi bila tudi dela Rembrandta, Rafaella, da Vincija in Cezanna. Ko se je ranc Riemer, foto: arhiv NT leta 2004 zgodil rop njegove vile v Slovenskih Konjicah, v katerem naj bi neznanci v rekordnih sedmih minutah odnesli nekaj starin in kar 35 slik svetovno znanih umetnikov, je Riemerjeva zbirka izgubila predznak »dragocena«. Že takrat so nekateri poznavalci opozorili, da naj bi velik del njegove zbirke sestavljali ponaredki. Riemer slik ni Športniki Slike so pogosto darilo tudi športnikom ob koncu kariere ali prestopu iz enega v drug klub. Pivovarna Laško je v svojih najboljših časih, ko je bila sponzor rokometnega kluba Celje, podarila slike ključnim igralcem ob odhodu iz kluba. Priljubljeni igralec Edvard Ko- NAŠA TEMA 13 7 Kar nekaj Celjanov ima doma obsežno zbirko slik, o kateri zaradi varnosti ne govorijo naglas. jo za desetino nižjo ceno od avtorja iz katere večje evropske dežele,« je razložil Emil Šarkanj, lastnik galerije Hest. Damjan Kosec pa je še predvideval, da če bi Slovenec imel milijon evrov več denarja, bi si verjetno izbral sliko na dražbi v tujini. Ne slovenskega avtorja. Vedno manj podjetij s svojimi zbirkami slik Vsi trije galeristi so opozorili, da so včasih slike kupovala podjetja, ki so imela posebne davčne olajšave, če so v letu kupila slike. »Podjetje Aero je imelo fond neverjetnih slik. Kovinotehna je imela nekoč dobre gospodarje, ki so veliko vlagali v umetnost. Imela je kolekcijo, ki je s prevzemom Merkurja poniknila. Ko je bil direktor Banke Celje Niko Kač, je z velikim posluhom za umetnost skrbel, da so bile slike v dobri formi in kakovostno okvirjene,« je razložil Jančar, Kosec je dodal, da sodobni menedžment v likovnih umetninah ne vidi doda- ne vrednosti. »Še vedno je nekaj redkih izjem, kot so Riko, Adriatic Slovenija, NLB, Mercator, ki so ohranili zbirke in jih po malem dopolnjujejo. Pohvalno je tudi, da nekaj manjših podjetnikov prav tako ustvarja zbirke, čeprav se nikakor ne morejo primerjati z večjimi podjetji, kot je NLB, ki ima v svoji hrambi slike Gabrijela Stupice.« Slika za božičnico? Po Jančarjevih podatkih so nekatera celjska podjetja včasih kupovala za svoje zaposlene ob posebnih priložnostih umetniška dela. »To se mi zdi zelo lepa gesta, kajti če direktor podari pravo sliko, ima ta slika po dvajsetih letih bistveno višjo vrednost kot v času nakupa. Kar pomeni, da je nekdo pametno razmišljal in tisti ljudje imajo zdaj veliko več od božičnice, kot če bi dobili denar. Če so recimo deset let dobivali grafike ali manjše slike ob koncu leta, imajo zdaj lepo zbirko, ki je lahko vredna tudi deset tisoč evrov.« Časi se spreminjajo in pogosto se vrne nazaj »tisto staro.« Mogoče bomo v naslednjih številkah pisali, da se je našel kdo, ki doma sestavlja zasebno zbirko slovenskih sodobnih likovnikov, ali da se je država odločila za spremembo zakona in bo spet nagrajevala podjetja ali zasebnike, da bodo ob nakupu umetniškega dela upravičeni do davčnih olajšav. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Najdražje prodane slike na svetu (Vir: Wikipedia) 300 milijonov dolarjev (281 milijonov evrov) Paul Gaugin: Nafea Faa Ipoipo oziroma Kdaj se boš poročila iz leta 1892, zasebna prodaja februarja 2015 kraljevi družini iz Katarja. 300 milijonov dolarjev (281 milijonov evrov) Willem de Kooning: Izmenjava iz leta 1955, zasebna prodaja septembra 2015 ameriškemu milijarderju Kennethu Griffinu. 250 milijonov dolarjev (234 milijonov evrov) Paul Cezanne: Igralci kart iz let 1892-93, zasebna prodaja aprila 2011 kraljevi družini iz Katarja. 200 milijonov dolarjev (188 milijonov evrov) Jackson Pollock: Št. 17A, 1948, zasebna prodaja septembra 2015 ameriškemu milijarderju Kennethu Griffinu. 186 milijonov dolarjev (175 milijonov evrov) Mark Rothko: Št. 6 (vijolična, zelena in rdeča) iz leta 1951, zasebna prodaja avgusta 2014 ruskemu tajkunu Dmitriju Ribolovlevu. Jjetjih imel zavarovanih, nekaj so jih tri leta po ropu našli v Srbiji in Rusiji. Najbolj znana je zgodba o ponarejeni sliki Nejeverni Tomaž baročnega slikarja Diega Velazqueza. Ko je Riemer v začetku krize potreboval denar, je sliko zastavil pri NLB za 7,5 milijona evrov posojila. Ker denarja ni vrnil, naj bi banka sliko poskušala prodati, takrat pa naj bi ugotovila, da gre za ponaredek. Poslovna goljufija, katere sta osumljena sodni cenilec Janez Mesesnel in Riemer, še ni dobila epiloga. Nejeverni Tomaž je ostal v stečajni masi Riemerjevega podjetja Gradir, ki je propadlo novembra lani. Po naročilu stečajnega upravitelja je letos sliko ocenil tudi izvedenec za umetnine Pavel Toplak, ki je v svojem izvedeniškem mnenju napisal, da je vredna med 8 tisoč in 10 tisoč evrov. in slike kšarov je ob koncu kariere v celjskem klubu dobil sliko, ki ima po predvidevanju Emila Jančarja zdaj že lepo ceno. Športniki ponavadi zbirajo pokale in medalje, le redki umetnine. Med slednjimi je nekdanji hrvaški nogometaš Davor Vugrinec, ki svojo Podpornik Tudi podjetje Mik je eno redkih, v svoji dejavnosti pa zagotovo edino, ki sega na področje kulture. Največ zaslug za to ima lastnik Franci Pli-beršek, velik ljubitelj vizualne umetnosti. V preteklih 16 letih je Mik v svojih umetnostnih galerijah v Ljubljani in Vojniku gostil že več kot 160 razstav priznanih domačih in tujih slikarjev. Marsikateremu mlademu umetniku je omogočil prvo samostojno razstavo. Pravzaprav je Mik na področje slikarske dejavnosti segel že leta 1990, ko je začel prodajati letvice za uokvirjanje slik. Že takrat se je povezal z umetniki in jim pomagal pripraviti razstave. Prvo je pripravil že takrat, ko je imel še prostore v Celju, kjer je nato gostil mnoge priznane slikarje. Mik si je tudi sam ustvaril odlično slikarsko zbirko, umetnost pa zadnja leta uspešno povezuje z dobrodelnostjo. JI zasebno kolekcijo hrvaških avtorjev postavlja na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. V svoji zbirki hoče imeti le najboljše umetnine domačih avtorjev in z razstavo v Sloveniji želi slovenske zbiratelje spodbuditi, da bi vlagali več v zaščito slovenske nacionalne dediščine, kot to sam počne za Hrvaško. BGO Dražba vseh dražb Zelo redko se v stečajih najde toliko kakovostnih umetnin, kot jih bo na dražbi prihodnji teden, ko bo stečajni upravitelj Miha Mušič prvič prodajal zbirko celjskega podjetja Finetol, ki ga je lastniško obvladoval nekdanji predsednik uprave NFD Stane Valant. Gre za redko zbirko, ki je del slovenske kulturne dediščine. V njej so namreč mnoga dela slovenskih impresionistov Ri-harda Jakopiča, Matije Jame in Mateja Sternena, a tudi drugih znanih slovenskih umetnikov. Mnogi se čudijo, da slike že pred stečajem niso bile »spravljene na varno«. Sodni cenilec je zbirko 33 slik ocenil na 591 tisoč evrov. Naj- Izklicna cena za sliko Riharda Jakopiča iz zbirke umetniških del propadlega Aera je bila 50 evrov. Na dražbi Finetola bo izklicna cena za eno od njegovih slik 75.000 evrov. višjo izklicno ceno, ki znaša 75 tisoč evrov, ima slika Riharda Jakopiča, poimenovana Trnovo. Sicer bo na dražbi kar dvanajst Jakopičevih del, izklicna cena zanje bo od 15 tisoč do 75 tisoč evrov. Med umetninami so tudi štiri dela Matije Jame. Slika z motivom blejskega gradu bo naprodaj za 45 tisoč evrov. Med dražjimi sta tudi sliki modernističnega slikarja Zorana Muši-ča. Izklicna cena za sliko z naslovom Mreža I je 32 tisočakov, za drugo neimenovano delo pa približno deset tisočakov. JANJA INTIHAR Jakopič za petdeset evrov Med najbolj obiskanimi dražbami umetnin v zadnjem času je bila dražba umetniške zbirke celjskega Aera, ki je šel v stečaj aprila lani. Na dražbi se je kar trlo kupcev, med katerimi so bili galeristi, zasebni zbiratelji, manj znana podjetja in tudi stečajni upravitelji ter odvetniki. Od 157 umetniških del različnih slovenskih avtorjev so jih kupili 99. Največja »bitka« je bila za sliko Riharda Jakopiča Gozd jeseni, veliko 40,5 x 33,5 centimetra. Na koncu jo je kupilo podjetje Net produkcija, ki jo vodi Aleš Musar in je v lasti nekdanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Izklicna cena Jakopičeve Perka, Jožeta Horvata - Jakija, ki je bil nekoč »obvezen okras« skoraj vsakega slovenskega podjetja, Andreja Jemca in ki- slike je bila neverjetnih petdeset evrov, a so jo dražitelji že pri drugem koraku zvišali na tisoč evrov. Ko je cena prišla do 3.500 evrov, sta v »igri« ostala le še Aleš Musar in direktor podjetja Londinium iz Šentvida pri Stični. Končna cena je bila 6.700 evrov, sliko je domov odnesel Musar. Znani in tudi lokalni V Aerovi zbirki so bila med drugim tudi dela Janeza Ber-nika, Jožeta Ciuhe, Lojzeta parja Ivana Napotnika. Bilo je tudi več del nekaterih umetnikov s Celjskega. In ko smo že pri naši regiji - med dvajsetimi dražitelji jih je bilo kar nekaj tudi iz naših krajev. Stečajni upravitelj in odvetnik Borut Soklič je na primer kupil šest del, največ, petsto evrov, je dal za bakreni kip Lojzeta Pongra-šiča. Izklicna cena za kip je bila le petnajst evrov. Deset del je na dražbi odkupil galerist Emil Jančar. Največ, 1.150 evrov, kolikor je zanašala tudi izklicna cena, je dal za oljno sliko Lojzeta Perka, poimenovano Slovenska krajina. JI 14 KRONIKA Pričala tudi mama umorjene Sojenje za umor se bo nadaljevalo drug teden Na okrožnem sodišču v Celju se je ta teden začelo sojenje Romeu Bajdetu, ki je lani decembra v Velenju umoril 33-letno partnerko Lidijo Škratek. Predobrav-navni narok je bil že konec oktobra. Takrat Bajde krivde za umor ni priznal. Ta teden pa je kaznivo dejanje obžaloval, a je dejal, da ga ni storil iz ljubosumja, kot mu očita tožilstvo v obtožnici. Bajdetu sodi senat v razširjeni sestavi, ki je zavrnil predlog obtoženčevega odvetnika Tomaža Bromšeta, da bi bilo sojenje zaprto za javnost. Razlog za zavrnitev takšnega predloga je - tako je navedel sodnik Zoran Lenovšek - da ima javnost nadzor nad sodno vejo oblasti. Bo pa senat razmislil o izključitvi javnosti, če bodo v postopku govorili o intimnih ali osebnih podatkih, ki zahtevajo varstvo in zaščito. Bajde je v svojem zagovoru dejal, da vztraja pri tistem, kar je povedal že v sodni preiskavi, in ponovil, da do tragedije ni prišlo zaradi ljubosumnosti. Je pa omenil, da sta imela s partnerko težave v osebnem odnosu zaradi njenega prijateljevanja z drugim moškim, kar je obtoženi, tako je razlagal senatu, sprejel. Bajde naj bi partnerko umoril, ko sta odhajala s koncerta v velenjski Rdeči dvorani. Pred tem naj bi se sprla, saj naj bi jo uro iskal po lokalih, ko je odšla iz dvorane. Ko jo je našel in ko sta hodila po velenjskih ulicah, naj bi padla, vendar kako točno naj bi do njene smrti prišlo, v sodni preiskavi ni znal pojasniti, saj pravi, da je bil zmeden, pod vplivom alkohola in da se mu je v nekem trenutku »strgalo«. Priznal je, da je dal njeno telo v prtljažnik avtomobila in ne na sedeže, ker je ni mogel dvigniti, je pa zanikal, da je v velenjskem zdravstvenem domu, kamor jo je pripeljal, dejal, da jo je ubil, saj naj bi ves čas mislil, da je še živa. Zanikal je tudi, da bi bil do nje kadarkoli nasilen v času zveze, čeprav naj bi partnerka sicer nasilje prijavljala policiji. Enkrat naj bi odšla celo v varno hišo, a je Bajde dejal, da ne zaradi nasilja, saj je bil ravno on tisti, ki je v času njenega bivanja v varni hiši skrbel za otroka, ki sta takrat ostala doma v njegovem varstvu. Ena najpomembnejših prič je zagotovo mama umorjene Marija Otorepec, ki so jo na sodišču zaslišali včeraj. A je senatu povedala, da se s hčerko nista veliko pogovarjali o osebnih stvareh, ker je hčerka naj ne bi želela obremenjevati, rekla pa naj bi ji, da ima v odnosu z Bajdetom krizo. In tudi to, da bi rada prišla nazaj domov k mami, ker želi, da »bi otroka imela mir«. Je pa Otorepčeva omenila, da je za vnuka velikokrat skrbela in tudi finančno pomagala hčerki, ko ta ni imela denarja. V pričanju je Otorepčeva še omenila, da je hčerka naj ne bi mogla pogosto klicati, saj naj bi ji Bajde uničeval telefonske kartice, ker naj bi skušal imeti ves čas nadzor nad njo. O tem, kaj se je dogajalo v odnosu z Bajdetom, naj bi 33-letnica zaupala prijateljicam. Te bodo na sodišču zaslišali na naslednjih obravnavah. SŠol Včeraj so zaslišali tudi dva policista, zaposlena na PP Mozirje in PP Velenje. Sebastjana Miklavžino zato, ker naj bi ga klical pokojničin prijatelj za nasvet, kako naj 33-letnica ravna zaradi nasilja v družini. Miklavžina naj bi v telefonskem razgovoru Škratekovi svetoval prijavo na policijo in na center za socialno delo. Roberta Trupa pa so zaslišali, ker je v enem primeru prijavo nasilja na velenjski policiji tudi obravnaval in se pogovarjal tako s Škratekovo kot z Bajdetom. Zagorelo v Šmartnem pri Dreti Kriminalisti preiskujejo okoliščine požara v Šmartnem pri Dreti. Tam je približno ob 16. uri v ponedeljek zagorelo v stanovanjski hiši. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz Šmartnega in Nazarij, poškodovan ni bil nihče. Vzrok požara in višina škode še nista znana. Zdrsnil in umrl V ponedeljek približno ob 17. uri so morali reševalci nujne medicinske pomoči iz Nazarij in tamkajšnji prostovoljni gasilci posredovati v Rovtu pod Menino. Tam so nudili prvo pomoč moškemu, ki ni kazal življenjskih znakov. Moškemu, bil naj bi lastnik gozda, je na sicer težko dostopnem terenu zdrsnilo, pri čemer je padel in umrl. Smrtno nevarne plinsk Sistemska rak rana države Težavo pri osveščanju lastnikov o nujnosti zamenjave dimniških napeljav oziroma peči imajo zadnja leta tudi upravniki. Ti ponekod še vedno težko dosežejo soglasje večine ali polovice lastnikov stanovanj pri urejanju te težave. Čeprav lastniki, ki jim je bistvo težave jasno že nekaj časa, na drugi strani pravijo, da so tudi upravniki na to začeli glede na evropske smernice opozarjati prepozno. Lastniki stanovanj vedo, kateri upravniki so jih na to opozorili že leta 2010 oziroma 2011. Takrat se je namreč že vedelo o smernicah evropske zakonodaje, ki je že takrat predvidela, da bodo morale plinske peči na notranji vlek iz prodaje in iz uporabe. Prepoved vgradnje plinskih grelnikov, odvisnih od zraka v prostoru (torej peči na notranji vlek, o. p.), je določena s Pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, ki je v veljavi od decembra 2013. Pravilnik določa, da lahko lastniki na novo vgradijo le še kurilne naprave v kondenzacijski izvedbi. Če obstoječi dimniki ne ustrezajo, jih je treba s tehničnega vidika prilagoditi novi kurilni napravi ali zgraditi nove. Na celjskem okrožnem sodišču se je pretekli petek z oprostilno sodbo končal sodni postopek zoper Erne-sta Plesnika in Stanislava Dečmana. Tožilstvo jima je očitalo kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti oziroma odgovornost za smrt treh mladih v apartmaju v naselju Hudinja na Rogli januarja 2012. Trojica je umrla zaradi zadušitve s smrtno nevarnim ogljikovim monoksidom. Gre za sodni proces, ki je pokazal bistvo sistemske težave, na katero smo v Novem tedniku opozorili že pred petimi leti. Takrat smo omenili ravno to: da bosta država in javnost na žalost očitno šele na podlagi številnih smrtnih žrtev zaradi tega nevarnega plina dojeli pomen ureditve nevarnih plinskih peči na notranji vlek. Najprej Rogla. Mladi smučarji so januarja 2012 umrli v apartmaju zaradi plina, ki se je sproščal v prostore, ker naj bi sočasno delovala plinska peč na tako imenovani notranji vlek in kamin. To naj bi povzročilo kopičenje smrtnega plina, ki je pokončal tri mlade. Plesnik je lastnik apartmaja, v katerem se je zgodila tragedija, Dečman je bil član komisije za opravljanje tehničnega pregleda v apartmaju pred njegovim odprtjem. Prvemu je tožilstvo očitalo, da ni zagotovil rednih pregledov plinske peči in dimnih vodov, vendar je Plesnik trdil, da bi ga kot lastnika in nepoznavalca na področju poznavanja delovanja plinskih peči na takšno neskladnost morali opozoriti že pri tehničnem pregledu, saj potem delovanja kamina sploh ne bi dopustil. Dečman je bil obtožen, ker kot član komisije pri opravljanju tehničnega pregleda naj ne bi ravnal v skladu s pravili. Vendar je sam trdil nasprotno: da je ves čas opozarjal, da mora biti dokumentacija ustrezna. Sodišče je oba obtožena oprostilo. Sodnica je namreč ocenila, da tožilstvo ni predložilo zadostnih dokazov za svoje očitke. Tožilstvo je na oprostilno sodbo že napovedalo pritožbo. Petkova sodba tako zdaj še ni pravnomočna. Več kot deset tisoč plinskih celic Ta proces je hkrati nakazal široko problematiko, o kateri smo že večkrat pisali. Plinske peči na notranji vlek za svoje ustrezno delovanje zajemajo zrak iz notranjih prostorov. In to je ključno. Če v prostoru ni ustreznega prezračevanja, lahko nastopi usodni trenutek. Ogljikov monoksid je namreč tako nevaren, da lahko tudi v primeru, če človeka ne usmrti, tako poškoduje možgane, da oseba vegetira vse življenje. V Sloveniji naj bi bilo takšnih plinskih peči več kot deset tisoč. In sodeč po primeru na Rogli, so vsi lastniki takšnih peči lahko potencialni storilci kaznivih dejanj, če plin na takšen način usmrti ali poškoduje družinske člane ali prijatelje na obisku. Še več: ogromno takšnih stanovanj je danih v najem. Če bi se zaradi plina najemnikom karkoli zgodilo, bi se takšni sodni procesi vrstili. To namreč ni prva niti zadnja takšna nesreča. »Država bi morala nujno te stvari sistemsko urediti, da bi takšne tragedije lahko preprečila,« pravi odvetnik Damir Ivančič, ki že vrsto let opozarja na to, a ne le zaradi sodnega procesa, v katerem je zastopal lastnika apartmaja. Ko smo nazadnje poročali o plinskih pečeh, smo ugotovili, da se na primer po oceni dimnikarjev kar osemdeset odstotkov ljudi samo v Celju ogreva ravno na stare plinske peči z notranjim vlekom. Več kot polovica takšnih plinskih peči naj bi bilo vgrajenih v nasprotju s predpisi. Predvsem zato, ker so dimni plini največkrat speljani v dimnike, v katerih ni ustreznih tuljav, oziroma v dimnike, ki so bili v preteklosti vgrajeni za potrebe kurjenja na trda goriva in ne za ogrevanje s plinom. Marsikdo zato takšno neurejenost povezuje tudi s številnimi zastrupitvami z ogljikovim monoksidom v stanovanjih. Zaradi evropskih zahtev po zmanjšanju dimnih izpustov takšnih plinskih peči na notranji vlek ne bi smeli več prodajati ne vgrajevati. To vedo dimnikarji in serviserji, ki prav tako na to opozarjajo državo in lastnike stanovanj že nekaj let. Stare plinske peči na notranji vlek bi morali zamenjati s tako imenovanimi kondenzacijskimi, ki vlečejo zrak iz zunanjosti. Te ponekod sicer že vgrajujejo, kar je razvidno na stanovanjskih blokih, kjer so urejeni zunanji dimniki. Ko ostaneš brez ogrevanja Leta 2010 je bil v Sloveniji sprejet Pravilnik o učinkoviti rabe energije z nekaj novimi določili, ki jih je treba upoštevati. Nato je začela veljati še Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih Zunanji dimniki za plinske peči so trenutno nujna rešitev tam, kjer lastniki stanovanj še vedno uporabljajo stare plinske peči na notranji vlek. Plinske peči na notranji vlek so še bolj nevarne, če so vgrajene v kopalnicah ali hodnikih in ne ob oknih, kjer je zračenje večje. Za plinsko peč na notranji vlek je treba zagotoviti dovod zraka za prezračevanje prostora. Torej tudi okna in vrata ne smejo biti tesnjena. Pri tem je treba vedeti tudi, da na delovanje peči vpliva tudi sočasno delovanje vseh naprav v stanovanju, ki imajo prisilen odvod zraka. KRONIKA 15 e peči na notranji vlek Odvetnik Damir Ivančič: »Gre za rak rano in sistemsko strokovno problematiko, ki še vedno ni urejena na pravilen način.