Razne noviee. *¦ Župnijske izpite delajo te dni v Marirsoru 68. gg.: Ivan Gorišek, vikar v Celju; Jakob Kosi, kaplan v. Celju; Franc Šegula, kaplan v Laškem; Josip Sribar, kaplan v Trbovljali; Vinko Žolgar, k.aplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru; Rudolf Krener, kaplan pri Sv. Rupertu v Slov. gor.; Miha KristoviČ, kaplan v Ribnici, in Maks Ašič, kaplan na PonikvL * Zborovanje avstrijskiK škofov.. Kakor se poroBa, se bo vršila meseca septembra v Solnogradu konferepca avstrijskih škofov radi papeževe odredbe glede praznikov. Kakor vedo listi poroeati, se v Avstriji glede praznikov ne bo nieesar spremenilo. Katoliško ljudstv,o namreč želi, da bi ostali prazniki kar kor so bili dosedaj. Želja sv. oSeta je, da se prazniki preložijo le v tistih deželah, kjer ljudstvo to želi. * Iz šole. Imenovani so bili: Provizorična u5iteljica iz Pobrežja, Marija Wernitznigg za provizorično učiteljico na nemški šoli v Karčevini; učit. suplentipji Romana Valjavec in E,. Kolis za prov. učiteljici v Pobrežju; učit. suplentinja H. Verderber za prov. uciteljico v Studence pri Maziboru, in abs. učit. kandidat F. Krek za prov. ueitelja v Razvanju. Naducitelj Halecker na studeniiški dekliški šoli je imenovan za začasnega voditelja nove nemške dekliške Šole v: Studencih pri Mariboru. Nadučitelju Ogriseku iz Peker in uSiteljici Petz iz Studencev je izrekel mariborski okrajni Šolski svet priznanje. Iz sodne službe. Pravna praktikanta pri celjski okrožni sodniji, Leopold Vicar in Ludovik Zagorifcnik, sta imenovana za avskultanta. Osebna vest. Dr, Gvidon Mulley je irnenovan za asistenta pri splošnem zavodu za preisk.ovanje živil y Gradcu. * Dnhovne vaje za duhovnike zagrebške nadgkofije v Varaždinskih toplicah se bodo vršile letos od 25, do 29.. septembra. Duhovniki naSe škofije, ako bi se hoteli udeležiti, morajo to naznaniti našemu rojaku in župniku v Varaždinskih toplicah, vlč, g. Alojziju Zadravcu. * Znižanje železniškega tarifa za prevoz živine. Listi porocajo, da stopi z 22. avgnstom y, veljavo pri prevozu žlvine na progah. avstrijskih državnih železnic 50% znižanje prevoznega tarila. Ta ugodnost velja za sedaj še samo za prevoz v daljavo 100 km. Sedaj se vrše tudi pogajanja z južno železnico, da ista tudi dovoli omenjeno znižanje prevoznih cen. Znižani tarifi ne veljajo samo za Dunaj in Prago, ampak tudi za druga mesta v državi. * Zadruge, kmetijske podružnice in okrajni zastopi se opozarjajo na to, da se je dne 19. avgusta vršila y Gradcu konferenca, v kateri se je sklepalo o tem, da se da kmetovalcem na Stajerskem 64 preš za seno na razpolago. Sredstva za pakup teh preŠ se bodo dobila iz fonda za pospeševanje živinoreje. Zadruge, kmetijske podružnice in okrajni zastopi naj pošljejo prošnje za pre§e, naslovljene na c. kj. kmetijsko družbo v Gradcu naravnost kmetijski družbi v Gradec ali pa Zadružni zvezi v Maribor, katera bo storila nadaljne korake. Na vsak naičin pa naj vsaka korporacija, ki prosi za preSo, to javi Zadružni zvezi v Mariboru. * Postopanje lib. uSiteljev. Na Gori&kem živi gostilničar in mesar, ki je volil pri zadnjih volit- vali v državni zbor kandidata S. L. S. Ko se je to izvecTolo, ga je tamoSnji ufiitelj, ki je jemal pri njem meso na mesečno odplačilo, takoj sredi meseca opustil. In ti naši učitelji se zgražajo nad namiSlienim pritiskom naše stranke in obsojajo politični bojkot! * Slaba letina za krompir in njene posledice. Listi pornftajo, da se bodo morale za letos zaradi slabe krompirjeve letine im CeŠkem, v Sleziji in na Moravskem, zapreti tamošnje tovarne za Škrob (štirko). * Kdo je kriv draginje. Liberalci in socialni demokratje vedno vpijejo, da so ,,klerikalci" kri.vi draginje. Ko so imeli v zadnjem državnem zboru kr§C. socialci večino, se je dalo živeti, kako pa Je zclaj? Zdaj je vecina zbornice liberalna, in vendar se ni draginja prav niB zmanjSala, narobe, se je povefiala! Prej je bilo samo meso primeroma drago, zdaj pa, ko je na Dunaju zraagala veleindustrija s pomočjo socialne demokracije in ]e dobil prevago liberalizem, je zvišal sladkorni kartel cene sladkorju v treh mesecih za 6 K, pozimi se podraži premog, petrolejni kartel zviša cene petroleju, dražji postane Spirit in zelovisoko poskofiijo ce;ae v manufakturni trgovini. Naravnost neznosno pa ]e tudi naraŠSanie stanarine, in danes na Dunaju celo rodbine iz srednjih slojev ne morejo dobiti stanovanj. — Tako je nastala sploŠna draginja, k'o so prišli zopet do veljave judi, liberalci in veleindustrijci. * Protl draginji in za povzdigo živinoreje. Pomanjkanje živine se čuti po mnogih krajili radi tega, ker se pokolje vsako leto veliko Število telet, ki bi se lahko doloeila za odrejo. Vsled tega se število plemenske živine ne more pomnožiti tako, kot zaihtevajo potrebe. Vlada bode potom gospodarskih organizaoij, kakor poroSajo listi, nakupila od živinorejcev za ple^me sposobna teleta, katera se jili bode potera v posebnih vzrejališčih talro dolgo redilo, da bodo godna za pleme. Te živali se bodo potem zopet prodale za zmerno ceno kmeckim posestnikom. Marsikateri kmet je dosedaj že radi pomanjkanja denarja moral prodati teleta mesarju, odslej bo pa ista laftko prodal državi, in s tem se Število avstrijske živine ne.. bo znižalo. — StroŠki za nakup in vzgojo telet se bodo pokrili iz 6milijonskega fonda za povzdigo živinoreje. Da pa se nadomesti Łtevilo telet, ki se bo s tem odvzelo mesarjem, bo skušala vpeljati vlada državne hleve za vzrejo svlnj za pleme in pitanje. Enaki hlevi so se y. Hanoveru in ScHeswig-Holstein na NemŠkem izvrstno obnesli. Vlada bo Še tekom tega leta sporazumno s posameznimi deželnimi gospodarskimi organizacijami uvedla več hlevov za vzrejo telet in svinj. Da se pa odpomore tudi vedno ponavljajoSemu poman|kanju živinskih krmil, bode poljedelsko ministrstvo v onili krajih, kjer je bilo mnogo sena, napravilo velike zaloge sena za prihodnja leta. Poleg tega se bo pa skrbelo za lažjo dobavo težkih živinskih krmil. Te korake naSe vlade pozdravljamo. Ako se bode vse to pravilno izpeljalo, utegne imeti to jako ugodne posledice za našo živinorejo, tekoin Sasa pa se bo zmamjšala tudi dragmja mesa. * Na la-anjski kmet. šoli na Grmu se priBne celoletna in zimska šola meseca novembra. Za kranjske raladeniče je razpisanih 20 prostih mest. PlaČujo6i učenci plagujejo y letni šoli 300 K na leto, v. zimskem tečaju pa 150 K. ProŠnje za sprejem in za ustanove je poslati ravnateljstvu imenovane gole do 15. septembra t. 1. Tam se dobe tudi natapgnejša polasnila. * Moška beseda. Baron Vogelsang, ki ]e bi] v Avstriji poSetnik kršgansko-socialnega gibanja in eden najvefijlh sociologov v preteftenem stoletju, ki je skušal pomagati bednemu delavskemu ljudstvu, taveliki mož so je iz luteranstva izpreobrnil h katoliSanstvu. Pisal je svojemu prijatelju: V verskih reSeh podvreči se božji Cerkvi in njenim zastopnikom, to se mi zdi popolnoma prav, ker s tem se podvržem samemu Bogu. Toda, da bi bil v verskih rečeh pokoren ljudem, katerih oblast ni od Boga, tega ne morem, ker sem preponosen. Ker sem hotel biti Bogu pokoren in ne ljudera, sem postal katoličan. — To je moška beseda velik.ega moža. Mali ljudje dandanes govore seveda drugafie. Pa to piS ne de. Nas vspodbuja k ljubezni do katoliške Cerkve tudi to, da so bili vsi najbolj u6eni možje vsikdar zvesti in verni katoličani. * ^Stajerc" je lep ,,pri]ateli" kmeta. To dokazuje posebno po tem, ker se sedaj že v vefi Številkah zavzema za znani kanal po Dravskem polju. Kmetie dobro vedo, kako veliko škodo bi jim napravil ta kanal, a vendar si Še ,,Štajerc" upa, na vse pretege potegovati se za to podjetje tujcev. — Kmetje, spoznajte vendar tega vašega prijatelja, ki dela samo za meŠčane« LiberalnR Tzgoja Deželno sodišče v Tr3tu ie nčiteljskega kandidata Alojzija Fonda, ki je svojčas v Pirann, ko je pri neki obravnavi imel biti zaprisežen, izjavil, da je 8Yobodomislec, pri tem pa se