« naprav, ki določa vrednost dovoljenih izpustov pri kurjenju. Ker stare plinske peči tem pravilom ne zadostujejo, naj bi v nekaterih blokih v Celju zaradi tega že prepovedali kurjenje. Vendar stanovalci kljub temu peči uporabljajo. Zato jim grozijo kazni. Lastniki se tako znajdejo v hudem precepu. Predpisi sicer dovoljujejo izjeme - če peč še dosega mejne vrednosti dimnih plinov, še lahko obratuje. In kaj, če se peč pokvari? Takrat jo mora lastnik zamenjati le s kondenzacijsko. A te v večini primerov v Celju v obstoječo dimniško napeljavo ne morejo vgraditi, ker so dimniki neustrezni. Takrat mora lastnik, ki želi urediti ogrevanje, pridobiti soglasje vseh stanovalcev, da si lahko uredi lastno dimniško napeljavo, kar je skorajda nemogoče. Ker je to povezano s stroški in z omejitvami zaradi funkcionalnosti. V boljšem položaju so tisti, ki imajo stanovanja v najvišjih nadstropjih v blokih in lahko odvod dima uredijo skozi strop, kar je v nižjih nadstropjih nemogoče. Rešitev je, da vsi stanovalci v stanovanjskem bloku zamenjajo peči in financirajo nove dimniške napeljave. A ker se vsi ne zavedajo, da je to ena pravih rešitev, se za to odločajo prepočasi ali se sploh ne. Tako nekateri, ki se jim plinska peč na notranji vlek pokvari, zamenjati pa si je ne morejo zaradi neustreznosti dimniških napeljav, ostanejo brez ogrevanja. Ali morajo način ogrevanja spremeniti, kar je spet povezano s stroški. Država se ukvarja s stenami namesto z nevarnimi pečmi Serviserji plinskih peči namreč peči na notranji vlek ne vgrajujejo več, ker se zavedajo njihove nevarnosti za stanovalce. V Celju se na primer že pojavljajo težave pri prodaji takšnih stanovanj. Kupec se namreč s težavo odloči za sta- novanje, kjer si ne more urediti pravilnega načina ogrevanja oziroma ga to še dodatno stane in mu predstavlja stroške, sploh pa zaplete. Lastnik stanovanja, ki želi urediti stvari, ostane prepuščen sam sebi, in to kljub temu da želi upoštevati vsa pravila. Trči v zid. In ravno na to opozarja Ivančič: »To je vsesplošna huda težava v tej državi, kjer je več kot deset tisoč stanovanj, ki so tempirane bombe. To opažajo tudi strokovnjaki dimnikarske in strojne stroke, ki so državo na to že opozorili. Gre za rak rano in sistemsko strokovno problematiko, ki ni urejena na pravilen način. Smo v času, ko država razmišlja, kaj je stena in kaj ni pri omejevanju kajenja v gostinskih lokalih, na drugi strani pa še vedno nimamo natančno urejenih vzvodov za tako problematične naprave, kot so plinske peči na notranji vlek, ki so lahko življenjsko nevarne.« V Celju nekateri bloki sicer že imajo zunanje dimnike, vendar sogovornik dodaja, da je to prepozno. »Sam sem na to že večkrat opozarjal v preteklosti, a upravniki temu pred leti niso dajali veliko pozornosti. To bi moralo biti že zdavnaj urejeno. Povsod. Ne le na nekaterih blokih.« Kakšna je torej rešitev? »V Sloveniji deluje požarna inšpekcija, ki bi morala opravljati preglede vseh vrst stanovanjskih stavb, ali so te infrastrukturno primerne za bivanje in za življenje,« pravi Ivančič. A nastane zaplet. Lastnik, ki bi rad upošteval zakonodajo in predpise, vendar ima težavo s pridobivanjem soglasij ostalih lastnikov, ki tega ne razumejo, prijavi nastalo situacijo inšpekciji, pri čemer ta lahko kaznuje njega. Ravno zato, ker so predpisi še vedno takšni, da je lastnik prepuščen samemu sebi, in ne takšni, da se neka stvar življenjskega pomena mora urediti. In tudi inšpekcijska prepoved kurjenja ali ogrevanja v neki stavbi lahko naredi stavbi še več škode iz infrastruktur-nega vidika. Stavba začne propadati, če ni sistemsko urejenega ogrevanja. »Dejansko pa je takšen lastnik v pat poziciji,« dodaja Ivančič. Toda ponuja rešitev: »Če je težava, da tuljave ali infrastruktura v neki stavbi ne omogočajo pravilnega in ustreznega ogrevanja, lastnik pa želi to urediti, kot predpisi velevajo, soglasja Plinifikacija se je v Celju izvajala v začetku 90. let, zato je večini takrat vgrajenih peči življenjska doba že potekla. Mnogi se še vedno ogrevajo s pečmi, ki so jih kupili takrat. od ostalih stanovalcev pa ne dobi, lahko na sodišču v nepravdnem postopku vloži zahtevo za dovoljenje ureditve bivalnega prostora na zdravju in življenju primeren način.« Če sodišče ugotovi, da je njegova zahteva utemeljena, lahko odredi, da morajo stvari urediti na pravilen način. In to je trenutno edina možna rešitev. »Nekateri lastniki, ki se tega še pred leti niso zavedali, so ravno zaradi poročanja medijev dojeli nujnost zamenjave peči in ureditve stanja. Dimnikarji in stroka namreč opozarjajo, vendar več od tega ne morejo. Zato mora to urediti država. Smo v situaciji, ko bomo priča še kateremu tragičnemu primeru. Vedno se ustavi pri vprašanju denarja ali pa se pričakuje, da bo to rešil posameznik, torej lastnik, toda celovite sistemske rešitve pa ni. Žalostno je, da so potrebne smrti ljudi, da se v državi nekaj premakne,« je oster Ivančič. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA Tudi številni serviserji in dimnikarji pravijo, da so v preteklosti resda bili predpisi drugačni in so dovoljevali vgradnjo plinskih peči na notranji vlek. Da pa nikoli ni nihče odgovarjal za to, da so se odvodi plinov napeljevali v dimnike, za katere so tisti, ki so jih vgrajevali, vedeli, da so neustrezni. Ker smo že »globoko« v kurilni sezoni, se morajo lastniki takšnih starih peči zavedati, da (ne le da so nevarne) so ob njihovem delovanju nujni in obvezni tudi detektorji ogljikovega monoksida ter prezračevanje. Jutri bo sedel na zatožno klop Gre za primer, ki je bil z vidika ukrepa pripora eden vidnejših Za jutri je na celjskem okrožnem sodišču razpisan predobravnavi narok za 29-letnega Maria Lesjaka iz Velenja zaradi kaznivega dejanja predrzne vožnje v prometu. Gre za primer, o katerem smo poročali konec letošnjega poletja. Lesjak je namreč eden redkih, če že ne edini na Celjskem, ki je zaradi povzročitve hude prometne nesreče ostal v priporu, čeprav se nesreča ni končana tragično. Lesjak naj bi bil večkratni kršitelj prometnih pravil, v nesreči, ki jo je povzročil, pa se je poškodovalo več oseb. Obtožnico za povzročitelja nesreče je napisal mlad celjski tožilec Marko Borovnik. Preiskovalni sodnik je namreč na njegov predlog poleti za povzročitelja odredil pripor. Tožilec je s predlogom za pripor dokazal, da slovenska zakonodaja vendarle daje možnost, da najhujše in večkratne kršitelje prometnih pravil, ki so lahko v naslednjem trenutku že potencialni cestni morilci, vendarle odstranijo s ceste. Razloga za pripor naj bi bila ponovitvena nevarnost in begosumnost. Naj spomnimo, da je 29-letni Velenjčan hudo nesrečo povzročil pri Šoštanju. Brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom droge morfin je vozil neregistriran avtomobil. Ker je vozil prehitro, je trčil v avtomobil, ki mu je pripeljal nasproti. V silovitem trčenju so se izredno hudo poškodovale njegova mlajša sopotnica in kar tri osebe v drugem avtomobilu. Poškodovan je bil tudi povzročitelj, ki je bil takoj po nesreči hospitaliziran v celjski bolnišnici. Ko je bolnišnico zapustil, se je več dni izmikal policistom, da je bila zanj skorajda že izdana tiralica. A so ga policisti uspeli izslediti in najti v enem od stanovanj na območju Velenja. Ovadili so ga zaradi nevarne vožnje v cestnem prometu, ki je eno najhujših prometnih kaznivih dejanj, in tudi zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin. Policisti so 29-letniku v preteklosti zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja zasegli kar pet osebnih avtomobilov. Celo na dan te nesreče, a nekaj ur pred njo, enega. S Policijske uprave Celje so nam sporočili, da je bil že kaznovan zaradi številnih najhujših cestnih kršitev. Policisti in tudi prometni strokovnjaki iz nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preventive, so nam po tej nesreči dejali, da se tudi sami ne spomnijo takšnega primera odreditve pripora za takšnega kršitelja in povzročitelja nesreče in da gre za absolutno prelomnico v ukrepu zoper najhujše prekrškarje, četudi ne gre za smrtno nesrečo. SIMONA ŠOLINIČ Vlomilci na delu V zadnjem tednu je bilo na Celjskem spet nekoliko več vlomov. Konec minulega tedna je bila tarča vlomilcev hiša v Latkovi vasi. Storilci so vanjo prišli skozi okno dnevne sobe, preiskali prostore in ukradli manjšo vsoto gotovine. V petek so se nato zvrstili vlomi še v Škofji vasi in Šentjurju. V prvem primeru je vlomilec v hišo vstopil skozi okno in odnesel nekaj denarja ter več kosov zlatnine. V Šentjurju pa sta bila vloma dva. V prvem primeru storilec ni ničesar našel, v drugem je ukradel manjšo vsoto gotovine. V obe hiši je nepridiprav vstopil skozi balkonska vrata. V soboto so vlom prijavili tudi lastniki hiše v Ivenci in lastniki hiše v Celju, kamor je tat vstopil skozi balkon in odnesel denar, zlatnino, prenosniračunalnik in kolo. V minulih dneh so lastniki uspeli pregnati vlomilca v Draži vasi, v ponedeljek zvečer pa je vlomilec prišel še v hišo v Šoštanju in iz garaže celo odpeljal osebno vozilo Ford Fiesta. Divjal in ogrožal Policisti so v nedeljo v Velenju kaznovali 23-letnega voznika, ki je na cesti, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, vozil kar 119 kilometrov na uro in pri tem storil še najmanj šest drugih prekrškov. 23-letnik je najprej prekoračil hitrost, nato ni upošteval znakov policistov, ki so ga želeli ustaviti. Z divjo vožnjo je ogrožal sebe in druge udeležence v cestnem prometu. Ko je trčil v betonsko korito ob cesti in zaradi poškodbe avtomobila vožnje ni mogel nadaljevati, je poskušal s kraja zbežati. A so ga policisti prijeli in z uporabo prisilnih sredstev uspeli obvladati. Kot so sporočili iz Policijske uprave Celje, je 23-letnik stari znanec policije, ki sploh nima vozniškega dovoljenja. Zaradi večkratnih kršitev so mu v preteklosti zasegli že več vozil. Zaradi prometnih kršitev, ki jih je storil v ponedeljek, so mu prav tako zasegli vozilo, zoper njega pa podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče. 16 AKTUALNA PONUDBA Več o ponudbi na www.terme-dobrna.si in 080 22 10. Obisk Term Dobrna je vedno posebno doživetje Raziščite najstarejše terme Dobrnske terme in termalni vrelec so bili prvič pisno omenjeni leta 1403. Kot pričajo najdbe, so zdravilne lastnosti in blagodejnost termalne vode občudovali že stari Kelti in Rimljani. Tukaj je navdih za svoja dela iskal pisatelj Karl May, avtor Vine-touja. Zdravje za svoje vojake je v slovitih kopelih našel Louis Bonaparte, brat slavnega vojskovodje. Danes so Terme Dobrna sodobno turistično središče s pestro ponudbo, ki je polna razva-janj, sprostitve in zagotavljanja odličnega počutja. Na nočno kopanje Ob petkih in sobotah se boste lahko potopili v termalno vodo in zaplavali v njej ob soju svečk in ob prijetni razpoloženjski glasbi, saj bodo bazeni odprti do polnoči. Na tematsko obarvanih večerih ne bo manjkalo niti odličnih napitkov in prigrizkov. V savno za dvig odpornosti Uporaba savne že dolgo velja za eno najbolj zdravilnih in prijetnih oblik sproščanja. Pregrevanje telesa povzroča izločanje škodljivih snovi iz telesa in vpliva na sprostitev napetosti v mišicah. Savna krepi imunski sistem in ob redni uporabi preprečuje virusna in bakterijska obolenja. Pripravite se in prihranite z nakupom paketa desetih vstopov v Deželo savn. V skrbi za zdravje V Termah Dobrna že vrsto let skrbimo za lajšanje vsakodnevnih težav. S terapevtskimi in sprostitvenimi tehnikami pomagamo na poti do boljšega počutja. Za bolečine v križu, vratu in sklepih priporočamo: • terapevtske masaže • medi-tapping in kinesio-tapping • bownovo terapijo • shiatsu terapijo • fango obloge. Na kosilo ob koncu tedna Kulinarična doživetja so v Termah Dobrna že tradicija. V prenovljeni restavraciji in kavarni boste navdušeni nad pestro izbiro sladic, okusno pripravljenimi jedmi in v tem času odličnimi »kuhančki«. Pregrešno dobre sladice lahko naročite tudi za rojstne dneve, obletnice in poroke. S kosilom ob koncu tedna za samo 7,90 evra vam bomo odvzeli skrb za pripravo obrokov in vam podarili nekaj minut več, ki jih boste lahko preživeli v krogu družine. »Da, odlično sva izbrala!« Skoraj vsaka ženska že kot deklica sanja o čarobnem dnevu. Kako ne bi, ob vseh pravljicah, ki so jo vsak večer uspavale, in čudovitih ilustracijah, ki so se ji narisale, ko je zatisnila oči. »Prav te slike so se mi ponovno odkrile, ko sva prvič vstopila v veličastno dvorano s čudovitimi poslika-vami, z usklajeno dekoracijo in ogromnimi lestenci,« nam je zaupala Anja. »Od tega trenutka sva vedela, da bo popolno, saj bova imela pomoč tistih, ki to počne- jo že vrsto let. Vsi načrti so bili do potankosti izdelani: civilni obred, pogostitev, dekoracija, jedilniki, poročna torta, glasba, gostje presenečenja, bivanje za svate ... Nič ni bilo prepuščeno naključju,« sta dodala mladoporočenca Anja in Žiga. Promocijsko besedilo Za nego telesa v zimskem času Mraz in vlažnost zunaj ter suh in topel zrak v prostorih v zimskem času še posebej obremenijo našo kožo. Ta postane suha, se lušči, je groba in razdražena, zato potrebuje izdatnejšo nego, ki jo navlaži in zaščiti. V masažno-lepotnem centru La Vita Spa & Beauty priporočamo: • piling telesa za odstranitev suhih delcev kože • masažo z arganovim oljem za nahranitev in mehkobo kože • nego obraza in telesa • obloge za roke za naravno zaščito pred hladnimi vplivi. • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST ■ LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE ■ <ГЧ S = -s 1_ O ö> = 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino CINEPLEXX 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 8. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. RAG N BONE MAN - HUMAN (3) 2. PARSON JAMES - SAD SONG (6) 3. FIFTH HARMONY - THAT'S MY GIRL (5) 4. COLONY HOUSE - LONELY (4) 5. SIGMA FEAT. BIRDY - FIND ME (2) 6. CLEAN BANDIT FT. SEAN PAUL & ANNE-MARIE - ROCKABYE (1) 7. MAROON 5 FT. KENDRICK LAMAR - DON'T WANNA KNOW (1) 8. GRACE - HOPE YOU UNDERSTAND (4) 9. LITTLE MIX - SHOUT OUT TO MY EX (3) 10. THE KILLERS - PEACE OF MIND (2) DOMAČA LESTVICA 1. SIDDHARTA - DO KONCA (4) 2. NEISHA - VRHOVI (5) 3. LOMBARDO - MOJA KITARA (5) 4. MANOUCHE - RECI MI DA (6) 5. KATARINA MALA - DVA ZA MENE (4) 6. FLIRRT - TIHA NOČNA PANORAMA (2) 7. ZMELKOOW - MAMA KOKA (3) 8. LAMAI - BELA LUNA (1) 9. EL KACHON - ODPOVED (2) 10. ATLANTIX - GLEJ, SPET SNEŽI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: OLLY MURS - BACK AROUND SCHULZ ROBIN, DAVID GUETTA & CHEAT CODES - SHED A LIGHT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: KLARA JAZBEC - MILIJON IN ENA D BASE - VASE POGLEJ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Maj: Srce mi bije zate 2. Spev: Gasilka 3. Vera in Originali: Zame si premlad 4. Poet: Novo leto 5. Sekstakord in Nuša Derenda: Ne kliči me PETEK, 9. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 10. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 11. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 12. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 13. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 14. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Spored od 8. 12. do 14. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Božična žurka v pisarni - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 15.50, 17.30, 20.00 petek, sobota: 15.50, 17.30, 2000, 22.10 sreda: 16.00, 17.30, 19.40 Greben rešenih - drama, vojni film petek, sobota: 22.15 Magične živali -fantazijski od četrtka do srede: 18.20, 21.00 Magične živali -fantazijski, 3D od četrtka do torka: 19.40 Oddaljena ljubezen - opera sobota: 18.55 Podzemlje: Krvave vojne - akcijski, fantazijski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 21.15 sobota: 16.50, 22.20 Pojdi z mano - triler od četrtka do srede: 18.10 Pokvarjeni Božiček 2 - črna komedija od četrtka do torka: 16.15, 21.10 sreda: 19.15 Pr' Hostar - komedija četrtek, ponedeljek, torek: 18.50, 20.40 petek: 18.50, 20.40, 22.35 sobota: 15.00, 18.50, 20.40, 22.35 nedelja: 15.00, 18.50, 20.40 sreda: 18.00, 21.10 Prihod - fantazijski od četrtka do srede: 16.10, 20.10 Rogue One: Zgodba vojne zvezd - fantazijski, pustolovski sreda: 20.00 Rogue One: Zgodba vojne zvezd - fantazijski, pustolovski, 3D sreda: 19.00, 21.35 Troli - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.50, 15.30 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 sobota, nedelja: 14.40, 17.00 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka - animirani, sinh.,3D četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 13.40, 16.00 Zapoj - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.30 sobota: 14.30, 16.40 nedelja: 14.30, 16.40, 18.30 Zapoj - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.40, 17.50 sobota, nedelja: 13.30, 15.40, 17.50 sreda: 16.40 Sing - animirani OV četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 sobota: 14.00, 18.30 nedelja: 14.00, 19.00 Zaveznika - vojni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.45 petek, sobota: 20.45, 22.30 ČETRTEK 19.00 Prihod - fantazijski PETEK 18.00 Ustava Republike Hrvaške - drama 20.00 Prihod - fantazijski SOBOTA in NEDELJA 16.00 Zapoj - animirana glasbena komedija 18.00 Ustava Republike Hrvaške - drama 20.00 Prihod - fantazijski SREDA 18.30 Toni Erdmann - komična drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Pojdi z mano - mladinski pustolovski triler 18.30 Prespati pri prijateljici -družinski film DOGODKI MED 8. in 17. DECEMBROM ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 8. december, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 8. december, Z branjem do zvezd ob 18. uri PoJezije Gost Vlado Kreslin SOBOTA, LEVSTIKOVA DVORANA 10. december, Pomen ženske v svetu religij ob 10. uri Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 12. december, Na tirih dvoglavega orla ob 17.30 Ogled filma o razvoju avstroogrske železnice TOREK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 13. december, Varno obnašanje v cestnem prometu ob 10. uri Predstavitev društva Vita TOREK, GLASBA FILM 13. december, Ranljiva (knjiga o Caminu) ob 17. uri Predava Tjaša Artnik Knjibbe SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 14. december, Praznična ustvarjalna delavnica ob 17. uri Mentorica je Nada Mlinarevič ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 15. december, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 17. december, cART ob 9. uri Sejem ročnih in unikatnih izdelkov 20.00 Moj narobe svet - Ježek - glasbeni dokumentarec 20.15 Podzemlje: Krvave vojne - akcijska grozljivka 22.00 Pr' Hostar - satirična komedija SOBOTA 19.00 Pojdi z mano - mladinski pustolovski triler 20.30 Jack Reacher: Nikoli se ne vrni - akcijska kriminalna pustolovščina 20.30 Moj narobe svet - Ježek - glasbeni dokumentarec 22.45 Podzemlje: Krvave vojne - akcijska grozljivka NEDELJA 16.00 Zapoj - animirana komedija, sinh. 17.00 Prespati pri prijateljici - družinski film 18.15 Pojdi z mano - mladinski pustolovski triler 19.00 Moj narobe svet - Ježek -glasbeni dokumentarec 20.00 Greben rešenih - biografska drama PONEDELJEK 17.30 Magične živali - družinska domišljijska pustolovščina, 3D 20.00 Ljubezen in prijateljstvo - komična romantična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 8. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kakčeve dogodivščine (zgodba o kakcu) komedija, Mini teater, za Cici abonma in izven 18.00 Savinov likovni salon Žalec Smisel in spomin - univerzalnost Cankarjevega sporočila odprtje razstave avtorice Lele B. Njatin 18.00 Velenjski grad Pisano slovo od leta 2016 in razstava jaslic s koncertom Kvarteta Svit odprtje prazničnih razstav 18.00 Osrednja knjižnica Celje Z branjem do zvezd Pojezije zaključna prireditev celjske bralne značke; gost: Vlado Kreslin 18.00 Galerija Velenje_ Na čaju z igralcem Markom Mandićem 19.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_ Oksimoron II odprtje razstave Tuga Šušnika 19.00 Narodni dom Celje_ Miklavžev koncert Gimnazije Celje - Center sodelujejo: Dekliški pevski zbor GCC, FaVoZa, The Šlagers, GCC nonet in učenci III. OŠ Celje 19.30 Glasbena šola Velenje Orgelsko popotovanje po Evropi nastop učencev in dijakov Glasbene šole Velenje 19.30 Dom kulture Velenje Bunderla & Godler šov komedija, Zeleni abonma A la carte in izven PETEK, 9. 12. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Zimska pravljica lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Fru-Fru; za otroški abonma rad io cel ie NAPOVEDNIK 23 18.00 Celjska kulturnica Tri češke pravljične prigode za odrasle zaigrali bodo člani lutkovne skupine Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus 18.00 Gledališče Zarja Celje Veseli december v Zarji: Zvezdica Zaspanka premiera 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Jonas avtokomedija, Špas teater 18.00 Velenjski grad_ Vokalna skupina Vox corde praznično prepevanje na Velenjskem gradu 19.00 Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje_ Konrad Topolovec, pregledna razstava odprtje razstave 19.30 SLG Celje_ Stephen Sachs: Meglica abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 AQ galerija Celje_ Valovanje odprtje razstave Saške Gajšek 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje She & The Young Ones koncert 22.00 Max klub Velenje_ Lačni Franz koncert SOBOTA, 10. 12. 10.00 Pokrajinski muzej Celje Se spomnite Thee? javno vodstvo po razstavi 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven 10.30 Dom kulture Velenje Vidkova srajčica plesna predstava za otroke, KUD Igen Celje 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Celjska kulturnica Hrestač in mišji kralj lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje 18.30 SLG Celje_ Michele Riml: Dokler naju seks ne loči izven abonmaja 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Oridano Gipsy Band (Hrvaška) abonma Klub, A la carte in izven 20.30 Špital za prjatle Celje Edenon koncert NEDELJA, 11. 12. 17.00 Velenjski grad Boris Oblišar akustični koncert 18.00 Dvorec Novo Celje Akademski pevski zbor Rista Savina adventni koncert; vstop prost 19.00 Osnovna šola Vojnik Perpetuum Jazzile božični koncert PONEDELJEK, 12. 12. 18.00 Glasbena šola Velenje Zimski tris koncert pihalnih orkestrov 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Večno mladi komedija, SNG Maribor, za gledališki abonma ponedeljek in izven 19.30 Dom kulture Velenje Nostalgična komedija komedija SLG Celje; Beli abonma, A la carte in izven 20.00 Narodni dom Celje_ Sen plesne noči koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje; solistka: Martina Burger; koncert tudi v torek ob istem času TOREK, 13. 12. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ranljiva predstavitev knjige o spominih na Camino; gostja: Tjaša Artnik Knibbe 17.00 Pegazov dom Rogaška Slatina Moški pevski zbor Rogaška Slatina koncert 18.00 Dom kulture Velenje Jazavac pred sudom drama; Srbsko društvo dr. Mladena Stojanovića Velenje in Srbsko kulturno društvo Petra Kočića Kranj 19.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Georg Glasl, citre (Nemčija) abonma Klasika, A la carte in izven 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Trio komedija, Gledališče Koper; za abonma in izven SREDA, 14. 12. 16.00 Glasbena šola Celje_ Nastop učencev nadstandardnih programov - jazz, elektronske klaviature, bas kitara 16.00 Pegazov dom Rogaška Slatina Nastop učencev Glasbene šole Rogaška Slatina 19.00 Narodni dom Celje_ Veseli december praznični koncert Mešanega pevskega zbora Pevskega društva upokojencev Celje 19.00 Glasbena šola Velenje Orkester Slovenske vojske božično-novoletni koncert Pravljično Celje ČETRTEK, 8. 12. od 10.00 do 19.00 Središče mesta Božično-novoletni sejem do 31. 12.; v času koncertov do 22.00 10.00 do 13.00 Na trgu pred Mestnim kinom Metropol Pravljični vlakec in pravljični vrtiljak do 31. 12. 16.00 Na trgu pred Mestnim kinom Metropol Mini zoo do 31. 12. 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Čarobna dežela pravljičnih konjičkov in vožnja s kočijo do 31. 12. 17.00 Avla Muzej novejše zgodovine Celje Pravljična plesna zgodba: Tekmovanje gostuje: Otroško plesno gledališče Mali Harlekin iz Celja 17.30 do 19.00 Glavni trg_ Pažek Urhek vabi plesna zabava, ki jo bo popestrila hoja s hoduljami, žongliranje... PETEK, 9. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Velike priprave na odprtje Pravljičnih vrat, ki vodijo v Pravljično deželo vsak dan do 15. 12. 19.00 do 22.00 Mestno središče Večerni nakupi s popusti, darilci in ostalimi ugodnostmi v starem mestnem jedru 20.00 Krekov trg_ Kingston brezplačni koncert na prostem SOBOTA, 10. 12. 20.00 Glavni trg_ Popgaraž brezplačni koncert NEDELJA, 11. 12. 18.00 Glavni trg pred vhodom v Tic Adventna vodenja po mestnem jedru vodnik: Lovro Rizmal 19.00 Na zvezdi_ Prižig 3. adventne svečke na velikem adventnem vencu s koncertom Šaleškega študentskega okteta PONEDELJEK, 12. 12. 17.30 Na zvezdi Vstopimo v praznični čas s pesmijo nastopajo: Akademski pevski zbor Celje, sledi mu Mešani komorni pevski zbor Celje SREDA, 14. 12. 12.00 Na zvezdi_ Čas je za mlade - muzika nekoliko drugače predstavljajo se The Minors Gimnazije Celje - Center 17.30 Na zvezdi Vstopimo v praznični čas s pesmijo nastopajo: Mešani pevski zbor Don Bosko Celje, sledi mu Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju novi tednik Dnevi Umetniške četrti Celje PETEK, 9. 12. 16.00 do 18.00 Kiparski atelje Bojane Križanec Delavnica izdelovanja erotičnih daril vodi: Bojana Križanec 18.00 Umetniški prostori Manje Vadla_ Odprtje dnevov U4 in prodajne razstave celjskih umetnikov Darilnica SOBOTA, 10. 12. 10.00 do 13.00 Galerija sodobne umetnosti Nasmeh je zastonj ustvarjalna delavnica za otroke na temo likovnega ustvarjanja, fotografije in obdarovanja PONEDELJEK, 12. 12. 19.00 Atelje Tomaža Črneja Danijel Djamo: The Good Will, The Bad Luck and The Ugly predstavitev avtorskih filmov in videov umetnika na rezidenci Air Celeia Ostale prireditve ČETRTEK, 8. 12. 16.00 Kozjanski park Podsreda Božična ustvarjalna delavnica 17.00 Krajevna knjižnica Petrovče Praznična ustvarjalnica izdelovanje okraskov za smrečico za majhne in velike 19.00 Celjski mladinski center 1800 km po slovenski turnokolesarski poti potopisno predavanje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Življenje Velenjčanov v 18. in 19. stoletju predavanje Lada Planka PETEK, 9. 12. 18.00 Šlandrov trg Žalec_ Praznični december praznični sejem, predstava za otroke, nastop ansambla Gozdnik 18.00 Lesično_ Pod cvetočo drnulo 2016 18.30 Knjižnica Rimske Toplice Družina Grubar: Okrog sveta do srca potopisno predavanje SOBOTA, 10. 12. 9.30 do 13.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Adventna duhovna obnova predavanje; vodi: upokojeni ljubljanski nadškof msgr. mag. Alojzij Urban 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačni sobotni zimski zajtrk 10.00 do 14.00 Osrednja knjižnica Celje Pomen ženske v svetu religiji: Včeraj, danes, jutri simpozij SOBOTA, 31. 12., 21.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC m Tin U(wH>i«ec Kohi SILVESTRSKA PREDSTAVA S KOZARCEM PENINE STARO ZA NOVO KOMEDIJA ZA STARE IN MLADE Vstopnice: TIC Žalec, 03 710 04 34, in www.zkst-zalec.kupikarto.si 11.00 do 18.00 Jelenov greben Olimje Božični sejem 14.00 do 18.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Kristalna vas z zabavnim programom Big band Šmarje pri Jelšah, pravljica za otroke, ansambel Donačka, praznične stojnice... 18.00 Šlandrov trg Žalec_ Praznični december praznični sejem, predstava za otroke, nastop glasbene skupine Celjski Dixieland NEDELJA, 11. 12. 10.00 Velenjski grad_ Babica pripoveduje Pravljični nedeljski dopoldnevi in družinska delavnica Lampijoni 14.00 do 18.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Kristalna vas na tretjo adventno nedeljo z zabavnim programom 15.00 Kulturni dom Virštanj Miklavževanje za otroke 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Po Jakobovi poti od Ponferrade do Compostele potopisno predavanje 16.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline in blagoslov jaslic odprtje razstave; ogled možen še 18., 25., 26. 12. in 1. 1. med 9. in 19. uro 17.00 Pred župnijsko cerkvijo svetega Jerneja Vojnik Otvoritev Božičnega Vojnika PONEDELJEK, 12. 12. 9.00 Celjska tržnica 13. tradicionalni spominski pohod ob 72-letnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra Celje 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Branje in pripovedovanje pravljic za otroke pripoveduje: Niko Korenjak 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Na tirih dvoglavega orla ogled filma s komentarjem o razvoju avstroogrske železnice, Ludvik Jevšenak SREDA, 14. 12. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Praznično ustvarjanje z Nado 17.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Božična delavnica pletenje zimskih kap 17.30 Galerija Velenje Mojca in prijatelji -Zimska pravljica glasbeno-plesna animacija Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 8.12. 18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Otroci za otroke denar bo namenjen šolskemu skladu SOBOTA, 10. 12. 9.00 do 12.00 Mestna knjižnica Velenje Klic iz omare sejem igrač in dobrodelni bazar rabljene opreme za živali; izkupiček bo v celoti namenjen za oskrbo brezdomnih živali SREDA, 14. 12. 18.00 Dom kulture Velenje Čas velikih pričakovanj dobrodelni koncert in božično-novoletni bazar; denar bo namenjen šolskemu skladu Osnovne šola Gorica Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Spela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 KOLO SREČE II )IJF4 Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 49 / Leto 71 / Celje, 8. december 2016 »Bodite drug z drugim dobri in svet bo lepši«« 7 Tit Varij Klemens nov lik Božična bajka Slovenije Brez psov ne gre niti pri Celjske zgodbe str. 28 str. 30-31 podjetniški ideji str. 43 26 INTERVJU Volk samotar, ki nikogar ne pusti ravnodušnega Matjaž Javšnik, igralec, komedijant, producent, režiser, programski direktor in še kaj Vsestransko talentiran igralec in komedijant iz Ruš se je tako ali drugače znašel že pred večino Slovencev. V zadnjem času ga lahko spremljamo v televizijski seriji Ena žlahtna što-rija, na odru pa na svojstven način razgalja sebe in Slovence. V Striptizu se sprehodi skozi slovenske posebnosti in zanimivosti, a tudi skozi naše prednosti in slabosti. Med smehom se gledalci spoprimejo z dvojino, ljubeznijo do pločevine, ki se blešči iz garaž in izpod nadstreškov, z družinskimi vezmi, s športnimi uspehi, slovenskimi šolami, z graditvijo kariere, interesnimi skupinami, javno upravo - vse do rak rane naše družbe, politike. Seveda Matjaž tudi tokrat ne bo pozabil na pregovorno slovensko zavist, kar nas dela edinstvene ne le v evropskem, temveč kar v svetovnem merilu. Ste igralec, komedijant, producent, režiser, programski direktor in verjetno še kaj. Kaj je pravzaprav vaš poklic? Mogoče je preveč enoumno, če rečem igralec, ker nekako združujem več polumetnosti, ki so vezane na filmsko in gledališko produkcijo, na festivale. Zelo veliko delam kot producent, scenarist, direktor filmskih festivalov, tudi kot režiser. Težko bi opredelil, zame je to vse isto. Bistvo je v tem, da sem individualist. Zelo nerad delam v skupini in zato verjetno tudi počnem vse stvari sam. Če se lotim filma, sem hkrati producent, scenarist, igralec in vse, kar se pač da. Če je treba, sem tudi režiser in montažer. Enako je pri predstavah. Sam napišem tekste, režiram in sam hodim okrog. Sem volk samotar. Ampak tisti, ki vas poznamo zgolj na podlagi vaših likov, bi rekli, da ste zelo družabni, vedno dobre volje in pripravljeni družbo držati pokonci. Je to torej zgolj igra, predstava za občinstvo? Sem veseljak. Nikoli se ne zbudim slabe volje. A sem tudi blazen fle-gmatik, tako da me stvari ne morejo podreti. Je pa tudi res, da zelo uživam sam v svoji družbi. Ne branim se dobre družbe, rad grem med ljudi, rad se zabavam, se imam »fajn«, rad kaj dobrega pojem in spijem. Hočem pa tudi čas zase. V življenju ne moreš samo dajati, ker se iztrošiš. Od časa do časa se moraš tudi »nafilat«. Najlaže se napolnim, ko sem z otroki oziroma z družino ali če sem sam. Imate kakšen kotiček, kamor pobegnete? Ves čas sem naokoli in imam kar nekaj energetskih točk, kjer se dobro počutim. Ali sem v Pragi, Piranu, Kranjski Gori, na Krki ali na Pohorju. Povsod mi je »fajn«. Ampak to so hkrati tudi kraji, kjer delate ... Absolutno. Zasebnosti in poslovnega življenja ne ločujem. To se tako in tako povezuje. To gre pri meni z roko v roki. Če bi morali po vrstnem redu razporediti, kaj ste - igralec, komik, producent, mož, oče? Na prvem mestu je vsekakor družina. Ko imaš enkrat družino, je vse drugo popolnoma nepomembno. Največ, kar lahko v življenju narediš, so otroci. Nobena druga nagrada potem ne šteje nič več. Bi se pa bolj označil kot pripovedovalec zgodb, pravljičar ali nekaj takega. V vseh svojih projektih govorim večinoma o ljubezni, seveda pa rad svoje zgodbe obarvam, da so humorne, zabavne. Ljudje tudi kakšno kritiko skozi humor lažje prenesejo. »Sem velik individualist. Zelo nerad delam v skupinah in zato verjetno tudi počnem vse stvari sam. Če se lotim filma, sem hkrati producent, scenarist, igralec in vse, kar se pač da. Če je treba, tudi režiser in montažer. Enako je pri predstavah. Sam napišem tekste, režiram in sam hodim okrog. Volk Letos ste že ogronmo Slovenk in Slovencev nasmejali v predstavi Striptiz, kjer ne razgaljate zgolj sebe, temveč vse nas. A ne govorim o razgaljanju telesa, temveč slovenske družbene duše. Sploh se mi ne zdi zanimivo ustvarjati predstav, filmov, pisati tekstov, če niso družbeno kritični, če ni to neka ost, ki nastavlja ogledalo družbi. Se mi zdi, da je to tudi dolžnost vseh scenaristov, režiserjev, igralcev. Da nekako odgrnemo zaveso, da smo tisti, ki prvi opozarjamo in smo kritični do stvari v družbi. Da poskušamo ljudem sneti »fijakarske« plašnice in jim pomagamo spregledati. V svojem delu se tako ali drugače vselej dotaknete politike. Kako ocenjujete trenutne družbeno-politič-ne razmere? Politika je prekletstvo našega naroda. Da smo nasedli temu, da politika vodi ta narod in so nas uspešno razdelili na dva pola. Še najbolj »kretensko« od vsega se mi zdi, da ljudje pristanejo na to, da je eden levi, drugi desni. Živimo v vasi, mestu oziroma državi, kjer moramo imeti skupne interese. To je infrastruktura. Pomembno je, da imamo kanalizacijo, da so urejeni pločniki, da so ceste osvetljene, da imamo vrtce, šole, bolnišnice in knjižnice. Povsem vseeno je, ali je nekdo za to, da lahko istospolni partnerji posvojijo otroka ali ne, ali je kdo za to, da kupimo patrie ali ne. To ni težava navadnih državljanov. To se Samotar.« rešuje v parlamentu. Mi smo se pač pustili zavesti in nasesti tej megli, ki nam jo prodajajo. Politiki pa uspešno jahajo na tej naši neumnosti. Pa saj je jasno, že dvajset let so isti ljudje na oblasti, katastrofa. Ampak zakaj se Slovenci sploh toliko ukvarjamo s politiko? Ker nimamo lastnih življenj. Ker smo pristali na to, da zjutraj vstanemo, gremo delat, domov pridemo tako »zmatrani«, da se samo še uležemo, in potem zjutraj znova vstanemo in gremo delat. In tako vsak dan. Ob tem nič od tega ne delamo zase, ampak za druge. Da lahko drugi bogatijo, uživajo nekje v tujini, mi pa sklanjamo hrbtenice in pristajamo na to, da smo v sužnjelastniški družbi. Tako da se pri nas ni nič spremenilo že od fevdalnih časov. Samo barve oblasti se vsake toliko časa zamenjajo. INTERVJU 27 V Sloveniji se radi tudi predalčkamo, kot ste že omenili, na leve in desne in tudi glede na regije. Tudi v svojih predstavah se večkrat obregnete ob kakšne stereotipe, ki veljajo na primer za Štajerce, Gorenjce, Primorce. To je tipična slovenska miselnost, naj sosedu krava »crkne«. Nekako si polnimo baterije s tem, da je nekdo slabši, bolj neumen, bolj grd, pač vse, kar je slabšalnega, zato da bi se sami počutili bolje. Ravno zaradi tega Slovenci tako radi gledamo te resničnostne šove - ti so, kolikor poznam podatke gledanosti, zelo gledani. Ravno zaradi tega, ker je tam, oprostite izrazu, nekdo bolj neumen, kot smo mi. Vsaj izgleda tako, če že v resnici ni. Isto je s kvizi. Slovenci zelo radi gledamo kvize, zato ker tisti, ki je tam, je pred kamero, ima tremo in potrebuje drugačen odzivni čas, kot mi, ki smo doma, sproščeno sedimo in si mogoče zraven odpremo še pivo. Takrat imajo ljudje vtis, da so dominantni, da so boljši, da so hitrejši, pametnejši od tistega pred kamerami, ampak če bi se ti isti ljudje znašli pred kamerami, grem stavit, da ne bi niti enega stavka spravili iz sebe. Kako se torej Štajerec počuti na Dolenjskem, kjer živite z družino? Sem Pohorec, Štajerska je moja širša domovina. Drugače sem pa cigan po duši in zame je cel svet premalo. Jaz sem doma tam, kjer je doma ljubezen. Drugo me sploh ne zani- J V bistvu je komedija osnova tragedije. Meni je bil vselej Cankar izjemno zanimiv. Vsi so ga predstavljali kot dramatika, ampak on je zame najboljši slovenski komediograf. Koliko cinizma, zdravega humorja in zdravorazumskega pogleda na stvari je pri njem prisotnega, to je res fascinantno. Ampak za vsem tem je seveda resno delo. Je psihologija, je tempo, je ritem, občutek za prostor, za ljudi, tudi za to, kje je meja, do kod lahko greš, kdaj stopiš čez. In če stopiš čez, moraš vedeti zakaj, ali ima to svoj namen. Provokacija je lahko umetniška tvorba, s pomočjo katere lahko prideš do ljudi. Da, komedija je resno delo. Ampak to nikogar ne zanima. Je res, da preden stopite na oder, kadar nastopate s »stand up« točko, nikoli ne veste točno, kaj boste povedali oziroma katero od mnogih točk boste predstavili? Vedno si vzamem minuto ali dve in v tem času nekako »povoham« dvorano, začutim, v katero smer naj bi šel. Med mano in občinstvom se ustvari neka psihologija. Če se med nami začne pretakati nevidna tekočina, potem je to povsem lahko. Težko je tam, kjer so razvajene riti, kjer moraš igrati za kakšen »visok« kolektiv, na primer državni zbor ali pravnike, za ljudi, ki imajo »polno rit vsega« in mislijo, da jim vse pripada. Takšni že pridejo v dvorano s takšno držo, da oni se pa ne bodo smejali. Pri takšnih namesto dve minuti rabiš deset minut, da jih »razbiješ«, ampak jih. »Razbiješ« ta zid in dosežeš svoj namen. Najraje igram za preproste ljudi, za tiste, ki pridejo, da bi se res imeli »fajn«. Tudi ne vidim smisla v tem, da bi nekdo plačal karto za to, da bi trpel. Na kakšen način se lotite najtrših orehov? »Meni je bil vselej Cankar izjemno zanimiv. Vsi so ga predstavljali kot dramatika, ampak on je zame najboljši slovenski komediograf. Koliko cinizma, zdravega humorja in zdravorazumskega pogleda na stvari je pri njem prisotnega, to je res fascinantno.