žaljivo izrazil o Kristnsn in križn, obsodilo na tri meseoe težke jede. — Liberaloi venomer trde, da nimajo nič zoper Kristnsa in vero, ampak se le borijo zoper BklfrikalizemM, tu pa vidimo jasno, kakšen dnh v resnici vlada med liberalno mladino. Kristns in križ Bta ji zoperna — to je bistvo liberalizma, fraia o nbojn zoper premoč kalerikalizma" pa je lažnjiv izgovor. Zveza slovanskih OrlOT. Na češkem katoliSkem shodn v Olomnca se je rodila misel, vatanoviti nZ7ezo slovanskih Orlov". Tadi I. podpredsednik Z. O. g. Podlesnik se v ,,Slovencau od 16 1 m. na nvodnem mesta ogreva za to misel in navdnšnje slovenske Orle zanjo. Mi Indi pozdravljamo ta velepomembni sklep naših Orlov, ker smo prepričani, da bi s tem slovanika vrajemnost v Avstriji storla krepak korak naprej. Načrt je tudi iivodljiv, ker imamo med Čehi že 7000 Orlov, med nami jih je čez 400O in med brati Hrvati se odseki pridno snnjejo. če se strnejo vsi ti za katoliško in slovansko stvar cavdašeni in od teh idej prežeti mladeniči v krepko, enotno vrsto potem so nepremagljivi. Njihova mlada, kipeča moč jim bo dajala sile, da ne bodo klonili tilnika nikjer in nikdar. Končamo z željo: Bog daj, da bi videli kniala vdejstFOvano BZvezo slovanskih Orlov". Gospodinjska Šola v Ljnbljani. Msseoa oktobra se otvori v Ljubijani štiriaaJBti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesece?. Gojenke morajo staoovati v zavoda, ki je pod vcdstfom čč. gg. sester iz reds ttr. FrančiSka. Zavod je v posebnem poslopja poleg Marijanišča na Spodnjih Poljansh v Ljabijani. Poak, ki je sloyea3ki in brezplačen, zavzema poleg rerouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki^ spisja in račanstfa vse one predmete, ki jib. mora nmevati vsaka dobra gospodinja, zla3ti sa pa poučaje teoretično in praktlčno o kuhanju, šiyanju (ročaem in strojnem), pranjn, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstva itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter 7 ravnanjn z boiniki in z bolno živino. Gojenke, ki se želo učiti namškcga jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk ic priliko, d^ se v enem leta zadosti privadijo neraškemu jeziku. Gojeaka, ki bo sprejeta v za?od, plada na meseo za hrano, etanovanje, kurjavo, razsvetljavo, periio, to je sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 330 K. Prošnje za sprejem, ki jim je prilošiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo ssarišav, oziroma varnha, naj ee pošljejo do dne 10. septembra 1911 glavnemu odboru c. kr. kmetijske* drnžbe kranjske v Ljubljani. Letošnji vinski pridel^k v Italiji. Glasom coročil izr Italije glede Ietcšnjega vinskega prideika bo isti letcs jako bogat. Letina stoji le inalo za normalnim pridelkom inj& skoro še enkrat večja od pridelka lanskega leta. Kakovost jo vsled ngodneg3 vremeaa iavrstna. Viničarji delajo s precej Tisokiuai eenami. Gornjeitalijanski knpci sklepajo z apnlskimi proizvajatei dobaviteijske pogodbe. glasom katerih so cene za 13stopinjsko vino po 21 lir od hektol., kar pomeni uekako odnehanje een projšnjih tednov, ko se je pl&~ čevalo splošno 24—25 lir od hektolitra. V Emiii, kjer je vinski pridelek letos pcsebno dober. se prodaja grozdje m» Btot po 14 lir. Hmelj. V zatiranje rdeče bmeljske pršice (rdeči pajek), katera povzročnje bakreni palež na hmeljn, se priporoča, da se letos sežge vsa hmeljevka in vsi hffieljski listi, da se hmeljski drogi osmodijo, da se kraji, kjer boBtali djogi, potrosijo z živim apnom in da m poslednjič naprava hmeljskih nasadov na žico prav resno lazmotriva. Mariborskl okraj. m Volltve v mariborski okrajni zastop. V sredo, dne 16,. avjgusta je volila svoje zastopnike skupina velikih trgovcev in obrtnikov. Izvoljeni so sami mariborski trgovci in drugi meščani. — V četrtek, dne 17, avgusta je volilo mesto Maribor 8 zastopnt kov in trg St.. Lovrenc enega, Seveda zopet sami Nemci-meščani. — Najhujši boj je bil v soboto, dne19. avgusta, ko so volile lonečke občine. Slovenska in nemško-rneščanska stranka sta bili skoraj enako moSni. Slovenci smo upali prodreti, a zmago so nam zopet preprečili — omaMjivei, par neznačajngžev. Skupina ima 161 v.olilcev. Volitve se jih je udeležilo 158.. V volilno k.omisijo so bili. poleg najstarejSega župana. Krambergerja izvoljeni: Slovenci Glaser Viktor, Lorber Jožef in Ledineg Leopold ter dr,. Schmiderer. Z. napetostjo smo pričakovali izida, vedoč, da zmagamo,, če nam ostanejo vsi na§i zvesti. A zgodilo se je žal drugace, Propadli smo za 1, oziroma 2 glasova. Nasprotna stranka je dobila 79 do 81 glasov, paši slo- " venski kandidatje pa 77 do 791. Očividno je, da so se 2 ali 3 volilci, ki so dali besedo, da volijo s kmefiko str. obesili zairak posilinemSkimmariborskimmešfianoiii in njihovim priganjariem. NaŠ vrli g. Plateis od Sv. Jakoba je prišel z 79 glasovi v žreb z Bohmom iz Frama, a žreb je odlofiil za Bohma. Samo sluftaj, ali pravzaprav nesreSno izdajstvo je krivo, da slovenski kmet nima zastopstva v mariborskem okrajnem zastopu. — Naša slovenska stranka je postavila same slovenske može za kandidate, in sicer: poslanec PiŠek, župan Lorber, Glaser, Hauc, Florjajiči6 ter posestniki Plateis, Cernej, SupaniS in Kumer. Izvoljeni nasprotniki so: mlinar Bohm iz Frama, Flucher iz Cirknice, Wresser iz St. Jurja, Pukl iz Razvanja, Hojnig iz Rance, Dominik Peklar (?!?) iz St. Jakoba, Pšunder iz Radvanja, Schaffer iz Karčovine in Wiesthaler iz Bresternice. Nasprotniki so vzeli izid volitev tiho na znanje. Se nikdar dosedaj nismo dosegli Slovenci tolikega števila glasov. Pred 3. leti jebilo razmerje sledefie: Sloy,en6i 56, Nemci 79. Siovenci smo torej napredovali za 23 glasov. Se nekaj obtin? paj pride v slovenske roke, pa> je zmaga pri prib.odnjih volitvali naša. Nasprotniki, to je združeni mariborski nemški mešfiani in posilinemci iz okolice so, ko so zvedeli, da je slovenska lista skoro zmagalav postali poparjeni. Se Francelj Girstmayr rsi bil z izidom zadovoljen. Naši možje, ki so tudi po pjopadi*. vedeli obdržati mirno kri, so klicali nasprotnikom:Zadnjikrat ste zmagali! Slovenci vložijo proti volitvam ugovor. m Maribor. V petek, dne 18. avgusta zvcčer je izbruhnil v vojaškem skladišču infanterijske voiašnice na tržaški cesti ogenj, ki pa ni napravil mnogr>. Škode in so ga takoj pogasili. m Fram. Vzgleden narodnjak je gotovo framski< župan g. Gert. Kot 801otni starfiek se je vkljub svoji bolezni, opirajoč se na dva spremljevaAca, -udeležit zadnjo soboto volitve v okrajni zastop. Vsa čast vrlemu županu, ki je vse svoje življenje odločno in v: prvih vrstali stal na braniku za slovensko stvar, Posnemajte ga! Mariborsko porotno sodiSče. Za tretjo letoSojo porotao zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišda je imenovan za pred^dnika dvorni svetnik in predsednik okrožne sodnije Ladovik Perko, za njegove r&mestnike svetniki viSje deželne sodnije Franc Voašek, dr. Josip Fiaidl in A. Morooatti. m Razglas. C. kr. namestništvo je c. kr. okr. gjavarstvu mariborskemu y(poslalo načrt, zadevajoč podmostovanje nove zgradbe mariborskega dravskega mostu z narocilom, da izvrši vodopravni krajni ogled In razpravo, ki se vrši v ponedeljek, dne 28. avgusta 1911, ob 9. uri dopoldne na licu mesta. Do tedaj je — 5e se ni poprej pri tukajSnjem uradu plsmeno — podati slu6ajne ugovore, ker bi se sicer vsak udeležnik smatral pritrjujočim nameravasnemu podjetiu in v to morebiti potrebnemu odstopu ali obremenitvi zemliiške lastnme in bi se razsodilo, ne oziraje se na poznejše ugovore. Načrti so pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, v sobi štev. 6, razgrnjeni v splošni vpogled. m St. Peter niže Maribora. Narodna veselica, katero je v nedeljo, dne 20. avgusta priredila na vrtu Muršecove gostilpe mariborska podružnica ,,Slov, Straže", se je v vsakem oziru izvrstno obnesla. Lep senčni vrt, pa, tudi gostilniški prostori, so bili polni občinstva, ki je prišlo od vseh strani. Posebno mnogo gostov je bilo iz Maribora, Ho6, Jarenine, St. Marjete, pa tudi domačini so prišli s sosedi vred v velikem številu1; neutrudni pevski zbor od Sv, Jurja v Sl. gor. je došel polnoštevilno. Predsednik podružpice, dr. Leskovar, je s prisrčnim pozdravom otvoril slavnost. Berta Leskovarjeva je deklamovala Gregorčičevo 3,Kalvarijo", jurjevški slavci so krožili mi6ne narodne pesmi, dobro uprizorjena igra pa je poskrbela, da so se naše ustnice nategnile na smeh. Vse pa se je zanimalo za nastop mariborskih Orlov, ki so vse tolovadne točke pod vodstvom načelnika brata Simoniča izvedli tako lepo, da jih je občinstvo v zahvalo burno pozdravljalo, Lov za bežečo sre6o, šaljiva poSta, boj s konfeti in druge zabave so nudile mnogo zdravega veselja, ,,Slov. Straži" pa lep dobiček. Ko se je razgrnil mrak, donele so pesmi jurjevških in jareninskih pevcev, tamburanje domačega zbora in mnogi govori t]a v mirno no6, Posebna hvala gre g. Muršecu, da, nam je odstopil lepe prostore. Mariborskim slovenskim trgovcem pa sr6na hvala za lepe dobitke. Prihodnjo nedeljo pa gremo vsi v Ho6e na tamošnjo veselico. m St. Rupert v Slov. gor. V soboto, dne 19. t. m. je zadela kmeta Jož. Kmetiča velika nesreea; pogorelo mu je vse: hiša, hlevi in gospodarski pridelki celega leta. Postal je siromak v pravem poinenu. Zavarovan je bil le za malenkost. Le živino so rešili in nekaj obleke. Kje je vzrok požara, se ne ve. Kmetiča pa moramo v resnici pomilovati in priporoČiti milosrčnosti soobčanov, m Sv. Jakob v Slov. gor. Tukaj vlada med zavednimi Slovenci velika nevolja nad županom Peklarjem. Vemo tudi, kako je ravnal Dominik, toda od tega človeka nihrje nič drugega ni pričakoval. A da je Matija potegnil. sedaj, ko so ga Slovenci izvolili pri veleposestvu v okr. zastop, zNemci, v zahvalo pustilSlovence in šel z nemBurji in Nemci, to nas je osupnilo. V boju z nemcurji smo ž njim-zmagali in ga posadili na županski stolec. Sedaj pa si je vzel za vzgled prejšnjega Škoia, postal uskok ter šel v tabor nemčurjev. Pokojni AVeingerl b'i se v grobu obrnil, ajk.o bi vedel, kako ravna njegov naslednik, in bi se milo zajokal nad to nehvaležnostjo.. Weingerl je bil pošten in značajen človek. Vse pričakuje, da bo Matija odstopil, ker je zapustil stranko, ki ga je postavila za župana.. Na vsak na8in pa zahteva njegova cast, da» odloži mandat v veleposestniški kuriji, m Sv. Marjeta na Dravskem polju. V pouk dobrim in blagim Marječanom in v odgovor nadučitelju Ahiču pri Sv. Marjeti. V listu ,,Stajerc" štev. 32 z dne 6. avgusta 1911. zavzema raed dopisi prvo mesto od nadučitelja Aug. Acpitsch (Avg. Ahica) lastnoročno podpisani dopis ,,Sv. Marjeta dr. p.", sestavljen iz ,,M, (M = sv, Marjeta dr. p. P. = Prepolje, T. = Trniče, S = Sentjanž dr. p.), vkaterem šolski vodja Ahič dokazuje razdelitev politiSne občine Prepolje v dve občipi, v politično občino Prepolje in v politiCno obcino Sv. Marjeto. Ta Ahifi si domišljuje in pi§e o razdelitvi občine, katera zaileva pa §e plava v meglah. A dvomiti je, da bi pjegovo delo, razdelitev zdaj obstojefie politične občine Prepolje z vasmi Prepolje, Trnifee, Sv. Marjeta in mali del vasi Braunšveig in dve politični obfiini Prepolje in Sv. Marjeta z vasmi Trniše in Braunšveig, rodilo sad sreče in zadovoljnosti za ljudstvo. Vse njegovo delovanje kaže izkoriščevanje političnih pamenov. Tu se gre za veljavo njegai in njegovih' pristašev... Ahičev trud bo trhljen ali vsaj brez koristi za vse omenjene vasi, Ce ne zelo škodljiv in obžalovanja vreden. Vzemimo, da se je posrefiilo Ahiču politiCno občino Prepolje razdeliti v dve politični občini. KakŠne nesreBe bodo imeli davkoplaBevalci? Prvič, imeli boilo davkoplačevalci skrbeti in plačevati za dva župana in za dve županstvi v teh današnjih draginjah, Drugič, pri slavnem glav^rstvu bode treba spremenjav in strr> Škov, katerih zdaj ni toliko pri enem županstvu. Tretjift, nagromaditi se hoče odviSnega poslovanja, dela in skrbi, kar ne bo brez denarnih posledic. Cetrtič, prišlo bo v občinah do nepotrebnih stroškov, do političnib. in zasebnih težav, ki imajo vsakokrat prevelika plačila. PetiB, Šolsko vpraSanje bo peizogibno, šb težje ko zdaj, ker se bodo stroški z novo stavbo šoleipo množili, V tem težkem položaju in vpraŠanju se mora trezno preudariti in razmerno po vplačevanju po vaseh posebno govoriti o šolk Tukaj, zdi se, leži za- jeo; v tem grmu je grfta cele nezado^ljnosti ljudstva, a treba bo druge poti, in ne, kakor jo ima Ahič. Sestič, gre se tu za veljavo nekaterih oseb bolj, nego za pravo blagostanje ljudstva, kar pa ni hvale vredpo, ampak grajalno. Sedmič, Marječanom je nujno treba gledati na vzdrževanje občinskih starih poslopij, kakor na staro šolo, na staro župnišče, na cerkev, ki se jinr malo ali nič ne obrestujejo. Pa to \e malenkostno, a vendar čaka novo občino novo breme. Osmiri, nekaterniki si žeie samo politično čast, kar ni ljudstvu nikdar v korist, ampak v Škodo. Politični nameni so pena na vodi in mehurfiki na kalužah. ob nevihti. Se več in huj&e čaka nezgod ubogo marješko cerkev, katere zvonik je slab, da komai stoji. In vendar hofiejo nekateri še vedno novih stroškov. S politifino delitvijo ni nic, pa6 pa je svetovati sledeče. Zaradi premnogili stroškov in nepotrebnega dela naj se razdeli politična občina v dve davčni občini in Šolsko vprašanje je rešeno. Kakor po drugod, pripadajo naj vsi stroški ene davčne občine n. pr. Sv. Marjete, njej sami; proslo naj pa davBni občipi Prepolje pripadajo njeni občinski davki in Šola St. ITanž, kamor pošiljajo otroke v šolo. Ostane naj pa ena politična obfiina Prepolje. Toliko v pomislek. Ce se pa obfiina Prepolje razdeli politično na dve občini, naj velja stari rek: Kakor si bodete postlali, tako bodete ležali. Ahiftu se pa svetuje, naj se briga za šolo in ne za politiko. m Frain. Vrli Solnik, g. naduSitelj Fr. PJrkmaier, je obhajal dne 18. ,t. m. 251etnico kot nadučiteli in šolski vodja v Framu. Ob tej priliki mu je priredilo framsko učiteljstvo izredno lepo in ganljivo slovesnost na predvečer in naslednji dan. Godba, strelba, podoknica, petje, deklainacije in govori — vse je proslavljalo srebrni jubilej njegovega delovanja,. Osivel je prezgodaj pri sv^>jem neumornem in vseIstranskem trudu in naporu, a ozirajoS se nazaj^ ga lahko tolaži sladka zavest, da je bilo njegovo delo plodonosno in blagoslovljeno. Slavnost je slavljenca zelo ganila. — Še petkrat pet, pa zlaitih let! m Fram. Framski fajerber je priredii v četrtek, dne 17. avgusta zvečer ob priliki 251etnice g. nadučitelju Pirkmaierju bakljado. Hauptman Krainz je komandiral Štirikrat heil, kar je bilo g. nadučitelju gotovo jako neprijetno. Na siovenskih tleh, pred slovensko šolo, slovenskemu u&itelju si upa rojen Slovenec Krajnc klicati heil! Mnogo narodnjakov je staloblizu, a nikdo si ni upal zaklicati živio. m Sp. Polskava. Te dni me je vodila pot skozi Spodnjo in Zgornjo Polskavo.. Povsod vefiinoma samo nemški napisi! Na vrhuncu vsega, pa je ftisto nova krajevna tabla, ki je postavljena koncem Sp. Polskave in na kateri je napisano dobesedno tako-le: — Ortschait u: Gemeinde unterpulsgau — BezirkWind: Feistritz — Komisia Slov: Bistrica — Soseska. no Kraj — Spodna poskava. — — Vsakemu Slovencu se mora obrniti želodec pri čitanju te krasne slovenščine. Radovedni smo le, kateri izmed nemškutarjev si je spletel v svoji materinščini tak nevenljiv venec! Slovenski kmet, ki hodiš mimo takih napisov, spomni se, da si na slovenskih tleh in stopi na noge! m Slov. Bistrica. Pretefieno nedeljo, dne 20. avgusta, sta priredila poslanca Pišek in Novak gospodarski shod, ki se je vršil v Novafl<.ovi gostilni. DoŠlo je na shod lepo Število županov in drugih ugledn.ih raož. Poslanec Pišek je govoril o nasledkih suše, o prodaji sena in drugih važnih zadevah. Sklenilo se je, pozvati vlado, naj ne prepove izvoza sena, ker bi se potein cena senu preveč skrcila. Kmetje so stavili