« Na njim najbolj domač način. Grem čez rob. Prijatelji v Belgiji na primer delajo »tim bildinge« za top menedžerje na temo srednjega veka. Se oblečejo v dvorne norčke, kuharje, žonglerje in ne vem, kaj še vse. Vsi jedo z rokami. Na koncu gredo tako daleč, da jih klo-futajo in to je najboljši del, višek te predstave. Ti ljudje rabijo »batine«. Ker jih nihče nikoli ne tlači, ker so nad vsemi. Enako kot otroci, ki rabijo meje, da se počutijo varno. Verjetno bi bilo najlažje priti v dvorano, te ljudi posesti in vsakemu stisniti klofuto preden greš na oder. Bi bili takoj živi. Jaz jih sicer ne klofutam, jih pa potem z besedo »razbijem«. »Politika je prekletstvo našega naroda. Da smo nasedli temu, da politika vodi ta narod in so nas uspešno razdelili na dva pola. Še najbolj »kretensko« od vsega se mi zdi, da ljudje pristanejo na to, da je eden levi, drugi desni. Živimo v vasi, mestu oziroma državi, kjer moramo imeti skupne interese. To je infrastruktura. Pomembno je, da imamo kanalizacijo, da so urejeni pločniki, da so ceste osvetljene, da imamo vrtce, šole, bolnice in knjižnice. Povsem vseeno je, ali je nekdo za to, da lahko istospolni partnerji posvojijo otroka ali ne, ali je kdo za to, da kupimo patrie ali ne. To ni težava navadnih državljanov. To se rešuje v parlamentu. Mi smo se pač pustili zavesti in smo nasedli tej megli, ki nam jo prodajajo. Politiki pa uspešno jahajo na tej naši neumnosti.« Smo Slovenci sposobni prenesti šalo in ironično kritiko na svoj račun? Da in ne. Jaz na vseh nastopih pripovedujem v prvi osebi ednine. Slovenci se najraje smejimo na račun drugega in če v tem prepoznamo še svojega soseda, potem je to »terna«. Že prej ste omenili, da ste komedijanti hkrati nekakšni psihologi. Vam to pride prav tudi v zasebnem življenju? Absolutno. Največ informacij sem dobil na ulici. Ulica te izostri, te nauči prepoznavati ljudi, karakterje, njihove namene. Moram reči, da sem precej uspešen v tem. Skoraj nemogoče me je »scat pelat«, ker smrad zavoham na sto kilometrov. Kaj pa pri otrocih? Otroci so tako nepokvarjena bitja, da pri njih rabim več časa, ampak jih tudi kar hitro »po-gruntam«. Predvsem zato, ker ne znajo igrati in lagati in so v svojih dejanjih iskreni. Ker otrok, če nekaj hoče, ne bo hodil kot maček okoli vrele kaše, ampak bo prišel in rekel: »To bi rad.« In konec debate. Medtem ko se te bo nekdo, ki se hoče s tabo okoristiti oziroma te peljati žejnega čez vodo, lotil na vse mogoče načine, samo da ga ne bi prebral. Za komike ponavadi velja, da v domačem okolju niso ravno zabavni, kako je pri vas? Pri nas se vsi zelo radi zabavamo in hecamo. Ni tako, da bi prišel domov in začel stresati šale, to ne. Ampak je prisotna neka zdrava mera humorja. Življenje je sestavljeno iz več stvari. Ni samo črno in belo, so tudi še druge barve. Otroke je treba naučiti, da je fino, če se zabavamo in smejimo, a da moramo biti kdaj tudi resni, da moramo biti odgovorni, spoštljivi. Pomembno je otrokom privzgojiti občutek za sočloveka. Predvsem to. Menim, da se bodo otroci, ki zdaj rastejo s sodobno tehnologijo - ki jo sicer vsi obsojamo, a vendar je nujna - znašli. Upam, da s sistemom, kot ga imamo, iz teh otrok ne bomo naredili asocialnih diktatorjev brez občutka in posluha za sočloveka. V zadnjem času so postale zelo priljubljene tudi slovenske TV-serije. V eni nastopate tudi sami. Kako gledate na ta del posla? Kot na posel. V službo je treba iti, ne? Ne, meni je prav fino, ker smo luštna ekipa, ker je slovenska stvar, to so naši scenariji in ni kupljen format, kot je na primer Usodno vino, ki je prevedeno. Kljub temu da je kupljen format, je pozitivno, da govorijo v slovenščini, da igrajo slovenski igralci. Treba je vedeti, da to ni posel samo za igralce. Pri takšni seriji, na primer pri naši, ima delo 120 ljudi. In to že dve leti in pol. Kar je za nek razvoj obrti ključnega pomena. Tukaj zamuja in sopiha za nami samo še »nacionalka«. Ob vsem tem davkoplačevalskem denarju so tam zaposleni poklicani in dolžni, da bi sledili temu trendu, da bi ustvarjali lastno produkcijo. Zdaj je postalo jasno, da so te stvari komercialno uspešne, da so merodajne, da se jih splača delati in da se s tem ne dela minus. To je zelo dober zagon za razvoj vsega, ne samo TV-produkcije, tudi za filme. Pri tovrstnih projektih sodeluje skupina ljudi, ki začnejo sodelovati in tako se mešajo, prepletajo ideje in rojevajo novi projekti. Te stvari samo bogatijo. Sem pa vedno trdil, da tisto, kar je slovenskega, ne more kar tako propasti, razen če bi bilo res zanič. Ljudje to rabijo, hlastajo po tem. V obdobju, ko nas želijo amerikanizirati, so domača beseda in domači obrazi ključnega pomena za samopodobo naroda. Kako bi ocenili položaj slovenskega filma? O tem zelo nerad govorim. Vse svoje filmske projekte delam v tujini ali jih delam sam. Meni je glede slovenskega filma jasna samo ena stvar: težava ni niti pred kamero niti za njo. Težava sedi v pisarnah. Slovenski film je pravzaprav v zavidljivi kondiciji, ogromno se dela glede na razpoložljiva sredstva. Je pa katastrofa, kam ta denar gre, kdo in kam ga deli ter da nihče za nič ne odgovarja. Ker je to politika in politika obvladuje tudi medije. Nikjer še nisem zasledil kakšne resne razprave na to temo. Ker vsi, ki se vključujejo v te razprave, so srž te težave in potem vsak brani svojo »pozicijo« in krivi so vsi ostali, samo oni ne. Je pa v bistvu zelo preprosto, pet ljudi bi bilo treba zamenjati in bi se razbilo problematično jedro. Že to, da se da dva milijona evrov na leto - ne vem, če se zdaj da še sploh toliko - in da to dobita dva filma. To je zame povsem nesprejemljivo. To bi se moralo deliti na primer tako, da en film, nek resen projekt, ki se ne more sam »sfinancirati«, dobi 800 tisoč evrov, ostali denar pa bi razdelil med pet filmarjev, vsakemu bi dal 200, 300 tisoč evrov. Prepričan sem, da bi na leto imeli pet super filmov. Kadar ustvarjalci nimajo veliko denarja, so tudi ideje dobre, takrat se dela s srcem. In ne da producent že na začetku v žep pospravi 15 odstotkov, vsem skuša maksimalno znižati honorarje, da še na koncu pobere svoj del in nato »kasira« še od prodaje filma, kino vstopnic in devedejev, ostali v ekipi pa delajo za drobiž. Pri nas je kar se tega tiče res katastrofalno stanje. Raje pristopim k projektom, kjer me pokličejo in lepo povejo, da ni denarja, radi bi pa nekaj naredili. Takšni projekti so tudi bolj uspešni. »Stand up scena« je v Sloveniji vedno bolj pestra. Kako gledate na konkurenco? Ni resne konkurence. Je pet ali šest »stand up« komikov, ki bi jih povabil v goste kot organizator, potem so še štirje, ki so pogojno dobri, ampak za kratke nastope, ti niso sposobni celovečerne predstave narediti. Ostali pa. Ne vem. Ali jim drugi pišejo tekste ali so odrsko negledljivi ali preveč vulgarni. Skratka ni prave konkurence. Sicer je pa najboljši rabelj občinstvo. Nekaj nas je, ki smo ves čas razprodani, »V obdobju, ko nas želijo amerikanizirati, so domača beseda in domači obrazi ključnega pomena za samopodobo naroda.« ostali pa bolj ali manj životarijo. To je isto kot pri voditeljih na manjših televizijah, ki delajo za dvesto evrov na mesec, samo za to, da se reče, da so TV-voditelji. Ljudje so marsikaj pripravljeni narediti samo za to, da se dvakrat pojavijo v »žuti štampi«, kakovost pa je vprašljiva. Začel se je praznični, nori in veseli december. Kakšen je pri vas? Delovno nor ali tudi družinsko umirjen? Decembra preprosto nimam. Ni niti toliko časa, da bi šel s prijatelji na kuhano vino. Ko sem delovno v Ljubljani, ponavadi čas izkoristim za to, da peljem otroke gledat lučke. Preprosto decembra ni, tega sem že navajen, to sem sprejel. Vsak posel ima svoj vrhunec v letu in pri meni je to zdaj. Jaz imam svoj december januarja. Tako in tako nihče pameten ni decembra »fraj«, a da bi se družil z nepametnimi, je pa škoda časa. Decembra se pogosteje tudi obdarujemo -kaj najpogosteje podarite? Skušam se predvsem približati željam tistih, ki jih obdarujem. Tisto, kar mislim, da bi bilo za koga fino, mogoče ni res. Zato poskušam že prej na kakšen zvit način izvedeti želje in jih potem izpolniti. Skušam pa podariti čim več didaktičnih stvari, knjig ali potovanja, skratka to, kar bogati, in ne nečesa, kar postavimo v kot in se potem na tem nabira prah. Ampak nekaj, kar ostane s človekom in ga spremlja. Kaj najraje prejmete? Najraje imam knjige. LEA KOMERIČKI, foto: GrupA 28 REPORTAŽA Tit Varij Klemens nov lik Celjske zgodbe V prihodnjem muzeju figur po zgledu Madame Tussauds trideset znamenitih Celjanov Muzej figur znamenitih Celjanov, ki ga namerava urediti celjsko turistično in kulturno društvo, je po lanskem odkritju celopostavne figure svetovne popotnice Alme (M.) Karlin dobil še enega novega člana: vojskovodjo in senatorja iz rimske Celeie Tita Varija Klemensa. »Figura Alme je postavila časovni mejnik Celjske zgodbe za konec, nova figura pa za začetek serije,« je Matija Golner, predsednik društva, pojasnil letošnji izbor za slavnega Celeiana. Tit Varij Klemensa je eden najpomembnejših prebivalcev Celeie 2. stoletja. V svoji bleščeči karieri se je povzpel od nižjega vojaškega naziva do senatorja v rimski vladi ter tajnika in svetovalca cesarja Marka Avreli- Daleč od cene figur v Londonu, a vseeno niso poceni Z oblikovanjem celopostavnih figur v okviru Celjske zgodbe (Celje story), tako se uradno imenuje projekt, se celjsko turistično društvo zgleduje po slovitem muzeju voščenih figur Madame Tussauds v Londonu. Seveda ne po finančnih razsežnostih slovitega londonskega muzeja, vseeno pa gre s tega vidika za zahteven zalogaj. V društvu sicer v določeni meri uspejo nadomestiti pomanjkanje denarja za takšne projekte tudi s prostovoljnim delom. »Takšna figura v slovitem londonskem muzeju stane približno 150 tisoč evrov. V društvu si pomagamo s cenejšimi postopki in materiali ter s prostovoljnim delom, zato znamo takšno figuro narediti za veliko manj denarja, za obvladljivih nekaj tisoč evrov,« je še povedal Golner. Figuro Tita Varija Klemensa je oblikoval ljubljanski kipar Ciril Hočevar, znan po pripravi muzejskih lutk (med drugim jih je izdelal tudi za muzej premogovništva v Velenju). Oblikoval je tudi Almo (M.) Karlin, z drugo figuro pa postaja že kar hišni kipar Kvar-tirne hiše, kjer ima sedež celjsko turistično društvo Zahtevno upodabljanje na podlagi domišljije Za Cirila Hočevarja je bilo oblikovanje legendar- ne figure iz rimske Celeie velik izziv, saj je o Titu Variju Klemensu ohranjenih zelo malo virov in tako tudi slikovne podobe o njem ni: »Zato je bilo treba narediti figuro neznanega človeka, ki s svojo fizionomijo spominja na podobo, ki pritiče nekemu senatorju, če nekoliko poenostavimo.« Ne le »projektiranje« figure, tudi postopek je precej zahteven: »Roke oblikujem zaradi verodostojnosti po živih ljudeh, kar pomeni tudi osebno noto in prepričljiv element na figuri. Pomembno je tudi oblikovanje modela glave, ki je odlit v poliester, oči morajo imeti ustrezen lesk zaradi avtentičnosti in prepričljivosti figure ...« je še poudaril kipar, ki je na ta način izdeloval lutke tudi za velenjski muzej. Mecen Celeie z dostopom do rimske blagajne Da je figura Tita Varija Klemensa kar najboljši približek izvirni osebi, je z nasveti kot strokovni sodelavec v projektu pomagal dr. Jure Krajšek, kustos v Pokrajinskem muzeju Celje, izjemen poznavalec rimske zgodovine, kar je dokazal tudi z imenitnim predavanjem ob odkritju figure v Kvartirni hiši. »Zaradi skromnih virov je mogoče delovanje Tita Varija Klemensa in njegov vpliv na Celeio rekonstruirati samo na podlagi špekulacij in interpretacije zapisov na kamnitih napisnih ploščah.« Na območju Celja je bilo doslej najdenih enajst takšnih napisnih plošč, posvečenih mogočnemu rimskemu senatorju. »Umestitev vojaškega tabora v Lo-čici ter temeljita in razkošna obnova mesta v 2. stoletju, kar je razvidno iz arheoloških odkritij, nakazujeta, da Dr. Jure Krajšek, kustos v Pokrajinskem muzeju Celje, je ob odkritju figure v Kvartirni hiši imel izjemno zanimivo predavanja o razvoju Celeie, stanju v rimskem imperiju ter vlogi in vplivu, ki ju je imel Tit Varij Klemen s. Novodobni celjski rimski triumvirat ob figuri znamenitega Celeiana: z leve Ciril Hočevar, Jure Krajšek in Matija Golner. je to posledica vpliva nekoga, ki je imel dostop do denarja, do proračuna, da je za Celeio lahko zagotavljal namenska sredstva. TitVarij Klemens je edina takšna znana zgodovinska oseba, ki jo lahko povezujemo s iem obdobjem,« je še povedal Krajšek. Muzej do leta 2020? Z naslednjo figuro Ido Cejska zgodba prešla v sred nji vek. Načrt društva je, da bi bil tridimenzionalno upo d obljen baročni jezuit Janez Žiga Valentin Popovič, rojen v Arclinu pri Celju, začetnik ocea-nografije. »Želja našega društva je, da bi odkrili več kot le eno figuro na leto in da bi jih do leta 2020 bilo na-reje nih že toliko, da bi lahko odprli mu zej,« je še sklenil Golner. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje Matija Golner in kipar Ciril Hočevar sta se morala kar potruditi, da sta odkrila mogočno figuro Tita Varija Klemensa. REPORTAŽA 29 Gradnja iz industrijske konoplje je trenutno še za desetino dražja od klasične. Dolgoročno se bo to zagotovo Miha Lamovec se je za alternativne načine gradnje zanimal že med študijem gradbeništva. spremenilo. Tokrat so morali material v Zreče pripeljati iz Francije. Najbolj znana slovenska hiša je zrasla na njivi Miha Lamovec v Slovenskih Konjicah gradi hišo iz industrijske konoplje Industrijska konoplja je eden najbolj vsestranskih materialov prihodnosti. Iz nje naj bi bilo možno izdelati kar 50 tisoč različnih izdelkov. Celotna rastlina, od semen, cvetov do stebla, je uporabna v prehrambeni, tekstilni, gradbeni, avtomobilski in še marsikateri industriji. V Slovenskih Konjicah iz konoplje gradijo eno prvih stanovanjskih hiš pri nas. Miho Lamovca so alternativni načini gradnje zanimali že kot študenta gradbeništva. Tudi pri nas že marsikateri investitor ponovno odkriva modrost naših dedov, ki so gradili iz slame, ilovice in lesa. Konoplja ima med temi naravnimi materiali še precej boljše fizikalne lastnosti. Zagotavlja dobro izolacijo, hkrati pa je paropropustna, kar pomeni, da hiša diha. Bivanje v takšnih prostorih je zato bolj zdravo in prijetno, ogrevanje pa je lahko za enak občutek ugodja tudi nekaj stopinj nižje. Hiše iz konoplje sicer najdemo že povsod po svetu, a so relativno redke. Najbolj je ta gradnja razširjena v Franciji, Veliki Britaniji in na Irskem. Bolj kot je Miha raziskoval to področje, bolj je bil odločen, da bo to prava izbira zanj in za njegovo družino. V Veše-niku pri Slovenskih Konjicah je pred nekaj meseci postavil temelje hiše, ki jo zdaj oblegajo mediji in radovedneži iz vse države. Prihodnje poletje se bodo Lamovčevi preselili v prvo hišo iz industrijske konoplje pri nas. Material in zidarski mojstri iz Francije Čeprav nikoli ni podvomil v svojo odločitev, se je že v začetku zavedal izzivov, ki ga na tej poti čakajo. »Če gradiš v klasičnem stilu, natančno veš, koliko katerega materiala potrebuješ, kje ga boš dobil in koliko bo stal. Pri konoplji pa ni tako enostavno. Ponudnikov, ki zagotavljajo primeren material, še ni veliko. V Sloveniji sploh ne. Tako smo morali konopljine sekance uvoziti iz Francije,« pravi Lamovec. Iz Francije so prišli tudi zidarski mojstri. Specializirano francosko podjetje se s tovrstno gradnjo ukvarja že dvajset let. Prav toliko časa tudi razvijajo poseben stroj za mešanje in nanašanje zmesi konopljinih Notranji ometi bodo iz naravne gline, zunanja fasada bo kombinacija kamna, apna in macesnovega lesa. Trenutno najbolj slavna hiša v Sloveniji raste v Slovenskih Konjicah. sekancev, apna in vode. »Stroj je prilagojen potrebam. Zagotoviti mora dobro vezljivost gradbenih sestavin, hkrati pa je material lažji od klasične malte in se tudi drugače nanaša.« Na betonski temeljni plošči so postavili leseno konstrukcijo za 165 kvadratnih metrov veliko hišo. Kot pravi investitor, bo gradnja za približno desetino dražja od klasične različice. »Predvsem zato, ker veliko ponudbe na tem področju ni. Izvedbena dela pa so za vse mojstre zelo specifična in zamudna. A dolgoročno bi morala biti takšna naravna gradnja bistveno cenejša od klasične. Da zdravstvenega in ekološkega vidika zaradi nizkega ogljične-ga odtisa takšnega bivalnega okolja sploh ne omenjam.« Konoplja kot vir neizmernih priložnosti Kot pravi Lamovec, mu delovnih izzivov trenutno ne manjka, a gradnjo iz konoplje vidi tudi kot poslovno priložnost v prihodnosti. Hiša bo namreč referenčna, s prijateljem Rokom Pevcem sta že zasnovala spletni portal, v prihodnje se bosta namreč še bolj posvetila projektiranju in gradnji tovrstnih hiš v Sloveniji. »V sodelovanju s Francozi to ponujamo že zdaj, dogovarjamo pa se tudi za nakup stroja oziroma njegovo dodelavo v Sloveniji.« Konoplja zraste v treh mesecih in ko se bo zavest o njeni vsestranski uporabnosti bolj utrdila, bo postala na trgu tudi cenejša in bolj dostopna. »To je v bistvu poslovna priložnost za državo v celoti. Dober primer so Romuni. V državi, kjer je gospodarsko nedvomno v precej težji situaciji, so Nizozemci financirali več milijonov vredno investicijo v predelovalnico industrijske konoplje. Rastlina je resnično tako vsestransko uporabna, da bi lahko predstavljala temelj povsem samostojne gospodarske panoge.« Doslej so se v naši regiji s konopljo kot možnim proizvodnim materialom resneje ukvarjali v tovarni nogavic Polzela. Odkar je mogoče v naši soseski videti celo hišo iz konoplje, je jasno, da je bil to dober, a šele začetni korak. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 30 BOŽIČNA BAJKA Ribnik v pravljičnih barvah fe . 'II i Igra svetlobe in barv V Mozirskem gaju je zasvetila prva Božična bajka Slovenije - Obiskovalci so navdušeni - Po bogati hrvaški izkušnji »Deset, devet, osem, sedem, šest, pet, štiri, tri, dva, ena!