razna vprašanja radi sejmov, radi kuge-slinovke itd. Na predlog poslanca Novaka se sklene prirediti dne 17. septembra velik gospodarski sliod, na katerera govori poslovodja Osrednje zadruge v Mariboru. Govorilo se je tudi o slovenjebistriškem okrajnera zastopu, v katerem občine, trga Makole in Studenice nimajo zastopstva. Poslanec Novak zakljufti nato lepo Uspelo zborovanje. m Tlnje. Ziakaj li neki tako grmijo topifii na Pohorju, povpraševal se je marsikateri dolinčan v nedeljo dne 20. avgusta? No, naj vam povem vzroke streljanja. PrviS smo slavili ta dan 81. rojstni dan presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Vrhu tega pa Se tudi zato, ker je imenovala obfiina Tinje pre6. g. župnika Jan. Medvešek.a svojim fiastnim oboanom in priznanje za njihove obilne zasluge za cerkev in ob6ino. —v Cestitamo! m St. llj v Slov. gor. Naša dekliška Marijina družba si je omislila lepo zastavo, ki se bo slovesno blagoslovila v nedeljo 27. avg. popoldne ob 2. uri. Cerkveni govor ima organizator Marijinih družb, č. g. Kalan iz Ljubljane. Sosednje Marijine dražbe pridite prisostovat prih. nedeljo lepi dekliški slavnoBti v Št. Ilju. Po Tečernicah ob 4. uri pop. pa se vrši t dvorani Slov. Doma poučno predavanje. Govori urednik nBogoljuba" iz Ljubljane. m Hoče. Kat. bralno in gospodarsko drnštro priredi v nedeljo, dne 27. avgusta pri g. Rojku veselico. Začetek ob 3. uri popoldne. Na vsporedu je med drugim tucli igra nDve materi", v štirih dejanjih a petjem. Igrajo dekleta. Vstopnina: sedeži 60 vin, stojišča 30 vin. Vsi zavedni Hočani in prijatelji našega društva, vsi vrli sosedi iz okolice in mesta, pridite v obilnem številu. Pridejo tudi vrli ^Orli" iz Maribora. Na svidenje! m Slov. Bistrlca. V nedeljo dne 27. a?g. t. I. vrši se ob priliki BJernejovega žegnanja" v hotelu ^Avstrija" v Slov. Bistrici velika Ijudska Teselica v korist revnim šolarjem okoliške šole. Na vsporedn je godba, petje in razne druge zabave. /.ačetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 40 vin. Z ozirom na blagi namen veselice se preplačila hvaležno sprejmejo. Ptujski okraj. p Sv. Marko niže Ptuja. Nagla smrt. V nedeljo, dne 13, avgusta t. 1. jje umrl v Bukovcih nagle smrti Peter Horvat, posestnik in ud Voj. veteranskoga društva markovškega. Ker se je tuk. mrliškemu ogledpiku zdel slufiaj sulmljiv, naznanil ga Je c. kr. okrajnemu glavarstvu y Ptuju. V sredo, dne 16. t. m. je posebna komisija mrliča pregledala in dele prebavil poslala v Gradec, Mrlič je bil tukaj na tihem pokopan, njegova družina pa strogo kontumacirana. Ker niso v Gradcu nič sumljivega na&li, je smela družina takoj zopet iz domafiega zapora. Pokojnilč se je silno veselil rojstnega dneva presvitlega cesarja, da bi se bil kot trobentač Veteranskega društva udeležil cerkvene parade, a dva dneva poprej moral je v grob. DruStvo mu je liotelo prirediti sijajen pogreh, a zaradi poprej navedenih neprilik tega ni smelo storiti, — Društvo izreka vdovi in hčeram svoje sožal]e, pokojniku pa želi večpi mir in pokoj. p Vurberg. Kakor vsako leto, je bil tudi letos dan 18. avgusta dan veselja, ker smo imeli celodnevno čeŠČenje sv. ReSnjega Telesa. Ljudstvo je celi dan pridno zahajalo v hišo božjo. Imeli smo dve sv. maŠi in tudi dve krasni, v srce segajofei pridigi. Obenem smo pa tudi slavili 81. rojstni dan na@ega presvitlega vladarja ter se je v ta namen pri drugi sv. maši zapela zalivalna pesem. Prosili smo Boga, naj nam olirani iše mnogo let naSega. vladarja, skrbnega in verpega ofieta Avstrije. Tudi gg. učitelja sta pripeljala šolske otroke k drugi sv. magi in mislili smo, da bodo kak.or navadno vsako leto, tudi letos zapeli ob koncu cesarsko pesem, pa ni bilo nic. Gospoda Mčitelja, ali bi ne bilo lepše, da bi tisti čas, ki sta ga tratila po nepotrebnem ob volitvah za agitacijo in tisti trud, kl sta ga imela s šolsko deco, da je razširjala in posila iz Šole cele zabojfeke ,,Sloge", porabila za to, da bi ufiila otroke v petju, da bi znali pri sv. HiaŠi pošteno peti. — Gotovo bolj bvaležno in potrebno delo za učitelja, nego agitacija. Faran. Majšperg. Dne 20. t. m. smo pokopali vrlega moža Simona Mesarič, p. d. Leškega Zemljaka, ki je imel razna fiastna mesta. Bil je vrl katoliški mož. N. v m. p,! p Leskovec v Halozah. V soboto, dne 12. avg. je posestnik Jožel VindiŠ peljal prazne sode. Padel je z voza tako nesreSno, da je dne 18,. avgusta umrl. — Bil je priden gospodar. p Leskovec v Halozah. Vsem prijateljem romanja k Sv,. Avguštinu se naznanja, da se bo tudi letos, kakor običajno, slovesno obhajal god sv. Avguština za angelsko nedeljo. Ljubka cerkvica sv. Avguština je v ta namen že lepo prenovljena. p Leskovec v Halozah. Na veliko gospojnico je treSfiilo v hišico vdove Merc v Belavšaku. V malem casu je zgorelo vse, samo peč je ostala. Posestnica je bila k sreči zavarovana. Svetlnje. Naša mlada dekligka zveza nam je na praznik, dne 15, t. m. priredila zelo lepo veselico s krasno igro ,,Lurška pastirica". Govoril je dr. Lukman, DaljM dopis prinese ,,Naš Dom". p Trgovišče pri Veliki Nedelji. Tukaj ima ptujska ,,giftn.a krota" zelo vidne uspehe. Neki tukajšnji ,,ribi6" hvalisa umazano cunjo na vse pretege ter obenem brez vsakega povoda napada naše 66. gg. duhovnike na nečuvep način, Svetujemo mu, naj naše du§ne pastirje ne napada s takirni neslanimi besedami. Opozarjamo dotiSnega, naj si shrani te vrstice v spomin, sicer bodemo, ako se bo še večkrat posluževal takili obrekovanj, o prilik.i govprili bolj odkrito in mislimo, cla mu ne bode zelo prijetna p (*tuj. Kat. misleči slov. fantje iz Ptuja in okolice se vabijo na ustanovni shod rOrla", ki se vrši v nedeljo, 3. sept. ob pol 9. uri v minoritskem samostann. p Sv. Marko niže Ptuja. Vojaškoveteransko društvo pri Sr. Marku priredi v nedeljo dne 27. avgusta t. 1. popoldne po večernicah v markovskem lešju pod cerkvijo tombolo z godbo. p Vurberp V nedeljo 27. avgusta po večernicah se vrši v gost. g. Goloba, narodna vrtna veselica v prid ubogi šolski mladini. p Kmet. podružnica za ptujsko okolico priredi v nedeljo 27. avg. ob 3. nri popoldne poučno zboroTanje pri Ant. Arnugi v novi vasi pri Ptuju. Predava g. Jurančič o čebeloreji. Ljutomerski okraj. 1 Ljutotner. Slov. pevsko društvo v Ljutomern priredi koncert, y nedeljo, dne 3. septembra t. 1. v dvorani gospe T. Kukovec. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Opozarjamo sosede in domačine na igro BDomena, katero vprizori naše bralno društvo v nedeljo 27. avgusta. Govornik pride iz Maribora. Mnogo zabave obeta šaljivi srečolov. Začetek ob pol 4 pop. 1 Gor. Radgona. V nedeljo dne 3. sept. se vrši tukaj velik dekliški shod. Pri poznem opravilu pridiguje veleč. g. dr. Hohnjec. Po cerkveni slavnosti se vrši v gostilni g. Osojnika v Gor. Radgoni velibo dekliško zborovanje. Opozarjamo vSe dekliško zveze in Marijine družbe da ae udeležijo tega shoda. Slovenjgraški okraj s Sp. Dravograd. Sin bivšega kandidata liberalpe stranke, AVerdniga, Ivan, se je dne 18. avgusta pono6i vlegel na železniški tir pri Sp. Dravogradu, Brzovlak mu je glavo popolnonia odrezal. Saniomorileo ,je bil star 18 let. Nesreče je baje kriv prepir z oeetom. s GradišCe pri LuCanah.. Tukajšnji liberaloi so pa.6 pravi siromaki. Grdili in napadali bi radi vse, kar ne trobi v njihovi liberalni rog. Nasprotno pa bi radi prav svetlo in gladko slikali njiliovo stranko v svet. Pa le samo eden naš list zadostuje, pa so že zadrgnjeni v ,,žakelj". Potem bi se pa radi na prav zvit na6in izkobacali iz zadrege. Tako so mi morali ostati dolžni odgovora raojemu dopisu v ,,Slov. Gospodarju" z izgovorom, da z ženskami prepirati se, bi bilo pod njihovo 6ast, Z ženskami za6eti boj, jih napadati, pa ni bilo ni6 pod njihovo slavo. Pa6 pa so si menda to Se Steli v čast. Njih napadanje bi jim morda Še sedaj ne presedalo, ako bi jim ne bila odgovorila ter zahtevala, da se naj njihovo neresni6no pisarjenje natangneje