« se je slišalo odštevanje v Mozirskem gaju. V zatemnjenem gaju, pogreznjenem v zimsko spanje, se je v trenutku prižgalo pol milijona luči. Zasvetila je prva Božična bajka Slovenije, ki bo postala vsakoletna. »Doslej smo bili znani le po predstavitvi v toplejšem delu leta. Obenem smo se zavedali, da imamo v Mozirskem gaju čudovito kuliso tudi za predstavitev v zimskem času,« je pojasnil odločitev za Božično bajko Slovenije predsednik horti-kulturnega društva Mozirski gaj Darko Bele. Cvetlični gaj se bliža že štiridesetletnici delovanja in ga je obiskalo že približno milijon in pol obiskovalcev. Za velik zimski podvig, kot je Božična bajka Slovenije, Mozirjani seveda niso imeli izkušenj. Za razliko od hrvaških sosedov, ki imajo po tej plati bogate izkušnje. V bližini Čazme je namreč že dolga leta predstava Božične zgodbe družine Salaj, kjer sveti na njenem posestvu v adventnem času celo dva milijona lučk. Med množico obiskovalcev so številni navdušeni Slovenci tudi iz naših krajev. »Dogovorili smo se, da nam bodo pomagali. Tako smo podpisali pogodbo o desetletnem sodelovanju,« je povedal o sodelovanju z veličastno hrvaško Božično zgodbo predsednik Bele. »Uuuuuuuuuu« »Danes začenjamo, danes je zgodovinski dan,« je na slovesnem odprtju zbranim povedal predsednik društva Mozirski gaj. »Začenjamo skromno, čeprav se vam to ne bo zdelo tako, saj pol milijona lučk tudi ni ravno malo,« je povedal Bele obiskovalcem, ki so težko pričakovali prižig luči. Naslednja leta naj bi svetilo še veliko več lučk kot letos. Glavni električar božične bajke je Drago Poličnik, ki je znan predvsem kot mo-zirski pustni župan. »Vložili smo mesec dela, od tega veliko drobnega dela,« je povedal električar, od katerega je odvisno, ali bo pol milijona lučk tudi vzdržalo. »Kakšno podjetje bi to velikansko delo težje opravilo, zato smo ga opravili ljubiteljsko,« je še povedal Polič-nik. Ustvarjalcem božičnega Mozirskega gaja je na odprtju čestital tudi župan Ivo Suhoveršnik, ki se je z obiskovalci veselil nove pridobitve. Kmalu je začel skupaj z otroki in drugimi obiskovalci odštevati kratek čas, ki jih je ločil od prižiga pol milijona lučk Božične bajke Slovenije. »Uuuuuuuuu,« se je slišalo navdušenje obiskovalcev, ki so opazovali prižigajoče se luči. Nekateri so tudi zaploskali. Obiskovalci so se nato napotili v pravljično okrašeni Mozirski gaj, bliže k poigravanju svetlobe in barv. Vanje so odeti velika in mala drevesa, grmički, mostički, ribniki, potoček, stavbe ... »Brez besed sem,« je povedala ena od obiskovalk Božične bajke Slovenije. »Gaj je lep že sam po sebi, to pa je nekaj posebej čudovitega, enkratnega,« se je navdušil obiskovalec skupaj s svojima otrokoma. Takšnih bo do 7. januarja, do zaprtja mozirske božične bajke, še kar nekaj. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Na odprtju prve Božične bajke Slovenije se je zbralo veliko udeležencev. BOŽIČNA BAJKA 31 Z mozirsko božično deželo imajo velike načrte. f- ч TT ^ . r. .X ..Tli. .- t*f i;- ■ •• v * T. , V' - •• Џг , ,• 4i ki4r H ^ * < •." H * V. ' * i. f.^v bf : ; I F - fc t • p . ' «I •• * .« t y - 1 Et-- ■ Kulturni program kot uvod v slovesno prižiganje luči Božične bajke Slovenije fp 'h-' , ' ' 4-v 32 ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN ck » Posesa» шцт # 4i - 4Ш: - t Ш ' Vf ■ ■ifc f.'l* Človeško srce hrepeni po prijaznem in očarljivem, hlepi po lepoti in dotikih nežnosti, si kdaj zaželi sanj in včasih pravljičnosti. Po celoletnem naprezanju in izpolnjevanju vsakodnevnih obveznosti mu omogočimo, da pride v predbožičnem času in pred novim letom tja, kjer se bo napilo očarljivih lepot in imelo prosto pot pri prejemanju najtoplejših predprazničnih občutkov. Tudi letos, in sicer že drugič, bodo v Vojniku v okolici župnijske cerkve podobe svete družine v jaslicah, zadišalo bo božično kadilo in ubrani glasovi bodo peli ter igrali angelske melodije tako v Jerne-jevem domu kot tudi v cerkvi. Ponovno bo poseben prostor pod šotorom namenjen našim najzvestejšim čutom, ki še posebej pred prazniki pričakujejo tankočutne potešitve. Priznavajo nam, da je ta podoba Božičnega Vojnika najbolj domača in v srce segajoča sli- ka prazničnega vzdušja v naši domovini. Morda je to zato, ker so vsi snovalci in ustvarjalci skupaj z Občino Vojnik in s Turističnim društvom Vojnik v to dogajanje položili svojo iskrenost in preprostost, svojo delavnost in ustvarjalnost. V dogajanje Božičnega Vojnika so vključeni mnogi domačini in gostje, ki bodo letos tri ulice spremenili v podobo raja, blaženosti in pravljičnih lučk. Celotno dogajanje nam bo glasno govorilo v tihoti lepega. Božični Vojnik nam bo ponudil vse tisto, kar nam je med letom odmaknjeno zaradi hitenja v prizadevanju za vsakdanji kruh. Obiščite nas od 11. decembra in vse do novega leta. In če boste takrat pogledali v nebo, vam bo zvezda repatica zagotovo pokazala pot proti Božičnemu Vojniku. »Kjer boste našli dete, v jasli položeno, in veliko praznično veselje,« pravi Benedikt Poder-gajs, predstavnik TD Vojnik in Občine Vojnik. Razstava več kot devetdesetih jaslic Iz preproste besede je nastal Božični Vojnik in čustva so tista, ki so napolnila marsikatero srce ter ga prepričala, da je pomembno sodelovati in ustvarjati. Letos so organizatorji pripravili več kot šestdeset zunanjih in več kot trideset notranjih jaslic. Poleg v Preložnikovi in Škoflekovi ulici bodo zunanje jaslice razstavljene tudi v Žlavsovi ulici. Notranje jaslice bodo razstavljene v Jernejevem domu in župnijski cerkvi sv. Jerneja. Razstava b o na ogled od 11. decembra do 6. januarja. џ- Jm Praznična tržnica in okrepčevalnica Božični Vojnik 2016 Odprtje Božičnega Vojnika bo na Praznična ponudba pod prireditvenim šotorom bo od 11. do 30. decembra med 16. in 20. uro. Več informacij na bozicnivojnik.si. ekipa naše medijske hiše, ki bo poskrbela za to, da si boste kakšen lep trenutek zapomnili tudi po našem daril- џ? ■> g S Ш Л 4 i i ^ ® Kotiček za najmlajše Otroški kotiček s programom bo ob prireditvenem šotoru. Zanj bo skrbela turistična kmetija Župnek, in sicer 11., 15., 16., 17., 18., 22., 26., 27., 28., 29. in 30. decembra od 16. do 20. ure. Otroci bodo lahko jezdili ponije, spoznali prebivalce kmetije Župnek, na senu najmlajše čaka pravljična dogodivščina, pod otroškim šotorom pa bo otroke pričakalo tudi kraljestvo dobrot. KOLO SREČE 33 Le kje se bo ustavilo? Še malo, še malo Miklavžev sejem je v šentjurski Zgornji trg prinesel predpraznično vzdušje. V Rudolfovem objemu je vedno toplo. Miklavžu pomagal tudi jelenček Rudolf Na Miklavževem sejmu v Šentjurju prvo decembrsko srečanje naše medijske hiše z bralci in s poslušalci - Jelenček Rudolf delil objeme in nagrade Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija v šentjurskem Zgornjem trgu so že osmo leto zapored zapolnile stojnice s pisano predpraznično ponudbo. Zbirko predmetov, ki nastajajo v domačih tradicionalnih delavnicah ter ob odkrivanju osebne ustvarjalnosti in poslovne žilice, lahko najdemo samo ob takšnih priložnostih. In ob takšnih priložnostih dobri možje napolnijo svoje košare, znanci in prijatelji skupaj spijejo kozarec kuhanega vina, jelenček Rudolf pa naredi tisto, na kar čaka celo leto - objame prijatelje Novega tednika in Radia Celje. December po pravilu diši po cimetu, klinčkih in medu. Šentjurske stojnice niso bile nobena izjema. Še posebej tiste, ki so se šibile pod gorami piškotov, me-denjakov in drugih dobrot. Če se vam zdijo medenjaki dolgočasni, je to samo zato, ker ste svoji domišljiji porezali krila. Zakaj le ne bi mogli biti iz kakšne posebne vrste moke, z dodatkom takšnih in drugačnih začimb, s pomarančo ali z ingver-jem, pomočeni v čokolado in kokos? Vse, kar je za te praznične piškote nujno, je med. V sobotnem mrzlem popoldnevu smo bacile od- ganjali tudi z medenim likerjem. Verjetno ste tudi vi vse življenje živeli v zmoti. Medica je v bistvu narejena iz medu in vina, ne pa iz žganja. A ko človeka res zazebe v podplate, se s teorijo še komaj kaj ukvarja. Naš decembrski spremljevalec jelenček Rudolf je tokrat pomagal nositi Miklavževo pošto. Namesto v žakelj je najlepše nagrade obesil na kolo sreče. Ne glede na to, kako se je zavrtelo, ni od njega nihče odšel praznih rok. Nenazadnje je topel objem včasih največje darilo. StO, foto: GrupA Brez medenjakov v decembru ne gre. Začinimo okrasimo jih na tisoč in en način. Tudi pesem in glasba nista manjkali. Po otroški predstavi sta se med množico sprehodila tudi sv. Miklavž in njegov angelček. 34 ZA ZDRAVJE Pozimi ne pozabite na fizično aktivnost December je mesec, ko veliko ljudi pozabi na rekreacijo, veliko pa si jih tik pred novim letom zada cilje, povezane z boljšim počutjem. Toda vadba in rekreacija sta pomembni celo leto, saj vplivata na boljše zdravje. Ne glede na krajše dni in nizke temperature zimski meseci ponujajo ogromno možnosti, kako poskrbeti za zdravo telo s primerno vadbo. Pri tem je pomembno naslednje: oseba mora vedeti, kaj želi z vadbo doseči, izbrati mora pravilno vadbo in izdelati pravilen načrt. Ljudje smo takšni, da bi radi vse na hitro, tudi na področju rekreacije. Zaradi sodobnega tempa življenja in obveznosti nimamo veliko časa, zato si pogosto izberemo napačno vadbo, ki je morebiti tudi ne izvajamo s pravilno tehniko oziroma jo izvajamo s slabo opremo. Zato smo s pomočjo predsednika Športno-rekreativnega kluba Celje Sandija Ivan-čiča zbrali nekaj pomembnih nasvetov, kako se odločiti pravilno, da bomo svoje telo vzdrževali v dobri kondiciji tudi v zimskih mesecih. »Na začetku vadbe je treba postaviti cilje. Vedeti je treba, kaj od vadbe pričakujemo. Vaditelj postane mentor posamezniku. Ljudje se še vedno največkrat odločajo in vadijo samostojno, a v današnji poplavi informacij na spletu je več kot 90 odstotkov informacij napačnih. Naloga mentorja je spremljati posameznika, z njim določiti cilj vadbe, vadečega pravočasno umiriti, predvsem začetnike, ki se jim zdi, da premalo delajo. Začetniki se ne zavedajo, da se izčrpajo, kar vodi v utrujenost in večjo možnost prekinitve vadbe. Mentor mora znati spodbujati, svetovati tudi glede prehrane in nujnosti počitka. Skupek vsega tega mentorstva pripomore, da se oseba dolgoročno ukvarja z rekreacijo. Razlika med rekreacijo in vrhunskim športom je, da je rekreacija vseživljenjska,« pravi predsednik Športno-rekreativnega kluba Celje Sandi Ivančič. Priporočljivo je, da vsako vadbo ir hMm V—obliko rekreacije izberemo na podlagi zdravstvenega stanja in da pred izbiro opravimo zdravstveni pregled, saj bodo tako tudi vaditelj, trener ali mentor znali ustrezno svetovati, katera vadba je za koga najbolj primerna. S pravilno izbiro vadbe se izognemo negativnim stranskim učinkom ali poškodbam. Vsaki vadbi lahko dodamo vadbo za moč. Vsak mentor to dobro ve. Tisti, ki imajo radi tek, lahko v sklopu vadbe opravijo tudi vaje za moč. S starostjo bi morali opravljati ravno več vadb za moč telesa. Tisti, ki se v zimskih mesecih odločijo za vadbo v fitnesu, naj poleg tega opravljajo še vadbo za vzdržljivost, vendar sproščeno. Na primer kolesarjenje. V kakšnem razmerju se fitnes in vzdržljivostna vadba opravljata, je odvisno od posameznika, želja in ciljev. V zimskih časih so za ženske primerne predvsem aerobne vaje, priljubljen je tudi pilates. Za te vaje je značilno, da deluje celotno telo in da so dokaj enostavne. Dobro vplivajo na telo, ki je ves čas aktivno, in še dobra preventiva so pred prehladi. Dobra izbira v zimskem času so tudi različne moštvene igre. Na tem področju je na Celjskem ogromno ponudb. Potrebujemo le voljo. Poleg dobrega učinka za telo sta pozitivni posledici tega tudi druženje in sprostitev. L liv" Tisti, ki redno tečejo, lahko to počnejo tudi v zimskem času. Najbolje zunaj. Vsaka ura dnevne svetlobe šteje dvojno za zdravje, pravi Ivančič. Vitamin D, ki ga človek v telo dobi tudi s sončnimi žarki, je zelo pomemben. Če ga primanjkuje, je tudi človekovo počutje slabše. Predvsem pozimi je izredno priporočljivo plavanje. To blagodejno vpliva na cdoten organizem. Znaho je, oteje zelo dobrp za tiste, ki ima^ težave s/rbtenico. Vadba ni le vaja, ampak tudi ogrevanje pred vadbo in raztezanje po njej. Tudi za to si je treba vzeti čas. S pravilnim ogrevanjem raztezanjem namreč zmanjšamo možnosj poškodb. OSTEOP ATSKA-K1 ROPRAKTIČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey- DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1N.ANDREJ@GMA1L.COM NASVET TEDNIKOVEGA ZDRAVNIKA »Poskrbite za vsaj eno uro fizične aktivnosti tri- do štirikrat na teden. Prav tako je zelo priporočljivo izbrati raznovrstno vadbo. Če ste že leta in leta navajeni na eno obliko športa ali rekreacije, se ne bojte spoznati novih oblik vadb. To vse krepi človeka. Ne le telo, ampak tudi duha. Saj veste: zdrav duh v zdravem telesu!« KULINARIKA Mokri domači prijatelj Preden sem se lotila podviga s potico, sem želela preizkusiti, kako se posodici obneseta tudi pri peki drugega peciva. Odločila sem se za mokrega domačega prijatelja. 35 EVINA KUH'NA Najprej sem 12 dag masla penasto umešala in dodala 8 dag sladkorja, penasti zmesi pa sem na koncu dodala še 3 rumenjake. V nadaljevanju sem na drobno narezala 15 dag orehov in 10 dag mešane (temne in mlečne) čokolade. Orehom in čokoladi sem dodala še rozine, ki sem jih prejšnji večer namočila v rumu, vse skupaj pa sem postopno vmešala v penasto zmes. Tik prej ciljem sem beljake ki so ostali, zmešala v sneg. Sneg sem umešala v maso, nazadnje pa sem dodala še 10 dag moke in polovico pecilnega praška. I Prelomna točka v amaterski kuharski karieri Do zdaj sem med kuhanjem za Evino kuh'no že »pobarvala« nekaj sten, prismodila meso in na celi črti pogrnila pri pripravi svaljkov iz sladkega krompirja. A pri vsaki kuhi sem se veliko naučila. Skrajni čas je torej že bil, da se preizkusim v peki potice. V omari sta že nekaj časa neučakano »sedela« Boscheva modelčka za mini potico. Z nekaj strahu, kako se obneseta in kako dobro prenašata neizkušene pekovske roke, sem se odločila, da ju bom preizkusila za peko potice in mokrega domačega prijatelja. Želela sem pripraviti lično pecivo, primerno za praznični decembrski čas. Izgovorov je torej zmanjkalo in odločila sem se, da se bom soočila s prelomno točko vsake gospodinje - s peko potice. Da je bila primerna tudi za tiste, ki imajo kakršnekoli želodčne težave in jim zato orehi ne ustrezajo, sem jo pripravila z lešnikovim nadevom. ehod med trgovskimi policami Tokrat sem nakupovala za dve sladici, in sicer za potico in mokrega domačega prijatelja. Potrebovala sem sladkor, moko, mleko, rum, lešnike, orehe, rozine, limono, maslo, jajca, čokolado, pecilni prašek, kvas in nekaj soli. Ključna pripomočka pri peki sta tokrat bila Boscheva modelčka za mini potičko. Boscheve posodice Sama sem oba modelčka namazala z maslom, stene »oblekla« z drobtinami in vanju nalila pripravljeno maso. Pekla sem na 180 Kadar preizkušam svoje novo »orožje«, mi vedno utrip nekoliko stopinjah približno 45 minut, z noževo konico pa sem preverila, naraste. Odkar sem obljubila, da bom vsako svojo polomijo tudi če je pecivo pečeno. objavila, je ta strah še nekoliko večji. A če se boste odločili za Modelčka s pecivom sem obrnila, domači prijatelj pa je v mojih Boscheve modelčke, vam zagotavljam, da je strah odveč. rokah ostal kot za šalo. Brez vsakega prijemanja. Lešnikova Lešnikov nadev Najprej sem natehtala 25 dag moke, ki sem jo presejala in ji dodala žličko soli. Od tega sem žlico moke (brez soli) dodala toplemu mleku (na začetku odmerimo 1,5 dl, nato pa ga nekaj porabimo tukaj, nekaj v nadaljevanju), ki sem mu dodala še žlico sladkorja in 2 dag svežega kvasa in počakala, da je ta vzhajal. Natehtala sem 40 g masla, mu dodala prav toliko sladkorja in prilila preostanek mleka (približno polovico, ki je ostala od prej) ter vse skupaj stopila. Moki sem dodala naribano limonino lupinico. Na sredino prej natehtane moke sem naredila luknjo in vanjo dodala pripravljen kvas, stopljeno maslo s sladkorjem in mlekom ter 3 rumenjake in rum. Vse skupaj sem pustila gnesti tako dolgo, da se je testo povsem odlepilo od sten posode. Nato sem ga prekrila s kuhinjsko krpo in pustila vzhajati. 1,5 dl mleka sem segrela, mu dodala malo masla in zmes pre-lila čez 30dag lešnikov. Namig: navadno je za nadev potrebno toliko lešnikov (ali orehov), kolikor je moke. Ker imam sama rada bolj »črno« potico, sem jih uporabila še nekoliko več. Nadevu sem dodala sladkor (po okusu), cimet, sneg enega beljaka ter sok pomaranče. Silikonsko podlago za testo sem pomokala, testo razvaljala, ga premazala z nadevom, zvila, in ga odrezala na dolžino modelčka. Namig: ko testo zvijete in ga odrežete, skrajna roba testa stisnite skupaj in tako poskrbite, da nadev med peko ne bo povsod drugje kot v potici. Peka potice je nekoliko bolj zapletena, a izvedljiva; domači prijatelj je pripravljen zelo hit^ pri dodatkih pa dopušča nekaj izvirnosti. Tako mokri domači prijatelj kot potica sta preprosto nepogrešljiva v času praznikov. Ker mi je pred peko ostalo nekaj testa za potico, sem ga dodala še v manjši silikonski modelček. 36 MIKLAVŽEVANJA »Bodite drug z drugim dobri in svet bo lepši« Tradicionalni obisk sv. Miklavža v župniji sv. Duha v Celju Minulo nedeljo je sv. Miklavž v tej celjski župniji obiskal in obdaroval 230 otrok in članov skupine Vera in luč. Pri organizaciji tako številnega miklavževanja so pomagali mladi župnijski animatorji, ki jih vodi Sabina Mulej s ka-tehistinjo Marinko Kralj. Na začetku veselega in pričakovanja polnega dogodka so otroci iz župnijskega pevskega zbora Otroci sonca zaigrali kratko igro o tem, kako je nek fantič sv. Miklavžu poleg pisma poslal paket. Trem angelčkom se je zdelo to, da je sv. Miklavž poleg pisma dobil od nekoga še paket, skrajno nenavadno. Otroci v svojih pismih namreč običajno pišejo, kaj si želijo. Vse tri angel- čke je premagala radovednost in so najprej odprli pismo. Prebrali so, kako fantič piše sv. Miklavžu, da si letos ne želi ničesar drugega kot to, da sv. Miklavž njegovo darilo posreduje tistemu otroku, ki ga potrebuje. Medtem ko so pokukali še v škatlo in odkrili lep avtomobil, je v cerkev stopil sv. Miklavž s spremstvom angelov. »Bodite drug z drugim dobri in bo svet lepši,« je bilo to nedeljo bistveno sporočilo moža, ki otrokom in odraslim po vsem svetu predstavlja zgled dobrih del. Ob nedeljskem miklavže-vanju je domači župnik mag. Srečko Hren poudaril, »da sv. Miklavž živi med nami tudi danes, in sicer z dobroto, ki jo lahko delimo. Je torej nekaj, kar ne umre, ampak se duhovno prenaša naprej«. Pri tem nas spodbuja, naj Miklavževa dobrota spodbudi tudi našo dobroto: »Tako kot velja, da lepa beseda lepo mesto najde, tudi dobrota dobroto najde.« MRL, foto: GrupA Pevski zborček Otroci sonca, ki ga vodi Mojca Pirh, s kitaro in klaviaturami pa spremlja Ko so se med obiskov; njen mož Sergej, je nepogrešljiv pri številnih dogodkih v župniji. bolj stisnili k staršem. Miklavževanje na Krekovem trgu Množica mladih obiskovalcev Ц V knežjem mestu je bilo tradicionalno veliko miklavževanje s simbolično obdaritvijo na Krekovem trgu, osrednjem prizorišču Pravljičnega Celja. Pred velikim odrom, na katerem je nastopila Alenka Kolman s svojo Glasbeno deželo, je prihod Miklavža pričakala množica predvsem mlajših obiskovalcev. Miklavževanje je pripravil zavod Celeia. RG, foto: GrupA Med obiskovalci je bilo seveda največ otrok, ki so v spremstvu staršev nestrpno pričakovali prihod Miklavža. MIKLAVŽE VAN J A 37 ilce pomešali parklji, so se otroci še Cerkev sv. Duha je bila polna otrok, staršev in starih staršev. In če je otroke pogled naprej, proti angelom in Miklavžu, navdajal z upanjem in veseljem, jih je pogled na stran ali nazaj, kjer so postavali parklji, plašil. Otroci so bili na prireditvi predvsem veseli Miklavževih simboličnih daril. Шв^^ШКШ M I 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Celjski strop -evropska mojstrovina (6) Latinci in Trojanci Ob branju Vergila sledimo dogajanju na grafični upodobitvi Italijana Antonia Tempeste iz leta 1591. Jedkanica kaže bitko med Latinci in Trojanci, ki je nastala kot enoten motiv. Pri celjski izvedbi je najbolj očitna delitev bitke na dve ločeni polji. Na stropnih slikah se pojavi »strah pred praznim prostorom«, saj za- radi motivov ob skrajnem spodnjem in zgornjem robu nebo skoraj izgine, nekatere figure pa so povečane in potisnjene v ospredje dogajanja. V ospredju enega polja je razgibana kompozicija s prepletenimi človeškimi in konjskimi figurami. Upodobljen je trenutek premaganega konjenika; konj, ki se ranjen zvija na tleh, je umeščen ob skrajni spodnji rob. Srdit boj v ozadju se odvija ob skrajnem www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje zgornjem robu in ustvarja dodatno napetost. Smrt Kamile Stele je motiv zmotno najprej poimenoval Smrt junaka Kamila. Šele leta 1981 je umetnostna zgodovinarka Milena Moškon v ženski z rdečim krilom, ki vleče rjavega konja z jezdecem za vajeti, prepoznala Vergilovo bojevnico Kamilo. Njeno smrt predstavi enajsti spev Vergilove Eneide, ki pravi: Bitka med Latinci in Trojanci (detajl Celjskega stropa, foto: Tomaž Lauko) » ... skoz celo je vojsko gnala jo ženska pohlepnost po zlatu in plenu orožja. Slednjič pa Aru-nus ugodno priložnost pograbi in vrže kopje iz skrite zasede ter moli in prosi bogove ( ...). Brž ko mu torej po zraku zažvižga zalučano kopje, Volski so vsi obrnili pogled na svojo kraljico. Ona pa nič se ne meni za zrak in za kopje, ki žvižga v njem proti njej, dokler ne za- bode se v gole ji prsi, potlej pa, z viška zalučano, kri ji izpije.« Se nadaljuje . GABRIJELA KOVAČIČ, Pokrajinski muzej Celje Robert Galbraith: Po poti zla Kriminalka, zaradi katere boste nekaj dni manj spali Kot srednješolka sem bila navdušena nad kri-minalkami britanske pisateljice Minette Walters, nato nad kriminalno serijo Umori na podeželju. Takrat sem si postavila merilo, da če bom že brala ali gledala krimi-nalko, naj bo britanskega izvora. J. K. Rowling je to prepričanje samo še utrdila. J. K. Rowling je verjetno trenutno najbolj znana in zagotovo najbogatejša pisateljica na svetu. S čarovniško serijo knjig o Harryju Potterju je namreč dosegla svetovno prepoznavnost in stopila v klub milijarderjev. Dokazala je, da je v njenem pisanju nekaj magičnega, kar osvoji mladostnike in tudi starejše. A vedno se je želela dokazati tudi v drugih žanrih. Da ne bi njeno znano ime vplivalo na ocenjevanje kritikov in bralcev, se je odločila, da bo za pisanje detektivske literature izbrala psevdonim Robert Gal-braith. S pisanjem takšne literature se je želela vrniti na začetek svoje pisateljske kariere. A majhna neprevidnost odvetniške pisarne, ki jo je zastopala, jo je izdala in kmalu po izidu knjige se je vedelo, kdo je skrivnostna oseba, ki je napisala prvo delo detektivske serije. Da se je prodaja knjige drastično povzpela, verjetno ni treba posebej omeniti. V slovenščini smo pred mesecema dobili prevod njene tretje knjige o detektivu Cormoranu Striku, postavnem moškem z nožno protezo. V prvi knjigi Klic kukavice detektiv v svoji majhni detektivski agenciji zaposli honorarno sodelavko, bolj tajnico kot detektivsko pomočnico Robin Ellacott. Ker se izkaže za več kot samo tajnico, mu pomaga pri njegovih podvigih. V tokratnem zapletu, v tretji knjigi, ki ima naslov Po poti zla, ima Robin sploh posebno vlogo. V pisarno namreč dobi pošiljko, skrivnostni paket, v katerem je odrezana noga neznane ženske. Cormoran je prepričan, da so z zločinom lahko povezani štirje ljudje iz njegove preteklosti, ki bi bili sposobni tako krutega zločina. Iskanje morilca se razvija v različne smeri. Najprej na eni strani policijska preiskava, ki nakazuje, da bi lahko bil morilec nekdo po njihovih izsledkih, a Cormoranov občutek meni drugače. Poleg tega v akcijo stopi tudi Robin, ki se izkaže z odličnim znanjem samoobrambe. Podobno kot celotna zgodba je ves čas napeto tudi med detektivom in pomočnico. Zaradi odnosa »všečsimiaboljedane« je bralec ves čas na trnih, ali se bo do konca knjige poleg razjasnitve, kdo je morilec, razvil tudi nov odnos? Robin je namreč zaročena in tik pred poroko, Coromoran pa v razmerju z bogato lepotico. BGO O avtorici: Britanska pisateljica J. K. Rowling (s psevdonimom Robert Galbraith) je bila rojena leta 1965. Serijo knjig o čarovniku Harryju Potterju je začela pisati kot brezposelna mati samohranilka v Edinburghu na Škotskem. Prejemala je socialno podporo in pisala v kavarni, ker ni imela denarja za ogrevanje stanovanja. Prvi del serije z naslovom Harry Potter in kamen modrosti je izšel leta 1997, idejo zanj naj bi dobila na vlaku iz Manchestra v London. Okrajšavo J. K. ji je založnik predlagal zato, ker je ocenil, da bi mlade fante, ki naj bi jim bil roman v prvi vrsti namenjen, utegnilo odvrniti, da je njegova avtorica ženska. Seveda se je zmotil, saj je zdaj Rowlingova ena najbogatejših žensk na svetu. Pred serijo kriminalnih zgodb je objavila tudi roman Nadomestne volitve. ALBUM S CELJSKEGA Družina Gradt iz Jurkloštra okoli leta 1900 Alesi je bil po rodu iz Ploeštija v Romuniji in je pred prihodom v Celje delal pri fotografih v Bukarešti, Istanbulu in Smirni. 8. maja 1895 je zaprosil mestno občino, če mu dovoli postaviti fotografski atelje iz lesene konstrukcije in lepenke, velik devet metrov, širok tri metre in visok 2,5 metra, vendar je bila prošnja zavrnjena. V časopisu zasledimo Alesija, ko se je zahvalil javnosti ob smrti Therese Alesi, ki je umrla 9. marca 1898. Dejavnost Alesija kot fotografa v Celju je prenehala 26. marca 1907, kar je razvidno iz uradne zabeležke na mestnem uradu. Ohranili so se njegovi elegantni vizitni in kabinetni portreti. Na začetku je uporabljal beljeno podlago, konec devetdesetih let pa vedno bolj priljubljeno temnejše ozadje. Fotografski papir je temnejši in ima žametni podton v temno rjavi barvi, zato so njegove fotografije še vedno dobro ohranjene in tudi jasne. Podobno kot Walsa se je tudi Alesi podredil modnim trendom in atelje opremil z romantičnimi kotički, kar pa le škodi njegovim sicer dobrim fotografijam, ki jim ne manjka poglobljene osebne note. Uporabljen vir: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja, Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, 2009, str. 29; Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; Info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik; Vir: http://www.kamra.si Foto: Alfred Alesi. Fotografija je bila izdelana v kabinetnem formatu (17 cm x 11,1 cm), hrani jo Pokrajinski muzej Celje. BRALCI POROČEVALCI 39 Železna Veronika in Franc Majer Redki so zakonski pari, ki dočakajo 65-letnico poroke, se pravi, železno poroko. To čast in veselje sta doživela 84-letna Veronika in 88-letni Franc Majer s Pernovega v žalski občini. Ta lep jubilej sta proslavila v krogu družine in prijateljev. Veronika se je rodila v Pongracu v številni Zorkovi družini štirih bratov in sestre. Kot mladenka se je z družino preselila v Kačji Dol, prav tam pa se je leta 1928 rodil Franc v družini treh sester in dveh bratov. Zagotovo je bilo tako dovolj priložnosti, da sta se Veronika in Franc spoznala, se zaljubila in pred 65 leti poročila. Družino sta začela ustvarjati na majhni kmetiji, ki je leta 1960 pogorela, tako da se je družina leta l962 ustalila v Per-novem. Slavljenca imata sina Vlada, ki s svojo družino živi na domu, in hčeri Majdo ter Melito. Sicer pa imata tudi sedem vnukov in pet pravnukov. Jubilanta sta se ob tej priložnosti zahvalila vsem svojim potomcem, oče Franc pa še posebej snahi Brigiti, za katero pravi, da ga je po hudi bolezni pred letom ponovno prebudila v življenje. Sicer pa je družina zelo povezana, navajena živeti v spoštovanju, ljubezni in medseboj- nem poštenju. Tega sta jo naučila slavljenca, za kar so jima vsi njuni še posebej hvaležni. TONE TAVČAR Večer partizanskih pesmi na Uršuli Člani Planinskega društva Dramlje z Marjetko Popovski na odru po prireditvi Srebrni jubilej Finere Pred nedavnim je svoj 25. jubilej proslavila Finera, ki je v tem času postala sinonim za kakovostne storitve računovodstva in davčnega svetovanja. Dogodka se je udeležilo več kot 70 poslovnih partnerjev. Po uvodnem pozdravu Rosane Dražnik iz Finere je direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak predstavil gospodarske sliko v regiji. Katja Dražnik je zbrane popeljala skozi 25 let Finere in predala besedo strokovnim sodelavcem, ki so se najprej posvetili davčni tematiki. Mag. Ivan Simič je opozoril, da bo slovenska finančna uprava v letu 2017 dobila veliko novih podatkov o transakcijskih računih Slovencev v tujini ter kakšne so lahko posledice tega. Mag. Rosana Dražnik je preletela novosti na področju DDV in DDPO, davčni del s predstavitvijo novosti na področju dohodnine pa je zaključila Petra Mlakar. Vsi prisotni so se poslovili z obljubo, da se bodo vsekakor spet zbrali ob abrahamu Finere. Promocijsko besedilo V planinski postojanki na Uršuli nad Dramljami je v soboto 18. novembra, prešerno odmevala partizanska pesem. Organizatorja Sekcija za zgodovino pri ŠDŠ in Planinsko društvo Dramlje sta v goste povabila Marjetko Popovski iz Izole, priljubljeno pevko, ki ohranja ljudske in partizanske pesmi. Marjetka rada pove, da so partizanske pesmi živi dokumenti, ki se ne smejo pozabiti in jih je treba prepevati, saj so posebna vrednota NOB. Približno petdeset obiskovalcev večera ji je z veseljem prisluhnilo in z njo skupaj tudi zapelo. Marjetka nam je s svojo pozitivno energijo, primorskim temperamentom in pristno izvedbo pesmi pričarala nepozaben dogodek, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Organizatorji smo tudi poskrbeli za okrasitev prostora po zgledu medvojnih mitingov; oder sta krasili dve smreki, okrašeni z bršljanom, okrasili smo tudi stene, okna in oboke vrat, tako da je bilo tudi zaradi tega vzdušje še bolj izrazito. V sklopu odra je bil tudi transparent z napisom »Naj živi partizanska pesem« in v Dramljah se bomo tega držali tudi v prihodnje; da domoljubna partizanska pesem nikoli ne bi zamrla. PRIMOŽ LAUBIČ MESTNA OBČINA CELJE OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2017 zaslužnim občanom, drugim posameznikom in podjetjem, zavodom, društvom, skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam (v nadaljevanju: skupina) za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo Celja. Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 125/04, 08/12 in 81/13) Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje 1. NAZIV ČASTNI MEŠČAN, ki ga lahko prejme posameznik za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma in v tujini. 2. ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI CELJSKI GRB, ki ga lahko prejme posameznik ali skupina in sicer: ZLATI CELJSKI GRB za izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Mestne občine Celje ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. SREBRNI CELJSKI GRB za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. BRONASTI CELJSKI GRB za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. 3. KRISTALNI CELJSKI GRB, za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov, ki so v letu 2016 pridobili najmanj sedmo raven izobrazbe in katerih povprečna ocena v celotnem študijskem obdobju je 9.00 in več. Kristalni celjski grb lahko prejme posameznik s stalnim prebivališčem v Celju samo enkrat. POBUDE ZA PODELITEV PRIZNANJ LAHKO PODAJO POSAMEZNIKI, DRUŽBE, ZAVODI, POLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI, DRUŠTVA TER ORGANI LOKALNE SKUPNOSTI. Pobude za podelitev naziva častni meščan Celja, zlatega, srebrnega in bronastega celjskega grba morajo biti predložene v pisni obliki in morajo vsebovati naslednje dokumente in priloge: 1. splošne podatke o pobudniku, 2. predstavitvene podatke o kandidatu, 3. vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, 4. utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, 5. dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, 6. podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno. Pobuda za podelitev kristalnega celjskega grba mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati naslednje dokumente in priloge: 1. splošne podatke o pobudniku, 2. podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), 3. overjeno potrdilo o končani izobrazbi, 4. potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z oceno diplome, 5. potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje, 6. naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje, 7. datum pobude. Pisna pobuda mora vsebovati datum pobude in podpis pobudnika. Pisna pobuda je popolna, če vsebuje vse zahtevane dokumente in priloge. Pisne pobude pošljite na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, v zaprti kuverti z oznako »razpis za podelitev priznanj v letu 2017« in v word-ovi različici na elektronski naslov: mestna.obcina.celje@celje.si. Rok za oddajo pobud je do vključno torka, 31. januarja 2017. Komisija bo obravnavala le pravočasno prispele in popolne pobude. Prispele pobude za priznanja, razen za kristalni celjski grb, lahko komisija po lastni presoji prekvalificira. Komisija bo posredovala predlog prejemnikov priznanj Mestne občine Celje v letu 2017 v potrditev Mestnemu svetu Mestne občine Celje, prejemniki pa bodo priznanja prejeli na slavnostni prireditvi ob prazniku Mestne občine Celje 11. aprila 2017. MESTNA OBČINA CELJE KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE 40 BRALCI POROČEVALCI Prejemniki Prešernovih priznanj (arhiv GCC) — Л Prešernova priznanja za dijake GCC Gimnazija Celje - Center (GCC) se lahko pohvali z izjemno pestrim kulturnim življenjem. Dijaki in mentorji s svojim delom barvito dopolnjujejo šolski prostor, a tudi lokalno, nacionalno in mednarodno okolje. Za dosežke in uspehe na področju kulture je GCC kot edina srednja šola v Sloveniji v minulem šolskem letu prejela tudi laskavi naziv Kulturna šola 2015-2020, ki ga podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Vsako leto ob prazniku Prešernovega rojstva šola dijakom podeli Prešernova priznanja, na ta dan pa so razglašeni tudi zmagovalci šolskega literarnega natečaja za naj kratko zgodbo. Letos sta s svojimi literarnimi stvaritvami najbolj prepričala Ana Logar iz 3.i, ki je z zgodbo Nepremičninski agent posebne sorte osvojila nagrado strokovne komisije, in Aljaž Primožič iz 1.b, ki je s Pokopališčem sveta prepričal bralce šolskega spletnega časopisa Sledko. Prejemniki šolskih Prešernovih priznanj za leto 2016 so Samanta Kunšt, Anže Lečnik, Mateja Kužner Čelešnik, Ma- tevž Metulj, Barbara Tadina, Rebeka Kovše, Anže Primožič, Sanja Stropnik, Žiga Pinter, Miha Koren, Nace Delopst, Tjaša Lea Kosmatin, Dijana Stojančič, Klementina Krulec, Sara Brglez, Matej Fajs, Andrej Stanišič, Katarina Žurej, Ana-marija Založnik, Klementina Zavšek, Ana Golnar, Tilen Le-tner, Ana Kolšek Orlač, Jona Veber, Maja Apat, Luka Kuhar, Leja Lešnik, Barbara Lipnik, Marina Pevec, Lana Soklič, Daša Vinšek, Tadeja Novak in Monika Tajnik. Prireditev je sicer uvedla pestro decembrsko dogajanje na GCC. Že v soboto, 3. decembra, je šola ponovno gostila božično-novoletni bazar III. OŠ Celje s premiero projekta Božična pesem. Sledila sta dobrodelna Anina zvezdica, akcija izmenjave rabljenih oblačil in projekt MajhČilnice. 8. decembra bo v Narodnem domu ponovno zazvenel Miklavžev koncert z gosti iz III. OŠ, 16. decembra bodo glasbeniki z GCC nastopili v Vojniku, 21. decembra se bodo začeli dnevi obveznih izbirnih vsebin in veseli december, zvečer pa tudi druženje generacij v Celjskem mladinskem centru. Dijaki krožka GCC StartUp in šolskega spletnega časopisa Sledko bodo obeležili tudi mednarodni dan solidarnosti z božično večerjo za socialno ogrožene družine, športna dvorana GCC pa bo 20. decembra gostila tudi koncert Orkestra slovenske policije. GD Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Med obstoječimi in novimi naročniki bomo na valentinovo, 14. februarja, izžrebali prejemnike čudovitih nagrad: Kajuhovcem enajst zlatih priznanj V zadnjih dneh so dijaki I. gimnazije v Celju dosegli zavidljive uspehe, saj so osvojili eno prvo mesto, štiri druga mesta, enajst zlatih priznanj in štiri srebrna. Na državnem tekmovanju iz logike so osvojili osem zlatih priznanj: drugo mesto Luka Horjak in Klara Drofenik, tretje mesto David Opalič, peto mesto Ana Opalič, osmo mesto Matija Teršek, enajsto mesto Klemen Kolar, dvanajsto mesto Domen Goste in triindvajseto mesto Vita Komel. Štirje dijaki so osvojili srebrno priznanje. Na državnem tekmovanju iz poznavanja sladkorne bolezni so dijakinje Ana Trbovc, Tina Javršek in Lea Lešek Povšič osvojile zlato priznanje. V kvizu o generalu Maistru so Miha Mohorčič, Urh Ferlež in Jošt Yoshinaka Gerl osvojili prvo mesto. Poleg uspehov na državnih tekmovanjih so »kajuhovci« dokazali tudi, da so odlični debaterji. Ekipa Kajuh se je uvrstila na drugo mesto litijskega debatnega turnirja. V njej so tekmovale Maša Krajnc, ki je bila hkrati razglašena za drugo najboljšo govorko turnirja, Klementina Mur, ki je bila četrta najboljša govorka, in Anja Pavčnik, ki je že pri svojem prvem sodelovanju izkusila finalno debato. NP Naročam Novi tednik do preklica □ Plačilo v enkratnem znesku namesto^M^ evrov le 99 evrov za celo leto □ Plačilo v enkratnem znesku □ Mesečno plačilo namest^SKgvrov 9,50 evra le 49 evrov za pol leta Ime in priimek: E-poštni naslov: Datum rojstva: Podpis naročnika: Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladbo z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 1.12. 2016 do 31.1. 