dokaže. Zakaj pa potem njso odgo- vorili fclanku v ,,Straži" ? Seve, ker si niso mogli na nobep naSin \re6 pomagati, Vsaj pa je bil dopis ,,Straže" tudi dobesedno resni6en. Sicer pa prazni izgovor ,,Nar. Lista" pri količkaj razsodnem 6loveku itak nič ne drži. Verjeti ga more k ve6jemu le kak zarukain in z ve6no slepoto udarjen liberalec, — 'Julijana GrilHekerlca. s V Lučanah pri Hojniku po doma6e Žavcer, je bil ogenj dne 2. t. m. Gospodar in gospodinja, sta se skregala, na kar je Šel gospodar in zažgal žitne kope. Ko ona vidi, kaj je učinil, pa gre naznanit orožnikom. Gospodar pa lzžene živino iz hleva m tudi hrame zažge, sam pa vzame puško in se ustreli. Vse to se je godilo ob 5, uri popoldne. Se-le po polnoči, spreviden z sv. zakramenti, je nesrečnež unizi. jiski okraj. k Oplotnica. Katera pošta je kriva? Dne 29. julija t. 1. dopoldne je bilo oddano pismo y, poštni nabiralnik v Oplotnici z razločnim naslovom na uredniStvo ,,Slov. Gospodarja" v Mariboru. Doti6nega pisma pa uredništvo še do dapes ni prejelo, Neumevno je, kam je izginilo. Opozarjamo poŠtne oblasti na to in upamo, da se bodo takšne razmere temeljito izpremenile, ako ne, si bodemo drugod poiskali pravice. — Kmet iz Pohorja, k Kanjice. Vabimo k veliki veselici, katero priredi bralno društvo na vrtu nNarodnega doma" y Konjicah dne 3. sept. t. 1. ob 4. uri popoldne z zanimivim vsporedom. Govori poslanec dr. Korošec. Pridite v obilnem številu. Celjski okraj. Predprodaja hmelja. V vseh pravnih re6eli, ki se tičejo predprodaje hmelja, gre pristašem Slovenske kmečke zveze brezplacno na roko odvetnik in poslanec dr. Ivan Benkovi6 v Celju, Predprodaje so se po nekod zares izsilile, drugocl zopet prigoljulale od hmeljarjev. V tem oziru se nam je že javjilo ve6 slučajev, katere bomo dali preiskati in potem bomo imena prekupcev brezobzirno javili v listili. Na noben nafiin ne pustimo goljufaiti našega ljudstva^ magari da je tudivsaliberalna stranka proti nam na pogah. Dobro je, da je prišla Kme6ka zveza po zmago v Savinjsko dolino, kajti sedaj imamo vsaj nekoga, ki nam pazi na goljufe, oderuhe in sleparje. Boj, ki se je zaftel letos proti izrastkom hmeljsk& kupcije, bo gotov.o prinesel prej ali slej zaželjeni uspeh. Posestnik 'Josip Steiner nam je z ozirom na 61anek v Štev. 36 poslal ta-le popravek: ,,,Ni res, da bi bil letos nakupoval hmelj v naprej, temve6 res je, da nisem letos in nobeno leto kupil v naprej nobenega hmelja." — Opomba uredništva: Od zanesljive strani se nam poroča, da tudi Roblek in Kukec nista ni6 mešetarila s hmeljem. • • c Celje. Solske sestre iz III. reda sv, FnančiŠka, ki imajo v zavodu 8razredno šolo s pravico ]avnosti, vzamejo deklice na statoovanje in hra.no.. UČni predmeti na 8razrednici so oni po postavah za ljudske in meŠ6anske Šole^ Gojenke se u6e, ako stariši žele, igrati na glasovirju, citrah in goslih, moderne jezike in stenogralije. Soli odrasle deklice se lahko uče šivanja in finih ženskih ro6nih del. Lahko se tudi izu6ijo za učiteljice ženskih rocnih del ali za ,,otroške vrtnarice". — Ve6 se izve pri vodstvu Sole. c Celje. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je sestavil ono resolucljo, katero je zadnjo nedeljo v Zalcu liberalni koncipient dr. Kalap ponižno izro6il v imenu nepodpisanih judov vladnemu zastopniku, Ali tudi dr. Kalan? Mogo6e, kajti sestavljena je tako nespretno, da je moral biti kak odločilni 61an nage liberalne stranke zraven, Liberalna stranka je postala torej sedaj zaš6itnica židovskih mešetarjev. — Herr dr. Kalan, du iangst schon an! c Celje, dne 21. avgusta, Naravnost Škandal je, kar piše današnji ,,Slov. Narod". Vriska od samega veselja, da Hmeliarji v nedeljo v Zalcu niso ni6esar dosegli. Izraža veliko zadovoljnost, da se skraja niti lokal za posveto\ianje ni mogel dobiti in hvali zaradi tega razumnost Žal6anov. V celi zadevi stojijo liberalci na strani hmeljskih trgovcev. Ziaupnik liberalne stranke, dr, Kalan, je bil isti, ki je prinesel judovsko resolucijo. To je menda na dr. Brescharja tako dobro vplivalo, da je tudi dr. Kalana nasproti prejšnji določbi pustil k posvetovanju in tako oja6il prizadevanja judov. V ,,Slov. Narodu" dobi dr. Breschar pla6ilo za to, da ga namre6 liberalcikljub vsem njegovim ljudomilim korakom še grdo napadajo. Gotovo je, da bi bili uspehi posvetovapja drugačni, ako bi bili razven Terglava in Ušena Še tudi naši odlo6ni zagovorniki dr. Benkovi6, dr. KoroŠec in dr, Verstovšek zraven. A tega so se bali združeni liberaloi in židi, zato so onemogo6ili tak skupen posvet in sedaj vriskajo od veselja, Celjski porotniki. Za letognje tretje porotno zasedanje pri oeljskem okrožnem sodigfiu so bili dne 14. avgnsta izžrebani sledeči glavni pcrotniki: Franc Jnričan, gostilničar, LastDičj Franc Kincl, gostilničar, Sv. Jurij ob jnž. žel.Jansz Pinterič, trgovec, BreŽice; Jožef Demšič, trgovec, Velenje; Franc Zdolšek, posestnik, Hrnšoveo; Ivan Sršen, pek, tiv. Feter v Sav. dolini; Frano Jonke mlajSi, žnpan, Oplotnica; Henrik Pototsobnigg, inžener, Sloveojgradec; Jane« Schmidhofer, posesinik, Mialinje; Jakob Pernat, lesni trgovte, Meža ob Dravi; Franc Valand, pek v Sevnioi ob Savi; Jožef Cretko, aradnik, Štore; Mihael Vidmejer, posestDik, Bnkovžlak; Ivan Karbat posestnik, Gaberje pri Ce^u; Jožef Kranjc, poaestnik v Trnju: Franc Simončič, gosttlničar, Sevnica «b Savi; Frano Kolenc, veleposestnik, Ivanje; Matija Jasbec, gost lničar, Sv. Peter pod Sr. gorami; Jožef Skaza, veleposestnik, Velenje; Robert Graselli, trgovec, Sv. Urban; Valentin Saperger, krojač, Lopata; Ivan Oas, veleposestnik, Straže; Josip Martini, fotograf, Gelje; Alojz Brezočnik, kljttt5a?ničar, Konice; Makn Tarnšek, gostilničar, Zlabor; I?an Rak, hotelir, Velenje; Karl Lebitsch, geometer, Celje; Anton Kolenc, posestnik, Gornjigrad; Martin Vredko, posestnik, okolica Vojnik; Karl Špes, posestnik, Začret; Frano Pirman, gostilničar, Topolje; Martin Premšak, posestnik, Škofjava^; Jožef Podgoršek, gostilničar v Vrbno; Ignac Kasoh, sedlar, Vojnik; Jožef Pauer, trgovec, Braslovče; Lovreuo Schmtdt, posestaik, Sv. Dnh Loče. — Nadomestoi porotniki: dr. Jos. Karlovšek, odvetaik, Celje; Jakob Inkret. posestnik, Savodna; Fsanc Šribar, posestnik, Dobrova; Jakob Leskošek, mesar, Celje; Iyan Schappek, depositer, Celje; Franc Confidenti, tovarniški vodja, Gaberje; Anton Kapla, sedlar, Celje; Jožef Kveder, trgovskipotnik, Celje; Ivan Adam Ko^nb, po^estnik, okolica Vojnik. Žalec. Cloveka mora od sramu politi rdečica, ako 6ita liberalae casnike, kano sedai hujskajo proti hmeljarjem in branijo meSetarje, Tako se roga liberalni dopisnik v sobotnem ,,Slov, Narodu" hmeljarjem: ,,pa svetu je že tako, da vsak gleda na svoj dobiček, kateri pa bi se lahko, ako bi ne bilp neiigodne hmeljske letine, spremenil tudi v škodo." To bi naj bila tolažba za naše hmeljarie, ki izgubijo letos poldrugi railijon. Pri takem liberalnem naziranju ni nobeno fiudo, ako imenuje isti dopisnik prizadevanje naših poslancev in vlade, da hmeljski kupci pri predprodaji kaj primaknejo, politicpo komedijo, Najljubše bi jim bilo, da je vse mirno in tiho, da se hmeljarji brez krika in vika oskubijo za milijon. Toda ti 6asi so minoli. Ako bi ne bilo pritiska od strani katoliškonarodnih poslancev, bi mešetarji niti v teh malenkostih ne ugodili, za katere so se sedaj odločili. c Žalec. Hmeljarsko društvo je bilo torej dne 18. t, m. zraven, ko so sklenili judje, odbiti vse zahtev.e hmeljarjev. Hmeljarsko društvo je bilo zraven, ko se je sklenilo, da ne sinejo poslanci za hmeljarje posredovati, kakor je nameravala vlada, Govori se celo, da te zadnje zahteve ni stavil žid, ampak eden izmed 61apov Hmeljarskega druStva, Stvar je tako važna, da pri6akujemo popolnega in obširnega, pred vsem pa resni6nega porofiila o zadevni seji. Vedeti hofiemo in moramo, kdo je naš prijatelj in neprijatelj. Posebno hožemo vedeti, 6e imamo celo v trgu ljudi, ki ne raaraio za dobrobit