2017. Naslov, kraj: Telefonska številka: Datum: Ekipa, ki je zmagala na kvizu o generalu Maistru.: Jošt Yoshinaka Gerl, Urh Ferlež in Miha Mohorčič BRALCI POROČEVALCI 41 Za volani električnih avtomobilov V Šolskem centru Celje se že leta trudijo, da dijakom in profesorjem poleg rednega izobraževanja ponudijo kar največ možnosti osebnega in profesionalnega razvoja. Tako med drugim redno sodelujejo v evropskih, t. i. Erasmus projektih, v okviru katerih potekajo izmenjave z državami partnerkami v posameznem projektu. Dijaki in profesorji so v zadnjem času prepotovali že dobršen del Evrope (Italija, Romunija, Grčija, Turčija, Francija, Avstrija, Finska, Portugalska, Španija ...). Domov se vračajo polni vtisov in bogatejši za številna nova znanja. V zadnjih dveh mesecih so bili dijaki in profesorji Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje v okviru projekta Learning E-Mobility (Učeča se e-mobilnost ali skrajšano Lemo) na enotedenskih izmenjavah na Hrvaškem in Finskem. Projekt traja tri leta, v tem času pa vključeni spoznavajo prednosti in slabosti električnih vozil, pogoje za njihovo uporabo in predvsem pomen zelene tehnologije za našo prihodnost. Pomembna prednost projekta je tudi tesno sodelovanje izobraževalnih ustanov z gospodarstvom, ki dobi ustrezno izobražen kader, dijaki pa so z dodatnimi znanji konkurenčnejši na trgu. Pred kratkim so želeli pridobljena znanja deliti tudi s širšo javnostjo. V Centru varne vožnje na Ljubečni so zainteresiranim obiskovalcem najprej predstavili projekt Lemo in pomen tovrstne mobilnosti, nato pa jih povabili, da sami preizkusijo vožnjo z električnimi vozili. Navdušeni obiskovalci so se spoprijeli z volani električnih avtomobilov Tesla, VW E-Golf, BMW I3, Renault Zoe, Kangoo, Dacia Duster podjetij Selmar, A2S, Merkscha in Avtotehnika, navdušeno drveli z električnimi kolesi Bikeshopa in se preizkusili v upravljanju z električnimi ravnotežnostnimi »boardi« podjetja Plorer. ŠK K}er so zvezde doma Pomaqai-he nam obdariti otroke Рл [p iz socialno šibkih družin osnovnih sol in vrtcev celjske regije. Humanitarna društvo Enostavno po Humanitarna društvo Enostavna pamagam 42 VRTNARIMO Božična zvezda Vsako leto znova se nadejam, da mi bo uspel vrtnarski preboj z (žal) vsako leto novo božično zvezdo. Izjemno všeč mi je. Tista klasična, z rdečimi vrhnjimi listi, za katere sem vedno zmotno mislila, da so cvetovi. A tudi to zdaj že vem, da so cvetovi čisto na vrhu. Kot tudi vem, da jo moram prinesti iz vrtnarije domov zaščiteno pred mrazom, da nikakor ne smem kupiti takšne, ki je zavita v plastiko, da doma ne sme biti na prepihu, da ne sme biti izpostavljena neposrednemu soncu, da se listi ne smejo dotikati mrzlih okenskih šip, da ne sme biti ob radiatorju in da je ne smem preveč zalivati. Veliko vem. Vem, da veliko vem, a zakaj ne uspeva? Vsako leto jo kupim že v začetku adventa in prinesem domov, upoštevajoč, da se zunaj ne sme prehla-diti. Doma izberem najlepši okrasni lonček, kar jih premore moja »hoby« vrtnarska omara v delavnici. Preverim, ali je dovolj zalita, in ji izberem vsako leto drugo mesto. Ker sem vsakič prepričana, da je prejšnja neslavno propadla, ker ni bila na pravem položaju. Lani sem jo postavila na klubsko mizico v dnevni sobi. Priznam, takrat bi lahko propadla tudi zaradi užaljenosti. Moja mladež doma namreč prav to mizico pusti pospravljeno natančno minuto ali dve. Takoj zatem se že šibi pod otroškimi in mladinskimi knjigami, revijami, barbikami, konjički, tablicami, pametnimi telefoni, devedeji, skratka, tam v roku pol ure še sebe ne najdeš več. Seveda sem mizo pred postavitvijo lanske božične zvezde pospravila, počistila in potomcem zabičala, da mora tako ostati. No, saj je. Kot že napisano, kakšno minuto ali dve. Že čez kakšen teden so začeli odpadati spodnji listi. Ko ob prvem znaku rahlega zvijanja zelenega lista samo zaslutim, da se to ponovno dogaja, mi je jasno, da konec ni daleč. In res ni bil. Tako do božiča ponavadi pri nas ni več niti stebla, ker ga rdeča od jeze in sramu, da se je to ponovno zgodilo, odnesem na kompost. Vse do danes nisem ugotovila, kaj gre vedno znova narobe. Sem se pa sprijaznila z mislijo, da je božična zvezda pri meni res izrazito sezonska rastlina. No, roko na srce, še to ne. Morda, če imam veliko srečo, dvotedenska. Tako sem letos misel na nakup te meni ljube lončnice odložila vsaj do četrte adven-tne nedelje. Da bo vsaj za božič še vedno imela vse liste (in morda celo cvetove). Botanično ga ne uvrščamo med kaktuse, ampak med sočnice. To pomeni, da potrebuje več zalivanja kot običajni kaktusi, Cvetovi se razlikujejo po obliki in barvi. Najbolj zaželena je vijolična, sicer so značilne še rdeča, bela, oranžna in mešane barve. Listi so členkasti. Praznični lepotec Polepšajmo si bivalne prostore s cvetočim božičnim kaktusom Ob božični zvezdi je tudi božični kaktus tista rastlina, ki nezamenljivo zaznamuje adventni, božični in novoletni čas. V tem času ga ponujajo v vseh cvetličarnah in vrtnarijah. Za nasvete, kako ravnati z njim, potem ko ga prinesemo domov, smo se obrnili na Natašo Hribernik iz Cvetličarne in darilnega butika Nataša v Šentjurju. »Najprej bodite previdni no mesto, pri čemer ne sme že, ko ga nesete domov. Kupljenega naj vam zavijejo v papir, sicer ga mraz lahko poškoduje,« pravi Hriberni-kova. Doma ga postavimo na svetlo, a ne s soncem obsija- biti na prepihu. Previdnost velja tudi pri zalivanju. Če ga zalivamo preveč, mu cvetovi odpadejo. Enako radi odpadejo, če je prehladno. Ta lepotec ima v času cvetenja najraje temperaturo od 24 do 26 stopinj Celzija. A pre- vidno, nikar ga ne postavimo ob radiator. Božični kaktus gnojimo zgolj v času cvetenja, pri čemer uporabimo gnojilo za kaktuse. »Ko odcveti, ga ne zalivamo več toliko, saj zanj nastopi obdobje mirovanja. Tako bo povsem dovolj, da dobi toliko vode, da ga obdržimo pri življenju,« svetuje Hribernikova. Poleti ga presadimo. »Potrebuje substrat za kaktuse. Lahko ga zmešate tudi doma. Uporabite ilovico, kremenčev pesek in kompost.« Po presajanju ga postavimo v zunanji senčni prostor. Septembra ga začnemo ^ pripravljati na praznično cvetenje. »Prestavimo ga v hladnejši prostor s temperaturo od 12 do 16 stopinj Celzija, da požene popke. Oktobra ga ne zalivamo, da >nastavi< cvetove. Ko se ti pojavijo, ga prestavimo na toplo in začnemo normalno zalivati.« Poleti lahko vzgojimo tudi nove rastline iz potaknjencev. »Vejico božičnega kaktusa odtrgamo za tremi členki. Počakamo, da se rastlinski sok posuši, potem dva lista potaknemo v substrat in ne zalivamo preveč, sicer listi gnijejo,« pravi Hriber-nikova. MRL Setveni koledar Čas za presajanje je od 15. ves dan do 29. ob 4. uri. 4a . uri. V Cvetličarni in darilnem butiku Nataša v Šentjurju boste našli raznobarvne božične kaktuse, bogata je izbira božičnih zvezd in drugih prazničnih aranžmajev. 8. ČE l ist 9. PE l ist 10. SO l ist do 12. ure, od 13. ure plod 11. NE plod 12. PO l ist do 11. ure 13. TO od 14. ure korenina 14. SR korenina do 12. ure, od 13. ure cvet Podatki s o vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega pri- ročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. Nagradni natečaj Izbiramo najlepši adventni venček Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adven-tnim venčkom, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili. Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 22. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 19. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k -- sodelovanju! Nagrade podarja Trgovina OBI, Kidričeva ulica 32, 3000 Celje овх ŽIVALSKI SVET 43 Majdi Kosi in njeni psički Titi (levo) in Rhea. Majdi je že pred leti občini Celje predlagala gradnjo pasjega parka, a je dobila odgovor, da bi to za seboj potegnilo kar nekaj težav. V nekaterih drugih slovenskih mestih so takšen park medtem že dobili. Brez psov ne gre niti pri podjetniški ideji Celjanka Majdi Kosi sodeluje na platformi Adrifund z zamislijo o Pasjem kokosu Če je človek vse življenje na različne načine povezan s psi, je logično, da se mu nekega dne utrne zamisel, ki bi lahko bila nova podjetniška priložnost, povezana prav s kosmatinci. Celjanka Majdi Kosi je kinologinja, sicer članica Kinološkega društva reševalnih psov Celje, pred približno letom še zaposlena v Kinološki zvezi Slovenije, zdaj pa na lastni poti poskuša ljubiteljem psov približati kakovostne vsebine s pomočjo projekta Naravno zdrav pes. Na prvi slovenski platformi za množično financiranje Adrifund te dni predstavlja svojo idejo o Pasjem kokosu, novem inovativnem dodatku k prehrani psov, ki zelo dobro učinkuje na pse. »Kampanja traja do 19. decembra in je po dosedanjih odzivih na dobri poti, da doseže ciljni znesek,« pravi Majdi, ki ima bogate izkušnje z delom v »piarovstvu«. Zdaj skuša zbrati 800 evrov, ki jih bo namenila za tisk embalaže, predvsem pa želi, da bi novica o Pasjem kokosu dosegla čim več lastnikov psov. Gre za izdelek, ki nastaja v sodelovanju s celjsko ekipo podjetja Bufo eko. Pasji kokos na osnovi domačih težav Majdi ima dve psički: osemletno bokserko Titi in leto in pol staro nemško kratkodlako ptičarko Rheo. S Titi sta trenirali v okviru kinološkega društva reševalnih psov, a se je pri treh letih poškodovala. Natrgala si je vez in imela še kup drugih težav, zato se je kariera reševalke zanjo končala. Majdi je ob reševanju njenih težav začela spoznavati delovanje prehranskih dopolnil. »Pri psu se hitro vidi, če kaj deluje ali ne. Ugotovila sem, da je kokosovo olje zelo dobro v kozmetiki in prehrani ljudi, a tudi pri psih. Z dodatki je lahko odlično dopolnilo v prehrani ali kot mazilo.« Nastala je zamisel za Pasji kokos, narejen iz deviškega kokosovega olja z bio spiru-lino iz alg. »Veliko psov ima težave zaradi osiromašene hrane oziroma se posledice takšne prehrane pokažejo kasneje.« Lastniki lahko obogatijo obrok in vnesejo omega maščobne kisline na enostaven način, poleg tega je psom všeč okus kokosovega olja z dodatki. »Psički vsak večer stojita pred hladilnikom, da dobita svojo žlico.« Po dosedanjih odzivih je lahko zadovoljna. Predstavitev na platformi je Majdi videla kot možnost preverjanja ideje na trgu, s čimer lahko izdelek še dodela. Je pa to tudi širjenje zamisli, da lahko psu daš še kaj več, ne samo tisto, kar se da kupiti v trgovini, da sta pomembni tudi domača shramba in lekarna. Sprehajanje tujih, če ni domačega Njeno življenje je že od mladosti povezano s psi. Pri sedmih letih so ji straši ugodili in ji kupili psa, za katerega je zavzeto in z užitkom sama skrbela. Le med študijem v Ljubljani je morala preživeti brez svojega kosmatinca, a je ta primanjkljaj nadoknadila tako, da je sprehajala pse iz zavetišča. Takoj po vrnitvi v Celje in selitvi v svoje stanovanje je nabavila Titi, ki je bila tudi navdih za projekt sprehajanja psov tistih, ki tega sami niso zmogli. A se zadeva ni najbolj obnesla, saj se je izkazalo, da so stranke predvsem starejši, od katerih Majdi ni imela srca jemati denarja. Pa še enega psa so na ta račun dobili k hiši, saj neka gospa ni mogla več skrbeti zanj in so ga posvojili pri Kosijevih. Nato so jo povabili kot sodelavko v Kinološko zvezo Slovenije, kjer je bilo več dela s papirji kot z živalmi. Ves čas je razvijala svoje ideje in tako zasnovala tudi koncept Naravno zdrav pes, kjer s predavanji in z dogodki, na katerih sodelujejo različni strokovnjaki, osvešča in izobražuje ljudi. Od varstva do lastništva »Imam priložnost delati, kar mi je všeč, pri tem pa se prepletajo različne aktivnosti, ki imajo skupni imenovalec, to so psi,« je zadovoljna Majdi, ki lahko veliko časa preživi s svojima kosmatinkama in priznava, da je življenje s psom odgovorno, da pa se vse da, če si to res želiš. V njeni družini so vsi navezani na pse in ni težav. »To, da sin odrašča s psom, je najboljše, kar se mu »Nismo vsi Klemen Slakonja, ki je z izvrstno idejo in s svojo prepoznavnostjo navdušil množice in na platformi Adrifund zbral kar 31 tisoč evrov za snemanje video parodije o Trumpu, imamo pa vsi možnost za podporo, če v svojo idejo res verjamemo!« Živahna bokserka in malo bolj umirjena ptičarka sta skupaj idealen par. Pred leti so Titi zdravili z matičnimi celicami in bila je ena prvih strank slovenskega podjetja, ki se s tem ukvarja. Več kot 300 psov so v teh letih že pozdravili. »Po enem tednu od zdravljenja sklepa se je videlo, da psička ne šepa več, in po vseh teh letih je še vedno v redu,« pravi Majdi Kosi. je lahko zgodilo. Je pa res, da je težko, če je pes nevzgojen. Če tudi po rojstvu otroka ohrani vse prednosti, ki jih je prej imel, in so mu meje jasne, ni težav. Otroci in psi so lahko najboljši zavezniki.« Odkar je pri hiši Rhea, se lahko Majdi z njo spet bolj intenzivno ukvarja s treningi reševanja, kar si je želela ves čas po poškodbi bokser-ke. Vzrediteljica ptičarjev je imela leglo in ji je ponudila psa, a je Majdi menila, da še ni pravi čas. »Ko je šla na dopust, je prosila, da ji psič-ko čuvam za en mesec. To je bilo kar naporno, ker jo je bilo treba kot dva meseca staro voditi ven vsaki dve uri, mi pa živimo v desetem nadstropju bloka. Ampak je bila psička zelo pridna, kot bi hotela priti in ostati.« Psički sta zelo različni, Titi ima prevladujoč značaj, Rhea je bolj plašna in kot par se odlično ujemata. »Vsaka mi je dala tisto, kar sem potrebovala v določenem trenutku,« pravi Majdi in dodaja, da je v življenju pomembno, da ne potlačiš svojih želja. »Morda rezultati ne bodo vidni takoj, na daljši rok pa zagotovo bodo.« TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Na platformi se predstavljajo različni projekti, ki za zagon potrebujejo denarna sredstva. Avtorji projektov določijo svoj ciljni znesek in v kolikšnem času ga bodo poskušali zbrati. Če ga v tem roku zberejo ali presežejo, ga dobijo po zaključku svoje spletne kampanje, če cilja ne dosežejo, zbrani denar vrnejo podpornikom. V zameno za prispevke dobijo podporniki različne nagrade, ki jim jih obljubijo avtorji posameznega projekta. »Če je pes vzgojen, z njim ni težav,« pravi Majdi Kosi, ki očitno ve, kako se umiri razigrani kosmatinki. 44 MLADI ZA MLADE Šolski avtobus iz Velenja tudi na Dobrno in v Vojnik Šolski center Velenje v tem šolskem letu obiskuje tudi štirinajst dijakov z Dobrne Čeprav Velenje od Dobrne in Voj-nika ni oddaljeno na desetine kilometrov, je dijakom vsa leta šolanja prevoz predstavljal veliko težavo. V letošnjem šolskem letu pa je Izletnik Celje le uredil avtobusno linijo Velenje-Dobrna-Vojnik. Pogovarjali smo se z Žanom Vodenikom, dijakom četrtega letnika Elektro in računalniške šole Velenje. Kako se počutiš, ko po več letih čakanja pripelje na postajo avtobus, ki je namenjen samo vam, dijakom z Dobrne? Z mojega vidika je to zelo super stvar. Predvsem kar se tiče prevoza v šolo in iz nje. Zdaj mi tudi ni treba več odhajati od pouka pred koncem zadnje ure, pri čemer doma popoldne tudi ne sledi mučno prepisovanje snovi. Kakšni so tvoji občutki ob tem? Si morda tudi malo ljubosumen na dijake prvega letnika, saj si se sam moral tri leta voziti z delavskim avtobusom, oni pa so šele prišli v šolo in že imajo tako rekoč »svoj« avtobus? Ne, nisem ljubosumen. Zdi se mi dobro, da so uredili prevoz za mlajše dijake, saj bodo lahko imeli več možnosti, da bodo prisostvovali pri pouku in bodo manj izostajali. Koliko časa ste manjkali od pouka? Če smo imeli osem ur, smo manjkali celo zadnjo uro, kadar smo imeli pouk na »MIC«. Je izostajanje vplivalo na ocene? Res je, včasih so bile kar težave. Bilo je tudi nekaj slabih ocen zaradi tega, ampak smo se potrudili in jih popravili. Ali je novi šolski avtobus res tako pomemben ali bi lahko ostali na delavskem avtobusu? Šlo bi že, da bi se vozili z delavskim, ampak je bolje tako, da imamo šolskega. Na njem se tudi družimo, si povemo marsikatero novico ... Kako je bilo, ko ste ostajali po pouku zaradi katere izven-šolske dejavnosti? Kako ste takrat prišli domov? Vlaka na tej relaciji ni, večinoma nas je prišel kdo iskat, drugače pa smo morali peš. Se je tudi stanje pri ocenah in razumevanju snovi izboljšalo? Da, seveda. Zdaj od pouka »odnesem« veliko več. Izostankov pri zadnjih urah, ko smo odhajali predčasno, se je nabralo kar veliko. Pogosto so bile ure takšne, pri katerih je bilo brez razlage snov skoraj nemogoče razumeti. Zdaj je to bolje. Bi zdaj, ko je prevoz bolje urejen, predlagal mladim iz svojega kraja, da se vpišejo v Šolski center Velenje? Mislim, da je najbolje, da se odločijo sami in pridejo na informativne dneve ter si ogledajo šolo. Seveda pa bi jim vpis v Velenje priporočal. Ob kateri uri pride avtobus po vas? Dvajset minut čez 7. uro zjutraj, da nas odpelje v šolo, medtem ko domov odpelje ob 15. uri. SANDI PEČEČNIK in DOMINIK JURAK Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Elektro in računalniške šole Velenje. Ponosni na odličnega športnika Nik Lemež je dijak četrtega letnika ERŠ Vele nje. Prav dober šolski uspeh dopolnjuje z odličnimi dosežki pri športu, ki je trenutno v Sloveniji zelo priljubljen. V judu. Športno pot je začel v drugem razredu osnovne šole, ko so v šoli ponudili obšolsko dejavnost. Kmalu je pokazal veliko zanimanje in talent, zato je bil povabljen v Judo klub Velenje, kjer je obiskoval treninge trikrat tedensko. Prvi rezultati so bili vidni že v tretjem razredu, ko je dosegel tretje mesto na pomembni tekmi in domov odnesel bronasto medaljo. Z uspešnim delom v šoli in veliko truda na treningih je dosegal odlične uspehe na domačih in mednarodnih tekmah. Trikrat je bil državni prvak v svoji kategoriji, trikrat je bil tudi nominiran za športnika Velenja. Športno pot je nadaljeval tudi v srednji šoli, kjer je s pomočjo statusa športnika in ob velikem razumevanju profesorjev ter razredničarke ohranil uspeh tako v šoli kot v judu. Ob začetku obiskovanja srednje šole se je uvrstil tudi v slovensko reprezentanco, s katero je leta 2014 in 2015 uspešno zastopal Slovenijo na evropskih in svetovnih pokalih. Tri leta že tekmuje za 1. slovensko ligo za mariborski klub Branik Broker, letos pa je tudi uradno prestopil v ta klub, kjer bo nadaljeval svojo športno kariero. Športno znanje prenaša na mlajše generacije. Kot trener pripravlja mlade »borce« na prve tekme, hkrati pa najmlajše uči prve korake v judu. V trenerskem delu se vidi tudi v prihodnosti. DOMINIK JURAK Kako daleč lahko leti raketa na vodni pogon? Edinstveno tekmovanje v Velenju Mladi si vedno radi postavljajo nove tehnične izzive in tega se zavedajo tudi študentje Fakultete za strojništvo iz Ljubljane (vsi prihajajo iz Velenja), zato so organizirali prvo tekmovanje Water Rocket Competition (raket na vodni pogon), kot so ga poimenovali, in sicer z željo, da bi preseglo lokalno, šaleško okolje in že naslednje leto postalo evropsko. Tekmovanje je bilo organizirano na velikem travniku ob Velenjskem jezeru 1. oktobra v prečudovitem sončnem in toplem sobotnem popoldnevu. Prijavljenih je bilo dvanajst ekip, med katerimi sta bili dve iz elektro in računalniške šole - Apolo 11 in Wortex. Tekmovalci so imeli dva poskusa in najboljši je štel za uvrstitev. Eden je veljal za poskusnega, saj so imeli nekateri tekmovalci res smolo pri katerem od obeh poskusov. Rakete so tekmovalci izdelovali in sestavljali iz različnih komponent (plastenk .), jih ročno lansirali ali so jim naredili izstreli-šča (iz lesa, za podlago so prinesli mizo .) ali pa so jih kar preprosto »zabili« v tla. Nekaj je bilo ponesrečenih poskusov, večinoma pa so rakete letele osemdeset metrov in več. Naši dve ekipi sta se pod mentorstvom učitelja za fiziko Saša Gnilška odlično odrezali, saj je Simon Strmčnik iz 2. ET-razreda s svojo raketo Apolo 11 dosegel drugo mesto s 139 metri. Jaša Vid Meh Peer prav tako iz 2. ET-razreda s svojo raketo Wortex pa je s sto metri dosegel deveto mesto. Prvo mesto je zasedla ekipa gimnazije Ateji z 204 metri. Zmagovalci so dobili denarne nagrade od prijavnin, prav vsi tekmovalci pa so dobili nekaj sponzorskih daril, ki jih je prispevalo podjetje Skaza, d. o. o. To je bilo prvo tovrstno tekmovanje pri nas, pri čemer so organizatorji zagotovili, da zagotovo ne zadnje, saj so se letos ogromno naučili ob organizaciji in jo bodo naslednje leto še izboljšali. A kar je najpomembnejše - ekipe, ki so tekmovale, so spodbujale in navijale druga za drugo ter bile resnično navdušene nad izjemnimi daljinami, ki so jih dosegli nekateri tekmovalci. SANDI PEČEČNIK VAB TO С0Ш1 3 , ... flit <130 Bs» Ц 65 25 il ,,, ЗГ 62 iT* & ll, ,. ., ■ g Jo Mj , f Ij Ц> ZOli •'] 1 ' OTROŠKI VRTILJAK 45 Sladke umetnine kot darilo iz srca Adventne ustvar-jalnice v likovni šoli Umbra in Igralnici pod ma- vrico Drobni prstki v šoli in vrtcu skoraj vsak dan v letu kaj ustvarjajo in izdelujejo. Decembra pa tu in tam pri takšnih opravilih otroka v sebi zbudijo tudi starši. Advent ni prazničen samo zaradi okraskov, piškotov in voščilnic. Najbolj prazničen je v trenutkih, ko si za takšne malenkosti vzamemo čas skupaj. Priložnosti za to je v teh dneh veliko. Mi smo pokukali v ustvarjalnico likovne šole Umbra in risal-nico Igralnice pod mavrico. »Z lastno ustvarjalnostjo podarimo delček sebe. In kaj je lahko lepše darilo od tega? Starši, vzemite si čas za aktivnosti, ki bodo grele otroške duše še dolgo potem, ko bodo lučke ugasnile in se bo slišal le še odmev hitečih korakov skozi čas,« svetuje Damjana Brumec. Risalnica odpre vrata ob ponedeljkih in sredah med 17. in 18. uro v prostorih centra za vzgojo in izobraževanje Igralnica pod mavrico v Celju. 12. in 14. decembra bodo otroci kiparili z glino, 19. in 21. decembra bodo ustvarjali praznične okraske za dom, 28. decembra bodo slikali na platno. 