hmeljarjev. c Zalec. Politično komedijo imenuijejo liberalci v svojih listih prizadevanje katoliško-narodnih poslancev, da se letošnja predprodaja razveljavi ali vsaj omili na korist hmeljarjev. Toda rm_ pravimo, Bog nam daj Se mnogo takih politiSnih komedij; kajti pod pritiskom te politi6ne komedije so trgovci vendar že za6eli popuš6ati. Obljubili so napitniho in vrhii tega, kar je zelo važno, ne zahtevajo vb6 hmelja kakor zna&a letošnja letina. Ako bi ne bilo politi6ne komedije, bi se ne bilo niti to doseglo. V nedeljo smo videli, kako naši liberalni Zal6ani držijo s prekupci. Vse so storili, da bi onemogočili vplivanje vlade in poslancev na hmeljske trgovce. Cudimo se le, da je ostalo Ijudstvo tako mirno, ko je y,idelo, da so hmeljski trgovci po liberalcih nahujskani, naj se oktegnejo vsakemu uplivanju. Namesto, da bi sami storili vse, naj se trgovci vdajo, so jim pa zidali mostove, po katerih so lahko odšli. Liberalci so se pokazali kot sovražniki ljudstva in njegovih koristi. Kdor tega ne verjame, naj 6ita ponedeljkov ,,Slov. Narod", v katerem se velikansko veselijo, da hmeljarji niso ni6 dosegli in so se posvetovanja razbila. Da s takimi ljudmi gredo še tudi nekateri hmeljarji, je za pametnega 61oveka nerazumljivo. Petrovče. Se enkrat opozarjamo mlaideniške zveze in Orle na Spodnjem Stajerskem, da sc v velikem Številu udeleže ob6nega zbora Zveze slovenskih mladeni6ev dne 10, septembra v Petrovčajh,. Vsa naša druStva in zveze naj pošljejo zastopnike! c Galicija. Tukaj vlada huda suša pc travnikih, vinograditf in po njivah, vse se ho6e posušiti. Le neki ,,Pepki".Se no6e mirovati jezik ob tako hudi vročini; še vedno govori 6ez Bralno društvo in sploh črez vse, kar je ,,klerikalnega" v Galiciji, Opominjamo jo, da naj le raje mol6i, sicer bomo primorani, druga6e postopati. Kakšna morata biti oSe in mati, ki pustita tako postopanje in dajeta potuho svojlm otrokom. c Polzela. Dobili smo od verodostojnih mož poro6ilo, da je tudi g. Cizel za6el ves hmelj, ki je bil predprodan za 2 K, plačevati po 8 K. Tudi o gospodu Žiganu imamo sli6no poro6ilo. Tako vendar rodi sad trud naSih poslapcev. c Sladka gora. Kako veli6astno, kako veselo je bilo letos na božji poti o Veliki gospojnici na Sladki gori. Vsa 6ast doma^emu pevskemu zbzru, koji nam je tako milo in izborno popeval v tem krasnem, starodavnern Marijinem svelišču! Reči moramo, da so nas res presenetili ti 6isti in tak.o dobro izvežbani glasovi. fcrasne pesmi, tajne melodije nam še vedno done po ušesih, Kakor smo izvedeli, je voditeljica pevskega- zbora opdotna g. u&iteljica Ljudmila Kokli6, koji izrekamo najprisrčnejo zahvalo! — Romarji. c Sv. Peter v Sav. dol. Pri posvetovanju mešetarjev in židov z vladnim zastopnikom dr. Brescharjem so, kakor slišimo, liberalci in židovi prosili naše zastopnike, naj vplivajo na poslance in liste, da bodo dali v celi zadevi hmeljske predprodaje mir. To je zelo zna6ilno. Pisanje in delovanje kmeekih poslancev je meSetarjem in židom neljubo. Verjamemo, toda hmeljarji bi še danes ne imeli niti teh ugodnosti, ki so se v nedeljo dovolile, ako bi ne bilo naSih listov in poslancev. Posebno pa je peklo mešetarje, da so bili navedeni z imenom. Med ni,imi se svetita tudi imeni Cvenkla in Kosmelja. Mi pa pravimo, letos bi se lime'ljarjem slaba godila, ako bi ne- imeli dr.. Korošca za svojega poslanca. Roblek bi nikdar ne mogel proti mešetarjem in židom, k.i tudi bivajo pri njem, tako cdIo6no zastopati, o tem je preprican njegov prijatelj in neprijatelj. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Tu smo 11. avgusta spremili k zadnjemu pocitku pridnega posestnika in skrbnega cerkvenega ključarja Ignacija Pellco iz Hajnskega. Nenavadna smrt nam ga je prerano ugrabila. Bil je prvi, ki smo ga pokopali iz možke Marijine družbe, zato je imel zelo lep pogreb, Spremljali so ga vsi možje-družbeniki s svetinjami na prsih, v nedeljo, dne 13. avgusta pa so zanj darovali sv. obhajilo. I>onia6i župnik Je v pogrebni besedi opisal rajnega kot vernega kristjana in vzornega gospodarja ter ga priporo6il v blag spomin. Rajni je bil tudi ucl nadzorstva tukajšnje posojilnice, zna6ajen pi> staš Slov. Kme6k.e zveze in zvest naro6nik ter bralec naSega lista. — N. v m. p.! c Šmarje pri Jelšah. Kakor je že od nekdaj da^ leč okrog znano, imamo pri nas dve sloviti romarski cerkvi, namrec župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja in krasno podružnico sv, Roka. Kdo bi mogel reči, koliko tisoč roraarjev ]e že prišlo od blizu in daIe6 v teku stoletij tu sem na ta ziiameniti roraarski kraj. Božja pot se ]e letos dokaj slovesno obhajala, kakor že morda ve6 let ne tako. Mnogo sv.^maš in pridig se je opravilo, takp, da je bilo v polni meri vstreženo vsera potrebam in željam došlih romarjev. LetoSnji romarji so pa tudi gledali lepo popravljene kapelice sv. križevega pota, ki imajo zdaj zopet prav okiisno, prazniSno obleko, v katerih se nam predstavlja v mojstersko izdelanih podobah trpljenje in smrt Kristusovo. To prepotrebno delo so dali letos izvrSiti naš pre6. g. dekan, ki vzorno delujejo po vzgledn tukaiSnjih prednikov. Ker pa še malokateri ve, kdo je dal pozidati te slovite kapele s križevim potom, omenim, da je bil to nekdanji tukajšnji župniki Matej Vreear (bojda. vojniški rojak), ki je v letih 1737—58 neutrudljivo delovjal v svojem poklicu. L. 1738 Je dal umetno okrasiti in slikati cerkev sv. Roka, v letih 1747—53 pa so bile kapelice izgotovljene. Njegov grob je v naši farni cerkvi pod1 zvonikom od L 1858. Slava njegovemu spominu! Kdor še ni bil v Smarju na božji poti, naj pride prihodnje leto gotovo, kajti videl bo marsikaj lepega in znamenitega," Sv. Jurij ob južni železnici, Pod vodstvom vzornega mladinoljuba g. Gomilšeka se je vršil pri nas dne 20. t. m. velik mlaideniški shod, katerega bomo patan6no opisali v našem mladeniškem glasilu ,,NaŠ Dom". c Trbovlje. V naSi občini smo dobili zopet novega redarja. Imeli smo do sedaj Štiri; peti, ki se je sedaj zadnji 6as nastavil, je bil že neobhbdno potreben. Tako je dejal naš slavni liberalni ob6inski odbor pri zadnji seji, ko se je Šlo za pastavljanje novs' ga redarja. No, mi pritrdimo, da je bilo to že res zelo potreba, kajti dosedanjim štirim redarjem ni bilo mogoSe, držati dosedaj reda po v.asi in po cestah, ker je bilo tudi potreba, pogledati v6asih malo v žganjarnice in gostilne, Dosedaj se je lahko razgrajalo, pretepalo in napadalo skoro za vsakim oglom, posebno ponoči, tako, da b'i pošten 61ovek, ako ima malo bolj pozno v noS opraviti kako pot na kolodvor in domov, v službo ali iz službe, moral premigljevati, kako bi se obnašal, da bi nenapaden sre6no dovršil svojo pot. Kaj takega naj bi se že dogajalo kje v ob6ini, kjer je samo eden ali pa nobeden redar uslužben, ne pa tukaj pri nas v Trbovljah, kjer so bili dosedaj kar štirje. Ker se dogajajo taki slu6aji le malo bolj pozno v no6, bi bilo zelo važno, da bi g. župan določil v6asih tudi katerega redarja za poznejšo no6no službo, da bi ne ostal za oskrbo pono6nega miru edinole pono6ni 6uvaj, kateri naj bi zraven svojega že tako mu&nega posla, §e opraivljal posel zabranjevan.ia napadov lumpov na poštene Ijudi na cesti. Upati je, da ob6inski odbor, ki želi le napredmh. Trbovelj, nkrene tudi v tem oziru nekoliko, ker ti ponočni napadi na mirne ljudi nikakor ne spadajo k napredku. — Posestnik. c §t. Juri) ob juž. žel. Na primiciji č. g. Fr. Kompolšeka, se je nabralo za ,81ov. Stražo" 40 K 23 vin., za St. Jurakega Orla pa 25 K 26 vin. c St. Jurij ob juž. žel. Kmot. podružnica priredi dne 3. sept. t. 1. po ranem opravilu v novi šoli predavanje o živinskih boleznih in kužni postavi. c Pri Sv. Roku v Šmarju pri .Telšah se bo vršil na praznik Marijinega rojstva 8. sept. velik dokliški shod. Opozarjamo na ta shod zavedne mladenke šmarske in rogaške dekanije. Ta shod naj pokaže veliki napredek deklot organiziranih v Marijinih drnžbah in v dekliškia zvezah, njih smisel za resno versko-rodoljubno delo. V« VI okraj. b Mali kamen. Huda vroftina vlada letos pri nas, kakorgne Še naži najstarejši možje ne pomnijo. 0 Gospod, otmi nas! — Obrodile so letos pri nas čeŠplje, a žal ]ih suSa uni6uje, — Kamljani. Vestnik mlad. organizacije. Sv. Magdalena v Mariboru. Dne 15. avgusta smo imeli pri nas nekaj prav. veselega. Kaj pa se je zgodilo? Kr&čanskOr-socialna zvezal je priredila za svoje somišljenike predavanje, ki je bilo izborno obiskano. Nad 100 oseb je z velikim zanimanjem posluSalo velefi. g. dr. A. Hohnjeca, ki je v %urnem, za- nimivem, poljudnem govoru razložil, kako potrebna ]e dandanes verska in nar. izavednost m lzobrazba, prav posebno za mladino. Iz srca smo hvaležni viele6. g. dr. A. Hohnjecu za krasen govor. Ob tej priložnosti se je pa tudi ustanovila za maigdalepsko župnijo Dekliška zveza, ki šteje že sedaj blizo 100 zavednih in za poSteno dekliiško življenje in izobrazbo vnetih deklet. Naša dekleta so si že dolgo želela dekliške zveze in so se z veseljem pripravljala na ustanovni shod. In ko jira je še predsednica Z. S. D., Anica Kren iz St. Ilja, v krasnem govoru razložila velik pomen dekliškah zvez, koliko pripomočkov dobivajo dekleta tukaj za pošteno življenje in izobrazbo, in ko je vse to razložila in pozivljala z vznešenimi besedar mi k verski in narodni zavednosti in k vstrajnemu, pogumnemu itelu v .dekliški zvezi, so bile naše mla^ denke kar navdušene in so sklenile, z veseljem sodelovati v dekliški zvezi in pridno agitirati, da se bo Število clanic podvojilo in potrojilo, tako, da bodo sčasoma zbrana v dekliški zvezi vsa poštena dekleta naše župnije, Izvolil se je odbor, ki nam jam6i, da bo dekližka zveza y,_ magdalenski župniji prav vrlo dolovala, Na ustanovni shod so prinesle pozdrave novi dekliški zvezi zastopnice dekliške zveze od Sv.Petra pri Mariboru; okoli 40 društvenio je pripeljal seboj delavpi g. kaplan M. Tomaži6. Prav posebno je predsednica izročila pozdrave in vzpodbujala k pogumu ter pridnemu delu; prišle so tudi zastopnice dekliških zvez od Sv, Martina pri Vurbergu in Kamnice. Z lepo dekliško budnico, katero je lepo prednašala Marica Schrott iz Sv. Magdalene, se je zaključil nad vse prieakovanje lepo uspeli in za naišo župnijo pomenljivi ustanovni shod. — Bog daj, da bi paSa dekliška zveza vrlo napredovala. in uspešno delovala, c Dekliški shod na Oljski gori, Dpe 20. avgusta se Je zbrala ogromna četa uavdušenih mladenk iz Savinjske in Šaleške doline, katere se niso vstrasile dolgega in vsled vro6ine mufinega pota, ampak so z veseljem prispele na to precej visoko goro, kamor jill je vodilo plamtece navduSenje, Ob 10. uri je bila cerkev natlaženo polna mladenk, katere so že feeljno pri6akovale besed slavnega govornika g. dr. Hohnjeca, ki je z pjemu lastno duhovit.ostjo sejal seme zlatih, prepotrebnih naukov v nedoižna srca mladenk. Nato je služil sv. mašo, pri kateri smo se pa6 zedinili v prošnji, naj nam podeli Vsemogofini prepotrebnega dežja in naSemu shodu najlepših sadov. Po kon&anem sv. opravilu se je pričelo zborovanje pri cerkvi pod vodstvom g. dr.. Holinjeca, kateri s prisrcnimi besedami pozdravi zbrana dekleta ter naslika pot 6ednostne ip krepostne mladenke, katera naj bi kot takšna z lepim vzgledom vplivala tudi na moško raladino, ne pa ji bila morda še v pohujšanje. — Iz slik ravnokar 6astno izvojevanega volilnega boja nam nato govornik nai podlagi rimskega pregovora: Ce ho&eš mir, pripravljaj se za vojskb, dokaže važnost naše izobraževalne organizacije, Nato pozdravi predsednica Savinjskega okrožja, in podpredsednica Z. S. D., Marija Drev iz PetrovS, to pogumno Četo mlaJdepk z navdušenim pozdravom in v nadaljnem svojem govoru razpravlja o tem, kakSno ženstvo potrebuje naš narod, da bo pomlajen, veren in delaven, da nam bo dajal vedno dovolj krepostnih znaSajev ter dobrih voditeljev. Trezika Sketa, predsednica D. Z. v Braslovfeah, nam predoči zadnji sramotni volilni boj in z ozirom na to v navdušenih besedah spodbuja in bodri, da moramo biti tudi me mladenke neustrašene braniteljic© narodpih svetipj In bojevnice za narodni blagor. Bog daj, da njene besede najdejo odmev! — Fran6iška Gerlih od Sv. Petra nam je podala 10 zlatih naukov za slovensko mladenko kot Marijino hcerk.o. — Nato prevzame besedo g. dr. 'Jehart, požrtvovalni delavec na izobraževalnem polju v Savinjski dolini, kateri navdušuje mladenke za Marijine družbe in dekliške zveze ter vabi, naj bi tudi mladenke prispevale k temu, naj b'i z y,semi mocmi delale pa to, da bo mladinska slavnost v Petrov6ah dne 10. septembra se sijajno obnesla. Nato govori Mar. Blatnik iz St. Jurja o ljubezni do domovine in slovenskega jezika, Marica Sveiger iz LetuŠa je prav zanimivo razpravljala ter nam s krasnimi zgodovinskimi vzgledi pokazala, kakSne naj bi bile tudi me slovenske mladenke, nainre6 navdušene za plemenite vzore, požrtvovalne in neustrašene; kot skala naj bo naš znaČaj, kot gora nepremagljivo naše versko in narodno prepri6anje. Marija Salamon (Vransko) prinaša pozdrave od svpjih tovarišic ter krepko in navdušeno izvaja krasno geslo: Cuvajmo dekliško 6ast! Govorili sta še Vodlak iz Braslov6 in L. KoŠak iz- Sv. Petra v Savinjski dolini. Se so bile vrle govornice pripravljene, a žal, potekel je čas in g. dr. Hohnjec zaklju6i krasno uspeli shod, izrazivSi zahvalo za toliko udeležbo in obenem željo, da bi to seme, katero smo med tako burnim vetrom na Gori Oljski sejali, padlo na rodovitna tla ter obrodilo obilo sadov! Da se ta želja uresni6i, skrbimo me drage mladenke in v dokaz hvaležnosti nasproti naSeniu rieutrudljivemu požrtvovalnemu organizatorju, danes obljubimo, da ho Cemo postati in biti prav]e Slovenke, sreBa in ponos cerkve in mile naše domovine. Zato varn kli6em še enkrat: Na delo tedaj, a do konca značajne, namenov poštenili, a bolj še dejanj. V borbi za dom neustrafeene, vstrajne, do zadnjega diha trude6e se zanj. Za narod živeči, goreči, trpe6i, a sluge nikomur k.ot narodni sreči!! — Saviniska mladenka. Narodno gospodarstvo. Knga na gobcu in parkljih ali slinovka pri živini. Ker se ta bolezen razširja zopet v naši deželi, je treba, da se podajo živinorejcem navodila, kako se naj postopa, da varuje vsak svoje živino okuženja ter zabrani razširjanje te nalezljive bolezni. 1. V 6asu, ko se kuga na gobcu in na parkljih razširja, naj gospodarji vestno skrbijo, da osebe, ki goved, ovce, koze in s.v^nje oskrbujejo, ne pridejo v dotiko z drugimi domačimi osebami, pa tudi ne hodijo od doma ter ne ob.6ujejo s sosednjimi in tujimi ljudrni, Na vsak na6in naj se brezobzirpo zabrani na kmetih pono6no vasovanje mladine. 2. Osebe, ki oskrbujejo živino, naj nosijo posebno obleko in obutev pri hlevskih poslih, katero pa naj vsakokrat, predno zapuste hleve, odložijo ter si slc.rbno umijejo roke in lice. 3. Posamezni gospodarji in njihova družina naj nikakor ne obiskujejo gospodarstev in hlevov drugili gospodarjev. Ako pa karn gredo in se zopet vrnejo domov, naj skrbno osnažijo obleko in obutev, pa ne na dvorišču, blizu hleva ali gnojišča, 4. Odlofino se naj jsabrani povsod vstop y stanovanje ter na dvoriš6e TrT v hleve vsem tujcem, posebno pa živinskim mešetarjem in trgovcem, mesarjem, živinozdravniškim maza6em, konjedercem, potujo6im kramarjem, berafiem itd. 5. Otroci, ki so doma iz hiše, v koje bližini se naliaja okužen hlev, naj ne hodijo v hOlo, niti paj bO ne potepajo okrog. 6, Goveja živina, ovce, koze iu srinje, naj sc za ftasa. kužne nevarnosti ne kupujejo, niti ne spravljajo na skupne pažnike, tuje živali se naj pa nikakor ne postavljajjo v domafie hleve, 7. Plemenice navedenlh živali naj se ob času kuge ne gonijo k plemenjaku iz doraažije na tuji dvor. 8. Psi, macke in kuretnina se naj zapirajo, 6e pobegjiejo, naj se pa pokoncajo. 9. Tla v lilevih naj se polijejo pri vhodih in po hodnikih, kakor tudi v žleboviji, kjer gnojnica odteka, vsak dan z apnenskim beležem, ki se naj po mogofinosti napravi sproti iz živega ajpna. 