8. decembra bodo pripravili družinsko ustvarjalno delavnico, kjer bodo nastajali okraski, voščilnice, namizne smrečice in še kakšna skrivnost. 15. decembra bo tako otrokom kot staršem namenjena še delavnica vezenja. Seveda je treba priložnosti in možnosti prilagoditi starosti otrok. Za najmlajše je lahko užitek in čudež že vsaka barvna packa, nekoliko večji otroci pa se ne ustrašijo tudi bolj zahtevnih tehnik in bolj nepredvidljivih materialov. »Doslej smo v adventnih delavnicah že izdelovali voščilnice, keramične novoletne okraske, adventne venčke, šivali novoletne ptičke in »Če podarimo svoj lasten izdelek - za otroke je to še toliko bolj pomembno - ne podarimo samo predmeta. Podarimo svoj čas in pozornost, ki smo ju vložili vanj. Podarimo tudi veselje, ki nas je ob tem navdajalo. In otroci skoraj vedno vedo, za koga ustvarjajo, komu namenjajo svoj trud in veselje,« pravi Brumčeva. Na-te'straniNovegateAnika prostor. najdejo '|isane aktivnOsti-preAsOjskih- otrok.. Če se kaj .^M'^KPri babici zanimivega /?y//(\\\ali na igrišču dogaja tudi л л л л л л л pred v vašem blokom, vrtcu, v nam varstvu sporočite. Z - vesel veseljem -vas, bomo b »Vse okrog nas se odvija z veliko hitrostjo in tako venomer iščemo ravnovesje. Ročne spretnosti, kot je vezenje, nam pomagajo umiriti um in se osredotočiti na gibanje rok in prstov. Tako se razvijajo motorične sposobnosti in inteligenca, utrjuje se vztrajnost. Za vzgojo in ljubeče medsebojne odnose je potreben čas. In najlepše darilo, ki ga otroku podarimo, je naš čas,« pravi Manja Koren Kodele. V likovni šoli Umbra bodo v soboto, 10. decembra, od 9. do 12. ure pripravili delavnico z naslovom Polstene lisičke, lepotičke. Otroci nad 11 let bodo lahko iz suhega »filcanja« ustvarjali novoletne okraske, broške ali preprosto ... lisičke. igračke ... Ni tako pomemben material, več štejeta ideja in lasten vložek v delo,« pravi Damjana Brumec iz Um-bre. Kupljen izdelek je lahko še tako čudovit, vendar v njem ni čarovnije. »Ko nekaj povsem svojega, unikatnega ustvarimo praktično iz nič, nas izpolnjuje že ustvarjalni postopek, s ponosom in z veseljem nas bo izdelek napolnil vsakič, ko ga bomo pogledali.« S tem se strinja tudi Manja Koren Kodele, ki v svoji Igralnici pod mavrico vsak dan pripravlja kaj posebnega za čisto majhne in malo večje otroke, za njihove starše, a tudi vzgojitelje. Kot odpre vrata njena ri-salnica, otroška domišljija poleti. Takrat postane čas povsem nepomembna dimenzija. Morda boste tudi vi letos svoje piškote okrasili čisto po svoje. Morda se boste ob priložnosti tudi vi odpravili v ustvarjalnico ali risalnico. StO, foto: SHERPA novoletno darilo ШШт LAvCN^otrqskAVDELAVNICA četrtek. is. deCeMBepuo ODI6.DOI8.URE-POKRAJINSKI MUZEJ CELJEi .STARAGROfIJA Delavnice je namenjena otrokom od 6. let naprej. Obvezne prijave: , 03/4280 962, 031 c3i2618 ali muzej@fokmuz-ce.si 46 RAZVEDRILO Mlada V družbi znancev Janezu predstavijo Marto. Po nekajminutnem klepetu Marta vpraša Janeza: »Koliko let bi mi prisodili?« »Veste, tega pa resnično ne morem reči. Nisem nikakršen strokovnjak na tem področju. Lahko bi rekel preveč in vas užalil.« »Nič hudega. Le recite kar mislite. Da vam pomagam vam povem, da imam hčerko v vrtcu.« »A je vzgojiteljica?« Služba »A veš, da sploh ne vem, kaj pravzaprav poklicno počneš?« »Tudi jaz ne. Pač grem tja vsak dan.« Tečaji za moške Modul 1: obvezni tečaj 1. Naučiti se živeti brez mame. (2000 ur) 2. Moja ženska ni moja mama. (350 ur) 3. Razumeti, da je nogomet samo šport. (500 ur) Modul 2: življenje v dvoje 1. Ne biti ljubosumen na svoje otroke. (50 ur) 2. Ne govoriti bedarij, kadar ima žena obiske. (500 ur) 3. Kako premagati sindrom daljinca. (550 ur) 4. Kako ne urinirati mimo školjke. (100 ur + praktični del) 5. Kako razumeti, da čevlji ne morejo sami v omarico. (800 ur) 6. Kako spraviti perilo do koša za perilo, ne da bi se pri tem izgubilo. (500 ur) 7. Kako preživeti lažji prehlad brez dramatiziranja. (100 ur) Modul 3: prosti čas 1. Zlikati srajco v manj kot dveh urah (praktični del). 2. Prebavljati brez riganja, medtem ko ona pere krožnike (praktični del). Modul 4: tečaj kuhinje Prva stopnja (začetniki): Gospodinjski aparati (prikaz z diapozitivi): ON: vklop, OFF: izklop Druga stopnja (napredni): Moja prva juha iz vrečke, ne da zažgem lonca. (praktični del) Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Poglobljene teme Glede na kompleksnost in težavnost tem se lahko vpiše največ osem kandidatov. Tema 1: Od pralnega stroja do omare, ta skrivnostni proces (vodeni ogledi). Tema 2: Nevarnost pri polnjenju posodice za led (demonstracija in diapozitivi). Tema 3: Ti in elektrika: ekonomske prednosti pri klicanju mojstra za popravila. Tema 4: Zadnja znanstvena odkritja: kuhanje in odnašanje smeti ne povzročata impotence. Tema 5: Čeprav si poročen z njo, ji lahko še vedno kupiš rože (pogovor s psihiatrom). Tema 6: Rolica toaletnega papirja: ali raste papir v škatli za toaletni papir? Tema 7: Kako spustiti pokrov školjke - korak za korakom (video konferenca s Harvarda). Tema 8: Detergenti: doziranje, uporaba (praktični del se izvaja na prostem). Tema 9: Osnovna razlika med košem za umazano perilo in tlemi (laboratorijski preizkus). Tema 10: Moški kot sopotnik v avtu - ali je genetsko možno, da ne opozarja, ko ona parkira? Tema 11: Nadpovprečna komunikacija: mentalne vaje za razumevanje, da je nekaj v predalu, ne da bi vprašal, v katerem. Tema 12: Ali skodelica kave lahko leti sama do lijaka? (Praktični del vodi David Copperfield.) Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Za novembrsko sodelovanje v tej rubriki smo nagradili Jožeta Jurca iz Slovenskih Konjic, ki bo prejel majico Novega tednika in Radia Celje. Tokrat nam je zanimivo fotografijo poplave iz leta 1990 v Rimskih Toplicah poslal Marko Resnik iz Jurklo-štra. Desno se iz vode vidi kos parkiranega tovornjaka ... CE ZEUS SPREMENITI SVET, STORI TO DOKLER SI SAMSKI. KO SI POROČEN, NE MORES SPREMENITI NITI TV-KANALA. Vir: splet »Do januarja mi ni treba likati, ker so vse vtičnice zasedene z vtikači za novoletne lučke!« REŠITEV SUDOKU 233 8 3 5 6 9 2 7 4 1 6 1 4 3 7 8 9 5 2 7 2 9 4 1 5 6 3 8 1 6 3 9 2 7 5 8 4 2 4 7 5 8 3 1 6 9 5 9 8 1 6 4 3 2 7 9 8 1 2 5 6 4 7 3 4 7 6 8 3 9 2 1 5 3 5 2 7 4 1 8 9 6 novi tednik 6 2 4 4 6 8 3 9 1 8 1 3 2 5 7 8 4 5 3 2 7 3 6 5 5 7 Mir s teboj. In bacili tudi. Ljudje smo različne korenine. Zakaj? Eden dela smrkav in prehlajen, drugi na primer dvakrat kihne in je štirinajst dni kar lepo na bolniški. Tako pač je. Sama spadam v prvo skupino. Že od nekdaj. Ko sem prehlajena, kar v času, ko to pišem, tudi sem, nosim v službo tudi viruse in bacile. Ampak jih poskušam nekako zakriti in jih ne razsipavati naokoli. Drugače ne gre. Obveznosti je toliko, da jih ne morem pustiti kar doma na kavču s čajem in tabletami. Zato izgledam zelo čudno. Zdaj z rdečim nosom in s podočnjaki še posebej. Morda sem videti celo kot zapita. Ali kot ženska različica Božička, če imam rdečo kapo. No, kaj želim sploh povedati? Da, če si danes prehlajen, te ima družba skoraj za že na smrt kužnega. Vsi se te izogibajo. Če zraven kašljaš, je še toliko huje. Zato včasih nalašč vzbujam pozornost, da vidim, kako se bodo ljudje odzvali. Rada si nadenem tudi obrazno masko, saj veste, takšno, kot jo imajo zdravniki. Takrat sem videti še bolj kužna in se me ljudje še bolj izogibajo. Čudno. Malo sem cinična tudi zaradi dvoličnosti nekaterih ljudi. Če imam masko na obrazu, delujem preventivno, a kljub temu me imajo za nevarno kužno. Isti, ki si v toaletnih prostorih ali potem ko primejo za nešteto kljuk, nikoli ne umijejo rok. Ravno ti me gledajo, kot da je nenormalno, če sem prehlajena. Mimogrede, k mašam pozimi sploh ne hodim. Eni kašljajo ves čas, nato drug drugemu zaželijo »mir s teboj«, si podajo roke in z mirom drug drugemu predajo tudi vse bacile in viruse. In potem jaz z obrazno masko izgledam nevarno kužna, da se me izogibajo, ko stopijo iz cerkve? Enako je tudi, če grem k zdravniku. Že v ambulanti me tam čakajoči gledajo čudno, če kašljam in smrkam. Ja, ljubi bog, saj ravno zaradi tega sem tja tudi prišla! Je pa vsaj ena dobra stvar. Na račun kašljanja in kihanja so me na primer na poštah ali bančnih uradih, ko je pri plačevanju položnic gneča, večkrat spustili naprej. Iz prijaznosti, so rekli. Seveda Naprej so me spustili zato, da jih ne bi okužila. To slednje, priznam, kdaj spretno izkoristim. Pride prav. Vsaj nekje čakam manj časa. Sicer pa je pri prehladu tisoč drugih stvari, ki so bolj pomembne. Na primer to, da me kot zakleto kašelj prime takrat, ko je to najmanj treba. Ko se službeno pogovarjam s sogovornikom, ko sem pred mikrofonom, v avtomobilu, na kolesu, v situaciji, kjer je nujna tišina, pa med ljubljenjem se mi je tudi to zgodilo. Če zraven »teče iz nosa«, je še toliko bolj zanimivo. Za piko na i: v času pisanja tega zapisa sem posmrkala cel paket robčkov. Nos imam pa tako majhen, da se čudim, od kod se najde vse to ... SMRKAVA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka UMRLJIV ČLOVEK (EKSPR.) SLOVENSKI ČARODEJ DEL NAD PANJEM GRAFIČNA DEJAVNOST NACE JUNKAR ANGLEŠKI IGRALEC HOLM PRIIMEK SESTER NA SLIKAH PESNIK IN NOVINAR BABAČIĆ NEKDANJI JUŽNOAFRIŠKI POLITIK MANDELA OSEBNI ZAIMEK MEDNARODNA OZNAKA ROMUNIJE OVNOVO MESO PREBIVALEC LITIJE SMUČARSKI SKAKALEC BENKOVIČ NEKD. LIBLI. PREDS. GADAFI KRAJ V POSAVJU SLIKOVIT OPIS PAS PRI KIMONU NORMALNA VIŠINA KRAŠKI POJAV NEJC ZAPLOTNIK 18 SLOVENSKI PEVEC ROPRET IMAMOV URAD AMERIŠKI GOLFIST (TIGER) VREDNOSTNI PAPIR VOJAŠKA ENOTA Križam Ke & ubamKe IZMEČEK (ŽARG.) RAZLIČNA ŠUMNIKA POLIVINIL (POLJUD.) STEBLO TRAV 22 DLAKA NAD OČESOM DELO, OPRAVILO JAP. PISEC (ROHAN) KRAVJA MLEČNA ŽLEZA KRAJ V LOŠKI DOLINI MONOTIPIJA ZLATO JABOLKO AMERIŠKI SMUČARSKI CENTER KRAJ PRI ŽALCU KAR JE NANESENO NEI-MENOVANEC NADA VIDMAR REKA V RUSIJI AM. TV-DRUŽBA ČASNIKAR (SLABŠ.) 20 KOREN-JENEC FRANCOSKO LETOVIŠČE SL. NOVINAR (IGOR) SOFOKLE- JEVA TRAGEDIJA DEJAVNOST, KI SE UKVARJA S TKANJEM BEETHOVNOVA SIMFONIJA JAPONSKA TOVARNA MOTORJEV BOGDAN NAMESTNIK KADMIJ ANGLEŠKI SLIKAR (PETER) 15 MADŽARSKI DENAR KIM DELANEY PTICE UJEDE TV-VODIT. ŽNIDARŠIČ SPEC. ORG. OZN 10 ALPINIST ČESEN TELOVADNO ORODJE KRAJ PRI ČAČKU HALOGENI ELEMENT AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA) ZIDNA OBLOGA TLA SLOVENSKA BIATLONKA (TEJA) AMERICIJ DRAG KAMEN TUJA IN NAŠA ČRKA JADRANSKI OTOK 19 12 SLIKARSKA TEHNIKA Nagradni razpis 1. nagrada: Gorenjev predpasnik in majica ter Petrolov dežnik 2. nagrada: Petrolov dežnik in knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: Petrolova majica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 13. decembra. Geslo iz številke 48: Adventni čas pričakovanja Izid žrebanja 1. nagrado, bon za terapije v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni, prejme: Metka Bohorč iz Zidanega Mosta. 2. nagrado, Petrolov dežnik in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Terezija Škorjanc iz Laškega. 3. nagrado, Petrolovo majico, prejme: Justika Lešek iz Košnice. Nagrajencem čestitamo. Nagrade, razen druge, ki jo nagrajenec dobi na oglasnem oddelku naše hiše, jim bomo poslali po pošti. Ona: Ljubosumnost je poteza, ki si je v tem trenutku enostavno ne smete privoščiti. Lahko pa poskusite s povračilnim udarcem. To vam lahko prinese samo prijetne stvari... V poslu se raje ne spuščajte v ničesar tveganega. On: Na kosilu s prijatelji boste povsem nepričakovano srečali nekoga, ki se zadnje čase kot po naključju pojavlja v vašem življenju, pa naj bo to v službi ali povsem zasebno. Ali je to res samo naključje? Ona: Dlje kot boste odlašali z odločitvijo, slabše bo. Vse skupaj je zelo enostavno, zato nikar ne napihujte stvari. Ne omahujte, temveč uresničite načrt, prinesel vam bo obilico koristi - mogoče celo več, kot si mislite... On: Veliki met se vam je popolnoma posrečil in zdaj počivajte. Če boste prehitro nadaljevali, lahko izgubite tudi to, kar ste dobili. Zato nikar ne pretiravajte in pustite stvarem, naj gredo svojo pot. TEHTNICA И Ona: Svoje težave boste zaupali napačni osebi, saj bo vaše intimne skrivnosti raztrobila naokoli in znašli se boste v precejšni zadregi. Drugič bodite pazljivejši in dvakrat premislite. On: Zaradi novosti na ljubezenskem področju se boste znašli v precej nenavadnem položaju, ki vam bo na nek način povsem pisan na kožo. Partnerka bo sicer malo zadržana, a se bo hitro navadila na novo situacijo. ШШШ, Ona: Ne nasedajte šušljanju za hrbtom, ampak se posvetite pomembnejšim stvarem. Dela bo več kot dovolj, od vas pa je odvisno, katerim opravilom boste dali prednost. Nasvet: nikar ne pozabite na pomemben datum, ki se približuje. On: Misel, da bi si ohranili trenutno razmerje, je sicer izredno prijetna in mamljiva, toda vedno težje uresničljiva. Delo vas priganja z vseh strani in le še vprašanje časa je, kdaj vas bo vse skupaj odneslo s seboj. DVOJČKA ** ■ STRELEC ф Ona: V prepiru boste hoteli imeti tako prvo kot tudi zadnjo besedo, kar marsikomu ne bo čisto pogodu. Nikar ne razglabljajte toliko o načelih, ampak storite tudi nekaj, da se bodo začela vsaj počasi uresničevati. On: Prijetno boste presenečeni nad spremenjenim obnašanjem partnerke, ki si bo izredno prizadevala za vaše zadovoljstvo. Vrnite ji to na najlepši možen način, kar bo le še izboljšalo vajin odnos. Ona: Sprostite se in zaživite v novem življenjskem slogu. Za to potrebujete samo trdno voljo in nekaj več časa zase. Pozor - še vedno se vam obeta nekaj nadvse zanimivega, kar bi bilo prava škoda zamuditi. Potrudite se, ne bo vam žal. On: Kritično obdobje je že za vami, zato nikar ne omahujte. Hitra in premišljena poteza vam lahko prinese dolgoročno varnost, torej hitro ukrepajte in izkoristite priložnost. Ne pozabite, čas je denar! Ona: Nadrejeni bodo odkrito presenečeni nad vašo trenutno delovno vnemo, saj boste naenkrat kar sijali od prizadevnosti. Poskusite obdržati ta tempo nekoliko dlje, saj vas v bližnji prihodnosti čaka precejšnje napredovanje. On: Še vedno boste imeli prav dobre možnosti za uresničitev ljubezenskih načrtov, vendar se bo treba malo bolj potruditi. Uspeh je dobesedno pred vami. Storite že enkrat ta usodni korak. DEVICA ^ Ona: Poskusite biti taktni v svojih odnosih do okolice. Nepremišljenost vam lahko povzroči obilico preglavic, ki se jih boste le težko odkrižali. Le zakaj bi silili v nesrečo, ko pa tako rada pride tudi sama? On: Že zelo dolgo veste, da niste najboljši igralec na srečo. Vaši namigi so tako prozorni, da bi jih spregledal tudi otrok. Toda kdo ve, mogoče se vam bo vseeno posrečilo tisto, za kar si že dolgo prizadevate. Ona: Je že tako, da je prepovedan sadež nekaj najslajšega. Toda pozor: partner komaj čaka, da naredite napako, saj ima dovolj tega, da ga kar naprej vlečete za nos. Ne igrajte se z ognjem, opekli se boste. On: Preživeli boste prijeten konec tedna v krogu družine in se posvetili predvsem zasebnim zadevam. S partnerko se boste pogovorili o načrtih za skupne počitnice, ki si jih boste naslednje leto privoščili malo bolj radodarno. KOZOROG Si Ona: Uspelo se vam bo rešiti iz neprijetne situacije, v katero ste zašli zaradi prevelikega zaupanja do osebe, ki vas je pred kratkim pustila na cedilu. Drugič bodite nekoliko bolj previdni, komu zaupate svoje skrivnosti. On: Preveč ste mislili na ljubljeno osebo in premalo na zapreke, ki vaju ločujejo, zato je popolnoma jasno, da ste razočarani. Vendar se nikar ne vdajajte obupu, saj vsekakor prihajajo boljši časi. VODNAR Ш Ona: Vedite, da vse vode že lep čas tečejo predvsem na vaš mlin. Prijateljica vam ne bo mogla odreči dokaj nenavadne želje. Toda le kaj se obirate? On: Prijatelji bodo sicer omahovali, vendar boste v kočljivem trenutku prevzeli pobudo v svoje roke in naredili tisto, kar bi morali že zdavnaj. Ta teden bo imel za vas dolgoročne pozitivne posledice, predvsem v ljubezni. Ona: Od vaših idej bodo imeli koristi tudi drugi in to vam bo dvignilo ugled v družbi. Poleg tega vam bo nepričakovano uspelo osvojiti srce osebe, ki vam že dlje časa ne da miru. To je vaš srečen teden. On: Nekdo iz vaše preteklosti vas bo dobesedno zasul s pozornostjo, saj si bo od vas obetal precejšnjo korist na poslovnem področju. Nekaj vam bo pravilo, da mu poskusite ugoditi. 2 4 3 X 6 17 21 5 7 NOBELIJ 8 16 9 14 11 48 RUMENA STRAN glP^Ši Jubilej i v bleščicah Pred tednom se je v Naro-: i Ш dnem domu v Celju vse blešča-Jf M lo. Za to je bila »kriva« Barbara ШШ Repinšek, ki je ob 15. obletnici ШШ svoje Delavnice mode pripravila aJF modno revijo. Povabila je svoje m zveste stranke in prijatelje, ki so T uživali ob predstavitvi glamuroznih, drznih in ekstravagantnih modelov sezone in oprave za praznične trenutke. Foto: GREGOR KATIC S*"- -v» » Zgodovina in pravljičnost Direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tonček Kregar in direktorica Zavoda Celeia Milena Čeko Pungar-tnik sta se zapletla v živahen pogovor pred začetkom novinarske konference v krčmi Tamkoučiri, kjer so predstavili letošnji program Pravljičnega Celja. Kdo je koga prepričeval, da bi bilo dobro, da bi muzej novejše zgodovine postal novi udeleženec Pravljičnega Celja, nam ni znano, morda se bo to kdaj razkrilo v kakšni na novo napisani pravljici. Zagotovo pa so koncerti na balkonu muzeja in delavnice v njihovih prostorih popestritev letošnjega Pravljičnega Celja. Foto: SHERPA Da Veronika ne bo zavrnjena zaradi birokracije! Erotični bonbončki v umetniški četrti »Mislim, da morate podpisati na tem mestu,« je Andreja Smolej, direktorica RA Kozjansko pomagala županu Občine Braslovče Branimirju Strojanšku (na sredini) poiskati pravo mesto za podpis o sodelovanju v partnerskem projektu Veronika - pot mitov in dejstev. Zvonko Škreblin, načelnik občine Desinič, ni potreboval usmeritve. S projektom se sedem partnerjev iz Savinjske regije in hrvaškega Zagorja v čezmejnem progra- mu Interreg poteguje za 1,6 milijona evrov. Gre za lep denar in bi ga bilo škoda zapraviti zaradi kakšne birokratske pomanjkljivosti. Na primer podpisa na napačnem mestu. Bruseljski evrokra-ti so lahko zelo pedantni. Seveda pa tudi podpisi na pravem mestu še ne zagotavljajo evropskih cekinov, upati pa je, da bo finančne evrokrate Veronika očarala tudi z vsebino. Foto: GrupA Jutri odpira vrata tudi Umetniška četrt v Celju, kjer je praznični program s sodelovanjem številnih kulturnih ustvarjalcev zasnovala Maja Antončič, kustosinja v Zavodu Celeia. Dnevi Umetniške četrti se bodo začeli udarno, no, erotično, saj bo uvodni dogodek delavnica izdelovanja erotičnih daril, o katerih bo poučevala kiparka Bojana Križanec. Erotična galerija Račka je tudi na območju Umetniške četrti in bo tako prispevala svoj delež k erotičnemu koncu tedna v Celju. Do vrhuncev bo sicer prihajalo na sejmu erotike, ki ga pripravlja Celjski sejem. Ali bo na vseh naštetih prizoriščih mogoče uporabiti tudi darilne bone Dobimo se v (erotičnem) mestu, ki jih je za letošnje Pravljično Celje izdal Zavod Celje, še ni znano. Menda Tadeja Falnoga, vodja mestnega marketinga na Zavodu Celeia in direktorica zavoda Milena Čeko Pungartnik (v ozadju) iščeta možnosti tudi za to. Foto: SHERPA Ce smo lani na tej strani objavili fotografijo Srečka Hrena, župnika pri svetem Duhu v Celju, kako se je moral braniti pred parkeljni, je bila letos slika drugačna. Tokrat je Hren zagrabil hudobca za vrat in še enkrat dokazal, da dobro zmaga nad zlim. Vsaj na miklavževa- nju... Foto: GrupA