10. Gnoj na| se skrbno izkida vsaki dan sproti na gnoji'š6e ter se naj tam poliva z apnenim beležem, ali pa, kar je še bolje, potrosi z živim apnom. 11. Ce bi se pri živini zapaaila .ali tudi samo le, sumila kuga na gobcu in parkljih, se to ne sme zamol6ati, temve6 se mora nemudoma naznaniti ob6inskemu predstojniku, da pri pristojnem c. kr. okr. glavarstvu izposluje urajdnega živinozdravnika, ki potem ukrepe, kako ozdraviti okuženo Živino in zabraniti nadaljno razširjanje kuge. Gradec, dne 16. avgusta 1911. 'Maftin Jelovšek, Štaj. dež* živinorejski nadzornik. • • * Zguba teže spravljene krme, Dobro spravljenc seno izgubi od 6asa košnje do prihodnje spomladi 7 do 12 odstotkov svoje prvotne teže, to je od vsakih 100 kg dobro spray,ljenega sena se izgubi do prihodnje spomladi 7 do 12 kg. Najyefeja, izguba teže in redilnih snovi ]e v prvih tednih po spravljanju. Vendar pa je ta izguba tem manjša, 6im boljše je bilo seno posušeno in takšno tudi spravljeno, Zguba teže je tem ve6ja, 6im ve6 je detelje v travniškem senu. Že v prvih Štirih tednih po spravljanju izgubi lahko dobro posuŠeno, pri ugodnem vremenu spravljeno travni&ko seno iz, sladkib! trav, med kaiterimi pa je tudi detelje, do 14 odstotkov svoje prvotne teže. Druge zelo fine rastline, posebno, 6e jih nismo spravili zadostpo suhe, lahko izgubijo po štirih do Šestih tednih do 20 odstotkov in do spomladi do 30 odstotkov svoje teže. — Iz vsega tega laiiko skleparao, da Čim delj 6asa leži seno spravljeno, tem lažje postane, tem ve6 redilnih snovi se izgubi, Čim mamj redilnih snovi pa jevsenu, tem manj vredno in tem slabSe in manj izdatno j«ftudi seno za krmljenje živine. Radi tega se živinorejcem priporo6a, da pokrmijo najprej seno od lanskega leta svoji živini, in potem Še-le zaSnejo krmiti letošnje. Hmelj. Hmeljska kupčija. Iz Žatca poro6aja, da se je kupčija s hmeljem letos tako razvila, kakor Že dolgo let ne. Trgovci in pivovarnarji se kar trgajo za hmelj. Promet je izredno živahen. Povpraševanje za hmeljem je tako veliko, da se je cena za one male množine hmelja, ki se sedaj ponuja na prodaj, povzdignila v zadnjih osmili dneh za 100 K pri 100 kg. Pla6uje Še na deželi po 440, 460, da celo 500 kron za 30 kg hmelja. Mali hmeljarji so s cenami zadovoljni. Glede na letošnjo hmeljsko letino cene gotovo ne bodo nazadovale. Iz celega sveta. Sv. Ofie so popolnoma ozdraveli in se že vsak dan spreliajajo po vatikanskih vrtovih. Požari. Trg Mokronog na Kranjskem pogorel. V soboto, dne 19. avgusta opoldne je pri6ela goreti tovarna in parn'a žaga g. Pence v Mokronogu iz dosedaj Še neznanega vzroka. Veter je zanesel ogenj na sosednja poslopja. V kratkem času je 43 hiš in nad 100 drugih posloplj pogorelo do tal. Skodo cenijo nad 2 milijona kron, ljudje pa so zavarovani le za male svpte. Gozdni požar pri Gosensasu na Tirolskem je uničil prete6eni teden nad 150 oralov najlepšega gozda. V Grlicah pri Beljaku je v soboto, dpe 19. avgirsta izbruhnil gozdni požar. Pogorelo je do 70 oralov smrekovega in mecesnovega gozda. Veliki požari so bili zadnje dni y, Frauentalu pri Wildonu; v Langenwangu na Srednjem Sta]erskem je požar iini6il veliko parno žago barona Wachtlerja. V Trstu se je v soboto, dne 19.. t. m. vnelo veliko skladišee lesa. Skoda znaša nacl 600.000 K, Grozen zloftin, ki pretrese 51oveka do mozga, se je zgodil dne 14. t. m. v Trstu. 441etni vidovec Mihia Sedmak, doma od Sv. Križa pri Trstu, je rad po- pival in se vla6il z ni6vrednimi ženskami, s katerimi je zapravljal denar, Med drugim je zapravil tndi 200 kron nekega tovariša» Ker jih ni mogel vrniti, sklenil je, da se ustreli. No6 od nedelje na ponedeljek je prelumpal. Zjutraj ob 6. uri pride domov, kier sta spala njegova dva otroka: 121etna Marija in 151etni Ivan. Tu vzame revolver ter za6ne ž njim streljati na svojo hrjerko. Vsled strelov je bila cela hišsi kmalu po lconcu, Trkali so ljudje na vrata, kri6ali. Sedmak pa je v sobi neusmiljeno streljal svoje otroke in nato je ustrelil Še sebe v glavo. Ko so ljudje s policijo odprli stanovanje, se je nudil grozen prizor. Deklica je imela dve rani v prsih. Umrla je taikoj po prihodu v bolnico, oce je imel dve rani, eno v sence, drugo v usta, umrl je kmalu. Sin Ivan ima tri rane, dve na glavi in eno na rami. Upajo, da jim okreva. Navihan gosji tat. Bilo je te-le dni nekje na Kranjskem. Mimo hiše, pred katero so gagale gosi, pride njihov iskren prijalelj — gosji tat. Mož je navezal na dolgo nit trnek in 6rva pa njem. To je vlekel mimo gosi za seboj. Požrešna goska vidi 6rva, hlastne po njem in že je visela na trneku. Mož prične teči in za njim seveda vjeta- gos. Ko zasliši gospodinja "šunder pred hišo in pride na prag, vidi, kako gos z glasnim krikom te6e za beže6im možem. Misleft, da se mož gosi boji, za,vpije za niim: ,,Ne bojte se; saj Vam ne bo ni6 storila!" Novakovi sorodniki. Sorodniki tistega Novaka, ki je zapustil v Južpi Avstraliji 300 milijonov kron, so se sedaj našli tudi v Debrecinu na Ogrskem, Ondi živi mizarski mojster Janez Novak, ki je dobil vest o zapuš6ini iz Londoija. Kolera. Kolera v Mariboru. V soboto, dne 19. avgusta se je v Mariboru raznesla vest, da ]e žena uradnika Hobacherja obolela na koleri. Nazadnje se je vendar izkazalo, da je bil strah radi kolere v Mariboru Še za zdaj prezgoden in da Hobacher ni iraela kolere. Na Dunaju je dne 18. avgusta ymrla za kolero ona Schwent, o kateri smo poročali, da Je obolela za sumljivimi znaki kolere. V nekem osebnem vlaku juŽne železnice, ki vozi iz Trsta na Dunaj, je nenadoma obolela neka gospa. Vsi potniki so pogtali razburjeni, mislefi, da se gre za kolero. Vse potnike so na Dunajui takoj preiskali in razkužili, :a zdravniki so spoznali, da se ne gre za kolero. — V Berto6u pri Koprii v Istri je obolelo dne 17. avgusta vev ljudi na koleri, V Reki in SuSaku je prejSnji to den obolelo ve6 oseb na koleri, — NovejŠa poročila pravijo, da je na Reki in Sušaku nevarnost kolere že minula.. V Trstu se preteceni teden ni pojavil noben nov slufeaj kolere,. Na TurŠkem je kolera vedno bolj razširjena. Dosedaj je obolelo v Carigradu tekom letošnjega poletja 893, umrlo od teh 502 oseb". Glasilo avstrijskih zdravnikov, ,,Osterr. Sapitatswesen", poro6a, da je od 1. junija do 5, avgusta t. 1. se pojavilo v Italiji 4228 slu5ajev kolere, s smrtjo jih je koncalo 1640. Najnovejše. Eksekucije. Slovenska kme6ka zveza je vposlala spodnještajerskim okr. glavafstvom proSnjo, da se ustavijo eksekucije.. Ker pa Še glavarstva rada jezdijo uradnega Šimeljna, zato je nujno treba, da tudi ob6ine same vložijo koleka proste (z nadpisom: Elementarne Škode — koleka prosto) prošnje na svoja glavarstva. In sicer po tem-le vzorcu: Slavno c^ kr. okr. glavarstvo! Podpisana ob6ina prosi uljudno slavno c. kr. okrajno glaviarstvo (dav6ni oddelek), da to blagovoli ustaviti do nedoglednega 6asa vse eksekucije v naM občini. Svojo proSnjo podpira s tem, da opozarja slavno oblast na sušo, slabo letino, razne nezgode v kmetijstvu in veliko draginjo ter y,edno ve6je zadolženje ktnečkih posestev. Podpis župana in svetovalca. Avstrijsko vinorejsko društvo zboruje v nedeIjo, dne 3. septembra v Mariboru v prostorih Gotzeve pivovarpe. Predavanja se vrše od 9» do 1. in od 3. do 6. ure. Makole. Kat. slov. izobr, društvo priredi v nedeljo, dne 27. avgusta ob 3. uri popoldne v društvftni dvorani predstavo treh gledališ6nih iger. Domafiini in sosedje pridite! Osrednja zadruga za vnovčevanie živine in pospeSevanje ži^-jnoreje v Mariboru ima dne 11. sept. ob 8. uri dopoldne v prostorih Zadružne zveze v Mariboru izredni ob6ni zbor. Ce ob6ni zbor ob 8, uri ni sklepčen, se vrši isti ob 9.. uri pri vsakcm Številu navzočili Članov. Dnevni red: Od vlade nasvetovapa sprememba pravil. * Za dijačko kuhlnjo v Mariboru je darovala branilniea in posojilnica v Št. Ilju v Slov, gor. 10 K. Hvala!